olitični oglecl DRŽAVA SHS. S tem, da vsi odločujoči politični činitelji priznavajo dejstvo, da smo trije narodi, ki sami odločamo o svoji usodi in ki ne moremo trpeti nobene nadvlade, je že veliko doseženo in pot do sporazuma je odprta, če se med radikalci ne bodo našli tnnasli zagovorniki tiste politike, na kateri so se ubili demokrati. Demokrati so vodili politiko nasilja, ki je hotela pod imenom «narodnega edinslva« slejkoprej vse posrbiti. Ta politika se je odklonila od vseh Ireh strani: od slovenske, hrvatske, pa tudi od srbske. S tem, da so vrgli demokrate iz vlade, so napraviil radikali lep korak naprej, če pa ne bi hoteli napredovati po poti do sporazuma, potem seveda se tudi ne bodo mogli dolgo držati, ker predstavniki enega samega naroda ne morejo dolgo vladati nad tremi narodi. Demokrati v opoziciji kar besnijo in so popolnoma pod komando Pribičeviča, ki jih vodi in hujska od ene napake do druge ter bo kmalu izigral vso zaslombo, ki so jo demokrati še imeli med srbskim narodom. Pri volitvi verifikacijskega odbora so uprizorili demokratje pravi divjaški kraval z vpitjem, ropotanjem ter drugimi izgredi, ko se je pa verifikacijski odbor sestal, so stavili take zahteve, da se je vsepovprek zgražalo. Najrajše bi bili razveljavili vse nedemokratske mandate in so proii vsem nedemokratskim mandatom prigla<dli celo vrsto pritožb. Odbor pa je vse pritožbe demokratov zavrnil kot neutemeljene, ker je bilo razvidno, da demokratom rie gre toliko za stvar, ampak za golo nagajivost in za zavlačevanje parlamentarnega dela. — K nalogi vlade v pogledu rešitve nujnih vprašanj, kakor je uradniško in invalidsko, je izjavil finančni minister dr. Stojadinovič, da se mora vse to združiti z varčcvanjcm in pa s spremembo davčnega zakona. — Uradnikov je preveč po vseh uradih, nepotrebni se morajo odpraviti, da se labko boljše plača one, ki so potrebni in res delajo. Davčni zakon se mora čimprej rešiti za celo državo. Državni dohodki se morajo povišati in minister pravi, da po obclavčenju tistih, ki lahlo plaeajo, in teh je v državi še mnogo. Vlada se bo bavila tudi z vojaškim zakonom, glede tega se še pa nihče ni izjavil, da bi bilo poirebno varčevati in znižati. Med drugimi finančnimi zakoni, ki se bodo predložili narodni skupščini, je navedel dr. Stojadinovič državni proračun za 1923-24. Ta proračun bo znašal 10 milijard, izredni izdatki 1 milijardo, likviclacijski proračuiv 2 miiijardi, skupaj "torej 13 milijard dinarjev. Od tega je en del že izplačan in se bo samo definitivno vknjižiio med naknadne izredne kredite in likvidacijski proračun. Dosedaj je izplačanih 1 in pol milijarde dinarjev, treba je sedaj še 11 in pol milijarde dinarjev krcdila. V poštev pridejo vsi državni dohodki, pozabilo se ne bo tudi na povišanje državnib taks. Dosedaj še dela sam verifikacijski odbor in dokler la svojega dela ne dovrši, — kar se bo pa zgodilo te dni, se skupščina ne bo seslajala in tako se sedaj še ne da reči, I-ako misli Pašič postopati glede obljub, ki so jih dali radikalni zastonniki v Zagrebu. Na zunaj naša vlaclna polilika tudi ne kaže sprememb, samo napram Bolgariji so odnošaji malo boljši. Beograjska vlada je začela priznavati, da je vlada bolgarskih zemljoradnikov v resnici miroljubna. Z Grško in Rumunijo goji Beograd še vedno veliko prijateljstvo in zavezništvp, četudi se našim ljudem v Grčiji silno slabo godi in četudi je neki rumunski minister v Rimu hrezobzirno in krivično govoril proti našim zahtevam v jadranskem vprašanju. BOLGARIjA. Zavezniška koniisija ze vojne odškodnine je Bolgariji odobrila vse olajšave pri plačevanju vojnih odškodnin, kakor je bolgarska vlada prcd par meseci prosila. To je dobro znamenje zaupanja, ki ga uživa nova Bolgarija v svetu. — Bolgarska vlada bo predložila novi skupščini zakon o komuni, po katerem se za vse komunistične organizacije po državi ustanavljajo komune, tako, da bo vso imetje in delo bolgarskih komunistov upravljeno po komunističnih načelih. S tem hoče vlada prisiliti komuniste, da se izkažejo v praksi, ter misli, da bodo poskusi koniunističnega gospodarstva slabo izpadli in da bo tako stranka izgubila svoje pristaše. OBMEJNI SPOR MED ČESKO IN MADŽARSKO. je končan. Na meji je bil ubit neki češki finančni uslužbenec in češka vlada je radi tega zaprla mejo meneč, da je za tem umorom kaka protičeška akcija ogrskih fašistov. Seslala se je komisija, ki pa umoru pripisovanega značaja ni potrdila in tako se je meja zopet odprla. FRANCOSKO-NEMSKI SPOR. - Nemčija je zaveznikom predlagala v vojno odškodnino 30 milijard zlatib mark, ki naj bi se plačale v letnih obrokih in dcloma tudi iz mednarodnega posojila. Francoska vlada z belgijsko odločno odklanja to ponudbo ter vstraja pri nadaljnem zasedanju Poruhnja. Ilalija smaptra nemško ponudbo za resno in dobro podlago pogajanj. Amcrika je istega mnenja, povdarja pa, da se noče v obenem oziru mešati v ta spor. Anglija se noče prav izjaviti. Izvrševalni odbor Društva narodov je pa soglasno sklenil, da je spričo nemške ponudbe nastopil trenutek, ko mora angleška vlada poseči v nemško-francoski spor. Angleška naj predlaga v zvezi z reparacijskim vprašanjem rešiti ludi vprašanje mednarodnih dolgov. Vprašanje varnosti mej in omejitve sedanje oborožene moči naj se izroči Društvu narodov in Nemčija naj nemudoma postane član sveta, ki bo uredil ta pereča vprašanja. •fcJlOH—mimin t\ll»j<*&x**#rH>*MIVH**>a-a**a:*a -U—MI-limnnin II III NOVO ŽIVLJENJE. Krog nas se širi mladi maj — s tisočerimi pesmimi nam poje in se nam smeje v svojih tisočerih pisanih barvah. In življenje klije vsepovsod, novo življenje po mrzli zimski smrti. Po skrbno zasejanih njivah brsti novo življenje, ki so ga zbudili kmetičevi trdi žulji in vroči znoj. In tisoč škrjančkov se dviga v nebo in prosi s svojimi živimi glasovi Stvarnika, naj blagoslovi te brsteče njive — znoj in trud pridnega kmetiča. Kmetičevo srce pa je polno zadovoljne radosti — v brstenju svojih njivic vidi božji blagoslov; na cvetečih drevesih ga čuti in v ranih jutranjih urah sluli božji dih, ki veje preko rosnega polja in blagoslavlja njegov trud, njegov znoj in skeleče žulje. Čez toliko dni pa se pokaže sad — iz božjega blagoslova vzbrsti, iz gorkih molitev priklije, iz silnega zaupanja v božjo pomoč vzraste tisti tisočeri sad. In pozabljene bodo divje skrbi — znoj in žulji bodo pozabljeni —«• in kmetič bo vriskal vesel ob dozorelih njivah in bo spravljal v kašto bogate sadove, ki so vzrastli iz njegovega truda in božjega blagoslova. Maj, maj cvete po božji naravi. A maj cvete tudi po srcih vesoljnega slovenskega naroda. Po srednjih letinah preteklih let nam je zacvetela letos pomlad, kakor še nikoli. Ves narod stoji v enem silnem taboru — v vsakem srcu moč, samozavest, pogum in odločna volja. Ob volitvah smo se strnili, pokazali smo svojo enadušnost in mogočno voljo, da si obdelamo sami svojo zemljo in jo posejemo z lastno setvijo. In zasejali smo to zemljo in prišel je maj. Seme je vzbrstelo in v našem političnem življenju klije na novo vse, klije in se razvija z mladimi, krepkimi močmi in poganja visoko in lepo med svet. To je naša setev, ki smo jo zasejali v zgodnji pomladi ob volitvah. Setev se bo razvijala daIje, lepo in krepko. Kajti v naših vrstah ni političnih slabičev in omabljivcev. Vsakdo stoji trdno in neomajano na svojem mestu in neguje svojo setev. Mogoče pride še veliko neurje — a setve nam ne bo moglo zatreti. Kajti z nami je moč in zavest celokupnega naroda; z nami je božje in človečansko pravo, pred kojim razbegne vsako neurje kot megla pred toplim majskim solncera. Mi pa smo mirni in gledamo z mirnim zaupanjera na našo politično setev. Maj je še — čas velikega in krepkega brstenja. A čez toliko dni pride jesen — setev dozori in mi požanjemo svoje sadove. Naši so sadovi — in mi smo želi, kar smo sejali v svoji odločni volji in v svojem pravu. želi smo svojo samoupravo in svobodo; a te žetve si ne damo uropati od nikogar in nikdar! j. V. ZOPET BI NAS RADI STRAŠILI Z REKVIZICIJO ŽIVINE IN VOZOV. (Dopis z dežele.) Vojaška oblast zahteva letos od nas kmetov, da moramo pripeljati vso živino (menda tudi svinje in ovce ?!?) ler vozove z vprego vred na gotov kraj, kjer se jih bo ldasificiralo, oziroma vzelo za vojaške potrebe. Prejšnja leta so take klasifikacije bile n. pr. za maribor sko glavarstvo na 26 krajih, torej v vsaki župniji. Za letos^a razpisujejo take klasifikacije za mariborski politični okraj samo na šestih mestih. Za cel šentlenartski okraj bi se moralo prignati živino ra en dan samo na eno mcsto, isto za cel slovenjebistriški okraj. To je naravnost nemogoče in je popolnoma neizvedljivo. V najhujšcm delu bi naj kmetje gonili živino cel dan daleč in tam čakali dva do tri dni, prej ko bi prišli. na vrsto. Prosinio gospodc poslance, da se za to zadevo prav energično zavzamejo. Če se že klasifikacija ne da pr*:prečiti, vsaj naj se odredi zopet toliko krajev za klasifikacijo kot prejšnja leta. Za oddajo pa mi kmetje niinanio ne živine, ne vozov in ne vprege. Slišimo, da se bo v državnem zboru letos razpravIjalo o novem vojaškem zakonu. Že vnaprej priporočnmo gospodom poslancem, da se mora vojaški zakon tako spremeniti, da klasifikacija ali oddaja živine in vozov na vsak način odpade. Naj si vojni ininister namcsto nepotrebnih kanonov nakupi potrebno živino in vozove.