107,8 MHZ -Smo i« i:- ^ ;Ia;:ri:o ''.-v Utrinek s slavnostne povorke - šoštanjske mažuretke. Pod prho Odpisano Staro Velenje? Velenjski župan Srečko Meh je prepričan, da Staremu Velenju novinarji namenjamo veliko preveč časa in prostora v medijih. Ko je skupaj s sodelavci na ponedeljkovi tiskovni konferenci med drugim spregovoril o obnovi starih mestnih jeder in ob tem poudaril, da je obnova Šaleka tekla zgledno, tako, kot si lahko povsod le želijo, je povedal tudi, da je bila začeta obnova Starega Velenja zgrešena in da bodo v ta predel Velenja vlagali šele, ko bodo našli pametne in dolgoročne rešitve. Začasno je torej odpisano, kriva pa je nedokončana in slabo zamišljena obnova. Situacija v Starem Velenju je res popolnoma nora, kot pravi župan. Ob dveh objektih stojijo ograje z napisom, da je prehod nevaren in je zato pločnik zaprt. Občina je namreč morala poskrbeti za varnost ljudi, ki hodijo po trgu, vse kaže, da bo na lastne stroške poskrbela tudi za nekaj družin v objektih, s katerimi pravno formalno nimajo nič, so pa nevarni za življenje v njih. Še več. So še vedno predmet denacionalizacijskih postopkov ali pa že imajo nove lastnike. Naj sedaj občina obnavlja in vlaga, nekdanji lastniki pa si bodo le meli roke? Zato bodo ograje še nekaj časa ostale. Drugače ne gre. Župan je novinarjem ob tem očital, da se nihče ne vtakne v "Severjevo svinjarijo". Ta ima namreč že 10 let brezplačno v najemu dve parceli, na njih pa res neugledno skladišče gradbenega materiala. Lastnica je občina, ki je zadevo že predala tožilstvu z zahtevo, da se svinjarija odstrani. A tudi o tem smo že pisali in opozarjali. Malo lepše bi potem na Starem trgu že bilo. Dejstvo je, da Stari trg poslovno ni zaživel, kot je bilo napovedovano ob obnovi - veliko lokalov je že zamenjalo lastnike, mnogi životarijo, vse več prostorov, namenjenih manjšim trgovinam, je praznih. Kriva je tudi prometna ureditev - dostava do trgovin je skoraj nemogoča, brez, da se ustavi ves promet skozi trg. Jutranje hupanje je zato v tem delu mesta že del folklore. Da tudi živeti in imeti lokal na takšni lokaciji ni lušno, je menda ob tem jasno. So bili torej milijoni, vloženi v obnovo Starega Velenja, vrženi proč? Odgovor bo prinesel čas, nekateri ga že slutimo. ■ Bojana Špegel Lokalne volitve Republiška volilna komisija je že sprejela rokovnik volilnih opravil za izvedbo letošnjih lokalnih volitev, ki bodo 22. novembra. Pomembnejši datumi so: 12. oktober, ko morajo biti razgrnjeni volilni imeniki, 28. oktober, ko morajo biti najpozne- je do 19. ure vložene kandidature, 3. november, ko mora biti sklenjeno preverjanje zakonitosti kandidatur, 7. november, ko morajo biti objavljene potrjene kandidature in liste kandidatov. Predčasno glasovanje bo od 17. do 19. novembra. Drugi krog volitev za župane, tam kjer bo to potrebno (kjer nihče od kandidatov ne bo v prvem krogu zbral več kot polovice glasov volivcev) naj bi bile 6. decembra (v drugi krog gresta dva najuspešnejša kandidata). Volilna kampanja se bo uradno začela 23. oktobra in bo trajala do 20. novembra. Stran 3 ■ mkp ISSN 0350-5561 Takole je v petek, 25. septembra, zadnjikrat odšla z dela jutranja izmena na področju jaška Škale. V soboto ob 4. uri zjutraj je delovna mesta zapustila še nočna izmena in s tem so končali redno proizvodnja na "starem jašku", kot temu področju rečejo domačini. Stran 4 VELENJE - V mali dvorani hotela Paka v Velenju je prejšnji petek sedem študentov Višje strokovne šole Šolskega centra Velenje zagovarjalo svoje diplomske naloge. To se je v mestu Velenje zgodilo prvič in ne po naključju so dan, ko so prav v mestu priložnosti izobrazili prve inženirje eletronike, poimenovali zgodovinski. Uspešno je zagovarjal svojo diplomski nalogo Avtomatizacija transportnega sistema prvi kandidat Gregor Jenko (na sliki). Stran 3 Utp Prvi diplomanti Tudi v drugi polovici tedna bo še nestalno vreme z občasnimi padavinami. ■■■iBBBaaaJ Z včerajšnjo (sreda) slovesno sejo Sveta občine na čast prazniku seje sklenil bogat mesec praznovanj, ki so jih v Šoštanju pripravili za občinski praznik 30. september in obeležitev 650-letnice pridobitve trških pravic. Krona vsega, kar so pripravili, je bila sobotna osrednja proslava pod velikim šotorom na Glavnem trgu. Organizatorjem številnih dogodkov v šoštanjskem mesecu praznovanj gre vse priznanje. Stran 20 ■ mkp ST. GALLEN - Nogometaši Rudarja in rokometaši Gorenja (na posnetku) bodo danes in v nedeljo gotovo v središču pozornosti vseh slovenskih ljubiteljev nogometa oziroma rokometa. Nogometaši so včeraj odpotovali v Varaždin, kjer morajo danes popoldne zmagati vsaj z dvema zadetkoma razlike ali biti boljši v morebitnem izvajanju enajstmetrovk, če želijo napredovati v drugi krog. Rokometaši pa bodo letošnjo evropsko pot začeli jutri zjutraj, ko bodo odpotovali v švicarski St. Gallen, kjer se bodo v nedeljo v prvi sestali s tamkajšnjim St. Otmarjem. Stran 16 Rudar na Hrvaškem, Gorenje v Švico Podpis pogodbe za obnovitev cest Boljša cesta tudi do Arje vasi Slovenj Gradec, 29. septembra - V prostorih grada Roternturn so pred- stavniki investitorja - Direkcije Republike Slovenije za ceste ter izvajalcev - Cestnega podjetja Maribor kot vodilnega partnerja v skupnem nastopu s Cestnimi podjetji Celje, Ljubljana, Novo mesto ter Gradbeno industrijskim podjetjem Gradiš podpisali pogodbo o obnovi 46,809 km glavne ceste med Dravogradom in Slovenj Gradcem, Dravogradom in Mariborom, Slovenj Gradcem in Petrovčami ter med Pe-trovčami in Celjem. Pogodbena vrednost za predvidena dela znaša nekaj več kot 1,350 milijarde tolarjev. Omenjene cestne odseke naj bi posodobili v 14 mesecih. Po napovedih izvajalcev bodo na trasi že v naslednjih dneh in letos naj bi naredili toliko, kot jim bodo to dopuščale vremenske razmere. Denar za naložbo bo omenjena Direkcija črpala iz kredita, ki ga je Republika Slovenija pridobila pri Evropski banki za obnovo in razvoj. Direktor republiške Direkcije za ceste Vili Žavrlan je ob tej priložnosti poudaril, da s tem podpisom pogodbe dokazujejo, da poskušajo slediti usmeritvam na tem področju. Zal, je denarja premalo in malo upanja je, da bi v 10 letih lahko posodobili toliko cest, kot so načrtovali. Vse-bodo v prihodnje več pozornosti namenili obnovam državnih je od približno 5100 km več kot tretjina v slabem stanju. mtp 9770350556014 2 W (AS DOGODKI 1. oktobra 1998 Območna obrtna zbornica Velenje Nova vsebina in podoba doma VELENJE - Sredi prejšnjega meseca so se delavci podjetja Cigrad iz Šoštanja lotili načrtovanih obnovitvenih del na in v Domu obrtnikov v Starem Velenju. Svoje delo naj bi dokončali v treh mesecih. Poslovne zgradbe ne bodo obnovili le na zunaj (pročelje ter zamenjali stavbno pohištvo), ampak tudi njegovo notranjost. V spodnjih prostorih bodo namreč uredili seminarsko dvorano s 50 sedeži za razna srečanja, predvsem pa jo bodo s pridom izkoristili za izobraževanje obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev. V osrednjem delu stavbe bodo prostori strokovnih služb, zgornji, mansardni del pa bo služil za sejne prostore. Po predračunu bo naložba v obnovo in dograditev Doma obrtnikov veljala 22 milijonov tolarjev. mtP Esotech v Triglavskem narodnem parku VELENJE - Esotech, d.d. se vse bolj uveljavlja na področju ekoloških projektov. V Triglavskem narodnem parku ta čas izvajajo elektrifikacijo osemindvajset planinskih postojank. Zaradi strogih ekoloških zahtev v tem parku bodo sistem napajanja izvedli s pomočjo sončnih celic. Projekt v veliki meri financiran iz programa Phare. v ■ mkp Štirje kilometri nove ceste TER PRI LJUBNEM - V občini Ljubno so uspeli na javnem razpisu za pridobitev sredstev iz programa Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi s projektom za razprostranjen hribovski zaselek Ter. Najprej je seveda treba poskrbeti za ceste in ostale infrastrukturne objekte, zato so posebej veseli, da prav v tem času že uresničujejo prvi projekt na tem področju, to je posodobitev 3840 metrov dolgega cestnega odseka, ostale razvojne projekte pa tudi že pripravljajo in bodo z njimi sodelovali na naslednjih razpisih. Predvidena vrednost del na tej cesti je preko 40 milijonov tolarjev, vendar jo bodo občutno znižali tudi s pomočjo krajanov, ki sami urejajo spodnji ustroj. Za asfaltno prevleko in ostala zaključna dela bo poskrbelo celjsko cestno podjetje, s katerim so že podpisali pogodbo, dela pa bodo sklenili oktobra. mjp Otroška zobozdravstvena ambulanta LJUBNO OB SAVINJI - V občinah Gornji Grad, Luče in Ljubno se že dalj časa soočajo s prostorskimi problemi zobozdravstvene ambulante za otroke. Kot kaže teh težav kmalu ne bo več, saj je občina Ljubno za ta namen ponudila dva prostora v občinski stavbi. Sredi prejšnjega tedna so si prostore ogledali republiški zdravstveni inšpektor in arhitekti, ki so ocenili možnosti ureditve prostorov v otroško zobozdravstveno ambulanto, končno odločitev pa bodo sprejeli zelo kmalu. mjp Občinski svet Ljubno Sprotne zadeve in volitve Na septembrski seji prejšnji četrtek so ljubenski občinski svetniki obravnavali zlasti nujne sprotne zadeve, soočili pa so se tudi z začetkom predvolilnih postopkov. Po uvodnih točkah so brez posebne razprave sprejeli odlok o gospodarskih javnih službah v občini Ljubno, ki so seveda pred tem temeljito obravnavali, z njim pa določili možne oblike organiziranosti posameznih gospodarskih javnih služb na področju Občine Ljubno. V nadaljevanju so v prvem branju obravnavali odlok o ustanovitvi sklada Blaža Arniča, katerega pobudnika sta Občina Luče in hčerka znanega skladatelja Blaženka Arnič. Ustanoviteljice tega sklada naj bi bile vse zgornjesavinjske občine, zbrana sredstva pa bi namenjali različnim oblikam glasbenega izobraževanja, za pomoč pri nastopih doma in v tujini, za nakup glasbil, med drugim pa tudi za štipendije in druge oblike denarne pomoči najbolj glasbeno nadarjenim otrokom, ki sicer izobraževanja zaradi gmotnih razlogov ne bi zmogli. Ljubenski občinski svetniki se z ustanovitvijo sklada v celoti strinjajo, k predlogu odloka pa so prispevali nekaj pripomb, ki so več ali manj "lepotne" narave. V nadaljevanju so svetniki sprejeli sklep o povišanju cen v vjtcu Ljubno, ki bodo s 1. novembrom višje za 15 odstotkov, prav tako pa so potrdili premoženjsko bilanco Občine Ljubno z 31.12.1997. Soočili so se tudi z začetnimi opravili pred bližnjimi lokalnimi volitvami. Imenovali so občinsko volilno komisijo, ki je bila deležna nekaj kadrovskih sprememb, določili pa 4 volilne enote in 6 volišč. JP v enmk Iz občine Šmartno ob Paki Bodo kazni zalegle? Kljub sprejetemu odloku o komunalnem redu vlada na pokopališčih v Šmartnem ob Paki in v Gorenju pravi nered, so med drugim na zadnji seji ugotavljali šmarški svetniki. Sklenili so, da bodo proti kršiteljem, oziroma tistim, ki se niso držali predpisanih določil, ustrezno ukrepali. Predlagali so, da bi bile višine kazni za slednje enkrat višje kot velja plačilo najemnine za grobove (za družinski 3500 SIT, za enojni grob 2000 SIT). Niso soglašali za prekoračitev Na zadnji seji občinskega sveta so med drugim razpravljali tudi o vlogi Vrtca Šoštanj. V Pred tednom dni so se prvič po poletnih počitnicah sestali mislinjski svetniki. Glavna točka dnevnega reda je bila obravnava strokovnih stališč do pripomb iz javne razgrnitve osnutka prostorskega plana občine. Zaradi obežnosti, podanih je bilo kar 240 pripomb in njej je ta vzgojno-varstveni zavod zaprosil za soglasje k prekoračitvi normativov v vrtcu Maja v Šmartnem ob Paki. Vpis v tukajšnji vrtec je namreč presegel pričakovanja. Že danes je v dejavnost vrtca vključenih več otrok kot znaša zmogljivost (več kot 100 otrok), nerešenih pa imajo še kar nekaj vlog. Svetniki so v razpravi ugotavljali, da v vrtcu že sedaj prekoračujejo normative, zato so na dopis Vrtca Šoštanj odgovorili, naj se v vrtcu držijo zakonskih določil. 60 oziroma 40 tolarjev za glas Na novembrskih volitvah bodo volilci v tej občini volili župana in 10 svetnikov v štirih volil- predlogov, ima svet sedaj 14 dni časa, da se izreče do vsakega primera posebej. Tako bo mislinjski svet sredi oktobra določil besedilo osnutka novega prostorskega plana, ki ga bo potem posredoval v presojo ustreznim republiškim ministrstvom. Največ pripomb in predlogov se nanaša na spre- nih enotah. Največ volilcev, 719, je v prvi volilni enoti, kjer bodo volili 3 svetnike, prav toliko v drugi, kjer je 561 volilcev, po 2 svetnika pa v tretji (434) in v četrti volilni enoti (377 volilcev). Na zadnji seji so svetniki sprejeli tudi odlok o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za volitve članov sveta in župana. Organizatorji volilne kampanje, katerim listam bo pripadal mandat v občinskem svetu, bodo dobili 60 tolarjev, kandidati za župana pa 40 SIT za dobljen glas. Po grobih ocenah bo to bremenilo občinski proračun za približno 400 tisoč tolarjev. Tega odloka na volitvah pred 4 leti v občini niso imeli. ■ tp membo namembnosti zemljišča iz kmetijskega v gradbeno, ob tem pa si je skoraj polovica prosilcev že pridobila soglasje ministrstva za kmetijstvo. Čeprav so si v občini močno prizadevali, da bi nove prostorske akte dobili še pred letošnjimi lokalnimi volitvami, jim to ne bo uspelo. Realno lahko pričakujemo, da jih bo potrdil nov občinski svet drugo leto spomladi. Na seji so spregovorili o predlogu koncesionarja za KRS, to je podjetje Elektro Turnšek iz Celja. Ta namreč Mislinjčanom za slabih 500 SIT naročnine na mesec več obljublja enkrat več televizijskih in radijskih programov kot doslej, kar 40 televizijskih in 16 radijskih. Svet seje načelno s podražitvijo strinjal, a je kot pogoj postavil, da na omrežje priklopijo še prebivalce Spodnjega Doliča. To naj bi se zgodilo ravno danes ali jutri. Na seji so spregovorili tudi o plačilih za odvoz smeti. Mislinja je zelo razgibana občina, zato so cene za tiste v dolini, ki imajo svoje posode, višje kot za tiste v okolici, ki imajo kontejnerje. Svetniki so sklenili; da vsem, ki imajo do zabojnikov več kot 700 metrov, ceno odvoza znižajo za pol, razliko pa bo kril občinski proračun. ■ bš SLOVENJ GRADEC - Spominskega obeležja žrtvam povojnih pobojev in medvojnih nedokumentiranih smrtnih izginotij v Slovenj Gradcu zaenkrat ne bo, denar, namenjen za gradnjo spomenika, pa bodo porabili za izdajo zbornika o zamolčanih vojnih in povojnih dogajanjih v Mislinjski dolini. DOMŽALE - Slovenski jamarji so s pomočjo He-liosovega sklada za ohranjanje slovenskih voda od 13. junija do konca septembra temeljito očistili vsaj pet kraških jam. Iz zelo onesnaženih jam so potegnili nekaj sto kubičnih metrov nevarnih odpadkov, ki so močno ogrožali podtalnico, akcijo pa bodo nadaljevali prihodnje leto. POSOČJE-Na potresnem področju so doslej podpisali 107 gradbenih pogodb med občani, gradbenimi podjetji in ustreznim ministrstvom, trenutno je v pripravi še 80 pogodb, na 54 objektih dela potekajo, na 25 objektih so jih že sklenili, opravili pa tudi oglede 503 objektov, ki so potrebni manjših popravil. BEGUNJE - Vrhunska avstrijska smučarja Thomas Sykora in Mario Retier ne bosta več tekmovala z Elanovimi smučmi, razloga so zaostala plačila, za katera Thomas Sykora že vložil tožbo proti Elanu, saj menda gre za sedemmestno število, v Elanu pa se že dogovarjajo o načinu izplačila zaostalih prejemkov. LJUBLJANA - Sodniki za prekrške so v Sloveniji v petih mesecih odvzeli 37 vozniških dovoljenj, več kot polovica izrečenih kazenskih točk je bila zaradi vožnje pod vplivom alkohola, sicer pa sodniki za prekrške na mesec izdajo okrog 600 odločb na podlagi novega zakona o varnosti cestnega prometa. PONIKVA - Na Slomu pri Ponikvi so na Slomškovo nedeljo, ki jo slovenski verniki praznujejo vsako zadnjo nedeljo v septembru, odprli prenovljeno rojstno hišo Antona Martina Slomška, ki bo morda že v letu dni postal prvi slovenski svetnik. DomExpo 98 v Poznanju Ponovno zlato odličje za Gorenje Na mednarodnem sejmu bele tehnike na Poljskem je med več kot 500 razstavljalci iz 17 držav razstavljalo tudi Gorenje, d. d., Velenje. Na 120 m2 razstavnih površin so predstavili pralne stroje, samostojne štedilnike in vgradne kuhalne aparate posodobljenih linij Simple & Logical, Harmony in Metalic. Kot predstavnika aparatov v barvni izvedbi so razstavili pralna stroja v črni in zeleni barvi. Med novostmi Gorenja je bil na ogled postavljen program, ki ga poljski trg že pozna. Na nagradnem natečaju mednarodnega sejma v Poznanju je med 90 konkurenti letos že drugič zlato medaljo dobilo Gorenje za svoj pralni stroj WA22 Simple & Logical. Gorenje je še vedno med redkimi tujimi proizvajalci, ki je dobilo to laskavo priznanje. "Največ zanimanja so obiskovalci sejma pokazali za liniji Metalic in Harmony", je povedal Dušan Pire iz Tržnega komuniciranja Gorenja. ■ Hinko Jerčič Mislinjski svet tokrat o cestah, taksah... Novi prostorski načrti šele spomladi Pregovori in Včasih so rekli, da kdor več zna, več velja. Nekateri sicer trdijo, da to velja tudi sedaj, ampak praksa prevečkrat dokazuje, da ravno nimajo vedno prav. Med "znanja" nekateri prištevajo tudi poznavanje > pregovorov in ljudskih izrekov. Tudi o tem so mnenja deljena: ali so boljši tisti, ki znajo kak pregovor povedati po latinsko ali preprosto po naše. Za tiste, ki ga povedo po naše, v večini primerov velja, da ga tudi razumejo. Za "latince" to v veliki meri ne velja. Pregovore raznih vrst slišimo pogosto celo v poslanskih ali svetniških klopeh. Nekateri jih prilagodijo smislu razprav ali ljudi, nekateri jih izrečejo kar tja v tri dni, ne da bi se kaj navezovali na razpravo. Ampak vseeno mislijo, da so zato pomembnejši. Na tisto reklo o delanju nečesa "s figo v žepu" je pred dnevi opozoril velenjski poslanec Bojan Kontič, ko je govoril ob sprejemanju spremenjenega zakona o zaposlovanju. Izkazal se je za "brez dlake na jeziku", ko je to dejanje očital kar samemu predsedniku vlade. Ta naj bi bil to zagrešil, ko je podpisoval evropsko socialno listino. Zdaj je namreč vladna koalicija pri nas pokazala veliko manj sociale. Končno pa smo spet nekako porekli, da "le delo kaj velja", skorajda da "kdor dela, naj ne je", saj so brezposelnim odvzeli še nekaj pravic, ki so jih imeli. Res pa je tudi, da so jih vendarle vsaj delno zaposlili. Vsaj tisti, ki računajo na nadomestilo, morajo vsaj dan doma tri ure "delati". To delo pa je čakanje, da jih bo morda le kdo poklical z zavoda za zaposlovanje. "Kdor hitro da, dvakrat da "pa naj bi se spet potrjevalo v nemirnem Posočju. Zaradi različnih zapletov je začela pomoč prihajati pozno, zato so tudi naredili manj, kot so nekateri želeli in predvsem vsakdanjo rabo manj, kot so prizadeti pričakovali. In če je država spet zamujala, so "dvakrat" znova dali nekateri posamezniki, kijih preveva čut solidarnosti in pripravljenosti pomagati človeku v stiski. Pa čeprav bi se jim skoraj zgodilo, da "je dobrota sirota ", saj jih je država za hitro solidarnost skoraj kaznovala. V zadnjem času so se izkazali za nesprejemljive nekateri reki, ki lepo govorijo o zdravnikih. "Vsak je krvav pod kožo", zakaj bi bili potem zdravniki nezmotljivi in ne bi smeli imeti slabega dne. Zakaj se med njimi ne bi našel tudi kdo, ki si želi več kot dobi? In želi to dobiti tudi z izsiljevanjem. Nekateri ob tem uporabljajo pregovor, da "ni vse zlato, kar se sveti". Doslej je veljal tudi za zdravnike enak pregovor kot za mrtve - "o mrtvih vse najboljše " - a zdaj se vse bolj dviga glas tudi proti njim. Včasih že neupravičeno. Ob koncu poletja za prenekaterega Slovenca rečemo, da "je šel po gobe". Ampak v dobesednem pomenu pregovora. Zaradi nepoznavanja držav pa bi lahko "šelpo gobe" kakšen naš posel. Tam na zahodu so namreč spet vse pomešali. Ne vedo, kje je Slovenija, kje Slovaška, kje Slavonija. Za mnoge je to vse "en šmorn ", pa so nam pripisali petkrat premočno radioaktivne gobe, ki da smo jim jih prodali. Duh Črnobila še vedno straši naokoli. V stilu rekla, da "čez sedem let vse prav pride", se nanj spomnijo, ko je treba pretrgati kak posel ali zanetiti iskro dvomov. V sedanjem predvolilnem času pa se spomnite tistega pregovora: "Lastna hvala cena mala!" rekla za 1. oktobra 1998 DOGODKI, AKTUALNO NitŠ ČAS 3 SPOŠTOVANI OBČANI! Višja strokovna šola ŠC Velenje Zgodovinski dan za Center in okolje Velenje, 25. septembra - V mali dvorani hotela Paka v Velenju je bila krajša slovesnost, ki sojo nekateri poimenovali kar zgodovinska. Sedem študentov Višje strokovne šole za elektroniko je namreč zagovarjalo svojo diplomsko nalogo. Tako seje prvič zgodilo, daje nekdo v Velenju pridobil tudi višjo strokovno izobrazbo - naziv inženir elektronike. Med udeleženci tega trenutka so bili predstavniki nekaterih podjetij, v katerih so študentje opravljali prakso, Mestne občine Velenje in Centra za poklicno izobraževanje Republike Slovenije. Kot je v priložnostnem nagovoru poudaril ravnatelj Višje strokovne šole Šolskega centra Velenje mag. Milan Meža so pred tremi leti v močni konkurenci uspeli postati Pharova pilotska šola. Ker so vsi vpleteni (Šolski center Velenje, podjetja, zavod za zaposlovanje) vedeli, kaj hočejo, so tudi uspeli. Prve izkušnje namreč kažejo, daje program evropsko primerljiv, da v njem izobražujejo kadre, ki bodo (so) dobri operativci in so se sposobni v čim krajšem času vključiti v delo v podjetjih. Da se je dobro prijel, pričajo številke o vpisanih 140 rednih in tokrat prvič tudi 50 izrednih študentih v letošnjem šolskem letu. Obilo sreče in uspehov je diplomantov izrekel tudi predstavnik Centra za poklicno izobraževanje Republike Slovenije Mišo Palan-dačič, ki je med drugim povedal, da so se dolgo trudili, da bi lahko izobraževali v programu za potrebe okolja Udeleženci prvega zagovora diplomskih nalog v mali dvorani Zupan Mestne občine Velenje Srečko Meh pa je poudaril, da je hotela Paka v Velenju podelitev diplom za izobraževanje na višji strokovni šoli pomemben prispevek k razvoju mesta priložnosti. ■ tp Zaradi drugih ugodnosti je vpisnina v vrtec ostala Vpisnina res protizakonita, vendar... Na septembrski seji sveta MO Velenje je svetnik iz Janševe SDS Mirko Lorger postavil vprašanje, ali je bila vpisnina, ki so jo ob vpisu v Vrtec Velenje morali plačati starši vseh novo vpisanih otrok, res protizakonita. Odgovorov svetniki ne dobijo na isti seji, zato smo ga mi poiskali sami, saj vemo, da smo vsi občutljivi, če moramo kje plačati več kot bi bilo treba. Ob tem naj povemo, da so svetniki na isti seji prisluhnili poročilu Nadzornega odbora, ki je pregledoval poslovanje Vrtca Velenje v zadnjih treh letih. Člani odbora so pohvalili sodelovanje tega Javnega zavoda z njimi, povedali so, da so vse podatke dobivali skrbno in pravočasno in da je zato njihovo delo teklo nemoteno. Ugotovili so, da so bili v vseh teh letih v Vrtcu Velenje dobri in skrbni gospodarji, tudi večjih nepravilnosti niso odkrili. In že to je dalo slutiti, da so v Vrtcu vpisnino pobirali z razlogom. Ravnateljica Vrtca Velenje Metka Čas nam je sporno odločitev obrazložila takole: "Do uveljavitve republiškega pravilnika za plačila programov v vrtcih je veljal občinski pravilnik, ki ga je sprejemal ta isti mestni svet. Ko je ta pravilnik še veljal, so svetniki potrdili, da imajo starši v okviru plačila določene ugodnosti. Ena od teh je zmanjšano plačilo v počitniških mesecih, kadar otroci ne obiskujejo vrtca, druga ugodnost pa je zmanjšanje plačila, kadar so otroci več kot mesec dni odsotni zaradi bolezni. Tega sedanji republiški pravilnik, ki je v veljavi slabi dve leti, ne prinaša, mi pa smo obe ugodnosti vseeno obdržali. Tretja stvar, ki jo je prinašal občinski pravilnik, je bila vpisnina, ki smo jo zaračunavali staršem ob prvem vpisu otroka v vrtec. Glede na to, da je bilo kar pre- cej ugodnosti za starše, smo se z ustanoviteljem pogovarjali, da bi te ugodnosti veljale še v prihodnje. To je sprejel in potrdil tudi svet Vrtca Velenje in zato se nam ni zdelo, da bi bilo to kakorkoli narobe. Vpisnina namreč ni visoka, znašala je 1900 tolarjev. Vem, da vpisnino zaračunavajo tudi v mnogih drugih vrtcih po Sloveniji, res pa je, da zanjo zakonske podlage po Zakonu o vrtcih in republiškem pravilniku za plačevanje staršev ni. Zdelo se nam je, da glede na to, da so starši pri nas dobili vso dokumentacijo, ki so jo potrebovali, lahko so dobili bilten, ki smo ga izdali ob 45 letnici vrtca Velenje, to ni preveliko breme za starše. Med vpisom ni bilo nikakršnih vprašanj ali pripomb." Tako je vrtec z vpisnino zbral 560 tolarjev, s katerimi so delno pokrili izpad stroškov, ki nastanejo julija in avgusta, ko starši plačujejo bistveno manjšo ceno. "V ko- likor se bo ustanovitelj odločil, da te vpisnine ne bomo več pobirali, bomo morali na drug način pokriti primanjkljaj, ki nastane v teh počitniških mesecih," je še povedala Časova in dodala, da bodo, v kolikor bi starši zahtevali vpisnino nazaj, to obračunali pri akontaciji za prvi plačilni mesec. Sicer pa se je šolsko leto v Vrtcih pričelo mirno. "Trenutno imamo vpisanih 1240 otrok. To je kar nekaj več kot smo predvideli po prvem vpisu v mesecu maju. Naše skupine so se lepo napolnile." Še to. V dnevnih in pol dnevnih programih se je mala šola pričela že septembra. Vanjo je letos vpisanih okoli 300 otrok. Oktobra pa bodo v vrtcu pričeli tudi z brezplačno malo šolo, ki bo potekala dvakrat tedensko po dve uri in pol v popoldanskem času. Tu bodo starši plačila popolnoma oproščeni. ■ Bojana Špegel Pošta Velenje Zakonski rok - 48 ur Kako lahko pisemska pošilja iz Velenja na naslov v Velenju potuje več kot dva dni ? smo se vprašali ob prebiranju vabila na svečanost ob letošnjem prazniku Mestne občine Velenje. Bila je v soboto, vabilo pa je s pošto prispelo v naše uredništvo dva dni kasneje. Ker se to ni zgodilo prvič, in ker ne samo nam, smo odgovor poiskali pri upravnici Pošte Velenje Pavli Pod-meninšek."Kaj takega se lahko dogodi iz več razlogov in po teh so znani tudi krivci. Po zakonskem roku smo dolžni dostaviti navadno pisemsko pošiljo na območju Slovenije v 48 urah. Če pa je naslovnik imetnik poštnega predala, mora pošiljka iz Velenja za Velenje dobiti v 24 urah. Mi si prizadevamo, da pride pošiljka v roke naslovniku čim prej." Pravilno napisan in točen naslov je eden od razlogov, ki vpliva na pravočasno dostavo pošiljke. Več kot 5000 pisemskih pošiljk na dan zberejo in jih odpošljejo na ustrezne naslove, vsaj enkrat večjih dobijo in njihovi poštarji vseh naslovnikov ne morejo poznati. Pravilno napisan in točen naslov je pomemben tudi zaradi usmerjevalnika. "Pisemske pošiljke iz Velenja za Velenje ostanejo v Velenju, vse ostale, tudi za Šoštanj in Šmartno ob Paki, pa pošljemo na poštni center Maribor, kjer jih usmerjajo s pomočjo usmerjevalnika. In če naslov ni napisan tako kot zahtevajo pravila, ga računalnik ne more "prebrati" in usmerjevalnik ga us- Pavla Podmeninšek: "Na pravilno in pravočasno dostavo vpliva več stvari. Le redkokdaj se dogodi, da smo krivi mi." meri drugam. " Tudi primeri, ko je na pisemski pošiljki premalo znamk, naslovnik pa noče doplačati razlike, niso tako redki. Pri lastnikih poštnega predala veljajo drugačna pravila igre. Pod-meninškova je poudarila, da so se ti z odprtjem poštenega predala obvezali, da bodo pošiljke dvigovali dvakrat na dan in tako redno praznili svoj poštni predal. Načeloma prispele pisemske pošiljke na pošti razporedijo in dostavijo v poštni predal do 8. ure zjutraj. Ob povečanem obsegu dela pa nekaj pošiljk vstavijo v predale po tem času. "Če lastnik dviguje pošiljke tako kot seje obvezal, jo bo lahko dvignil malo kasneje. Naj še povem, če je - na primer - pošiljka oddana v petek, potem jo bo naslovnik v ožjem okolišu mesta Velenje prejel v soboto, saj so naši poštaiji tudi ta dan na terenu. Prav tako lastnik poštnega predala. Če pa je naslov v širšem okoliši, bo pošiljko prejel v ponedeljek." Podmeninškova nam je še povedala, daje svoje delo opravljala na že kar nekaj poštah, pa toliko nezadovoljnih strank kot v Velenju še ni bilo nikjer. atp NE PREZRITE DOSLEJ NAJUGODNEJŠE PONUDBE POTROŠNIŠKIH IN STANOVANJSKIH POSOJIL! IN KAKŠNE SO UGODNOSTI? - NIŽJE OBRESTNE MERE * PRI POTROŠNIŠKIH POSOJILIH ŽE OD T + 3,5 % NAPREJ IN * PRI STANOVANJSKIH POSOJILIH ŽE OD T + 4,0 % NAPREJ - DOBA ODPLAČILAJE PRI POTROŠNIŠKIH POSOJILIH DO 5 LET IN PRI STANOVANJSKIH POSOJILIH DO 15 LET - POSOJILA SO NA VOLJO TAKOJ. PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE! banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke telefon 063 854 251, interna 249 in 303, faks 063 859 106 Predvolilni usmeritvi Našega časa in radia Velenje Začenja se predvolilni čas in seveda bomo tudi mi v tedniku Naš čas in na Radiu Velenje spremljali dogajanja pred našimi novembrskimi državnozborskimi volitvami. To bomo skušali narediti kar najbolj profesionalno in skladno z novinarskimi načeli, brez kakršnegakoli pristranskega poročanja in komentiranja. Ker ne nameravamo dajati prednosti nobeni od političnih opcij, je seveda razumljivo tudi to, da za nobeno stranko prostor v časopisu ali na radiju ni vnaprej rezerviran. Vsaka od strank bo pač morala s svojo pronicljivostjo in lastnimi, za širšo skupnost tehtnimi pobudami, priti do novinarskih strani. Mi pa se bomo potrudili, da bodo različne opcije kar najbolj uravnoteženo predstavljene, pri čemer si seveda jemljemo pravico, da bomo o prostoru, ki ga namenjamo volitvam, odločali povsem samostojno. Prav tako bomo skrbno pretehtali vsa pisma bralcev in izločili tista, v katerih bo šlo za strankarsko propagando (zanjo bo prostor posebej določen) in blatenja drugih strank ali političnih tekmecev. Objavljali bomo le tekste podpisane s polnim imenom in priimkom in telefonskim naslovom, na katerem je možno preveriti istovetnost pošiljatelja. Za širšo predstavitev strank in kandidatov bomo namenili poseben prostor v časopisu in čas na radiu, ki ga bo možno zakupiti p« posebni ceni. Sicer pa bomo vsa predvolilna sporočila in oglase objavljali pod enakimi pogoji kot druge oglase. Ne bomo objavljali oglasov, ki bodo spodbujali k neenakopravnosti, nestrpnosti, nasilja in vojni. Vse objave bomo razvrščali teko, kot bodo prispele. Izjema bodo le oglasi, pii kalerih bo naročnik plačal dodatek za datum objave in sten oziroma čas oddajanja. Oglase, katerih naročnik je stranka ali samostojni kandid^jK potrebno plačati dva dni pred objavo. Strankam, ki niso poravnale svojih obveznosti od prejšnjih volitev ali drugih objav, bomo objavili oglase Šele po plačilu dolga, povečanega za zamudne obresti. :■ Uredništvi Našega Časa in radia Velenje Volitve županov in svetov občin - 22. novembra Pravila volilne kampanje določa zakon Že nekaj časa je jasno: predsednik državnega zbora Janez Podobnik je lokalne volitve za župane in člane občinskih svetov razpisal za 22. novembra. Da se bo vedelo, po kakšnih pravilih lahko volilna kampanja, ki spremlja vsake volitve poteka, je državni zbor pred štirimi leti sprejel zakon o volilni kampanji, ki ga je lani februarja še nekoliko dopolnil in popravil. Volilna kampanja se lahko začne 30 dni pred dnevom glasovanja, končati pa se mora najkasneje 24 ur pred dnevom glasovanja. Zakon podrobneje določa tudi vse drugo, kar je treba v volilni kampanji upoštevati. Pri objavah raziskav javnega mnenja o kandidatih in strankah v času volilne kampanje je treba navesti izvajalca, metodologijo in naročnika raziskave, sedem dni pred dnevom glasovanja pa objava raziskav javnega mnenja o kandidatih, listah kandidatov in strankah ni dovoljena. Javna glasila morajo najkasneje 45 dni pred dnevom glasovanja objaviti pravila po katerih se bodo predstavljali kandidati, politične stranke in njihovi programi. Lepljenje in nameščanje plakatov z volilno propagandnimi sporočili je dovoljeno na plakatnih mestih, ki jih določi občina, zunaj plakatnih mest pa le s soglasjem lastnika oziroma upravljavca reklamnih tabel, stavb, drugih objektov ali zemljišč. V času volilnega molka je prepovedano lepiti oziroma nameščati nove plakate. Seveda pa prelepljenje in uničevanje plakatov drugih ni korektno, še več, po tem zakonu je tudi prepovedano in kaznivo. Organizatorji volilne kampanje morajo najkasneje v 15 dneh po dnevu glasovanja odstraniti vse svoje plakate in druga volilno-propagandna sporočila s plakat- nih mest. Zakon natančno predpisuje tudi pravila v zvezi s financiranjem volilne kampanje in v kazenskih določbah tudi višino kazni, ki je predvidena za organizatorje volilne kampanje, ki kršijo pravila.- "Najdražji" je prekršek, če organizator volilne kampanje ne predloži poročila o financiranju volilne kampanje ali ne odpre posebnega žiro računa v te namene. To ga lahko stane 1.500.000 tolarjev. ■ Milena Krstič - Planine Standardizacija in kategorizacija bolnišnice Topolšica "Za nas daleč prepozno" Tako meni direktor Bolnišnice Topolšica dr. Janez Poles o projektu standardizacije in kategorizacije, ki ga v slovenskih bolnišnicah izvajata pristojno republiško ministrstvo in državna zavarovalnica, in ki pri nekaterih^ povzroča precejšnje težave. "Ce bi se o tem pogovarjali pred 10,15 leti, pri nas namreč ne bi bilo toliko kriznih obdobij, potrebnega toliko naprezanja za dokazovanje o umnem gospodarjenju. Danes bi bilo poslovanje bolnišnice boljše in tudi njen videz drugačen." Izraženo mnenje gradi na prepričanju, da bi ta akt nujno potrebovali, da bi poenotili marsikatere storitve in za isto vsebino dobili tudi enako plačilo. "Z drugimi besedami: če to za nekatere, tudi sosednji bolnišnici, pomeni zmanjševanje oskrbnih dni, očiščevanje stroškov in podobno, pri nas teh težav nimamo. Za nas predstavlja standardizacija breme predvsem zaradi "varovalke", ki sojo nastavili pri uresničevanju projekta. Ze pred leti smo dokazovali, da smo izgubili približno 25-odstotkov celotnega prihodka zaradi neustrezno priznanih materialnih stroškov, kvali- Tudi zaradi neenakih meril in plačil za opravljeno storitev v zadnjih 10,15 letih lahko le postopoma posodabljajo opremo. fikacijskega količnika in kadrov. Ker pa se je vlada, natančneje zavarovalnica v sodelovanju s pristojnim republiškim ministrstvom odločila, da pri uresničevanje standardizacijskih elementov ne bo prizadela zavodov, nam priznava le 3-odstotke celotnega prihodka, pri čemer moram še posebej nagla-siti, da meja ni 100-odstotkov, ampak od 90 do 110-odstotkov. Tisti, ki danes dosegajo več kot 110, bodo tako vsako leto izgubili 3-odstotke, da bi se v doglednem času uskladili na 110, drugi, ki smo pod 90-odstotki, pa se bomo vsako leto do omenjenih odstotkov za toliko dvigovali. Ko so nas hoteli odrezati, so to počeli s 14-odstotki na leto." Standardizacija za Bolnišnico Topolšica torej pomeni ohranitev enakega obsega dejavnosti, napoveduje pa vsebinske spremembe pri dodatnih programih, ki jih želijo izpeljati z znanimi partnerji pri lastninskem preoblikovanju zavoda. Aktivnosti naj bi stekle tudi ob pomoči slovenske vlade prihodnje leto. Bolj kot standardizacija bo, po mnenju dr. Polesa, zna večje težave povzročiti kategorizacija. Ta naj bi namreč opredelila pomen in vsebino posameznih bolnišnic (klinika, regionalna in specialna bolnišnica). V Topolšici so vsa leta poslovali kot specialna bolnišnica, najprej za zdravljenje pljučnih, od leta 1975 pa še kot bolnišnica za zdravljenje internih bolezni. "Po svetu je nekaj bolnišnic, ki so sicer specialne, a zdravijo še druge bolezni. V slovenskem prostoru nekako niso hoteli prisluhniti, da bi bila naša bolnišnica ustanova za zdravljenje pljučnih, internih bolezni in še kaj. Mi smo pred leti postavili tezo o specialni bolnišnici za zdravljenje bolezni prsnega koša. Danes ne vemo, kaj nam bo to prineslo: ali bo storitev v specialni bolnišnici dražja, kar zagovarja direktor Valdoltre, ali bo ta tu najmanj vredna. Odgovor naj bi slišali na sestanku direktorjev slovenskih bolnišnic ta mesec in mislim, da bo precej vroče", je še povedal dr. Janez Poles. ■ tp Terme Topolšica Še vedno "glavni" gostje Topolšica, 17. septembra - "Prva skupščina delniške družbe Terme Topolšica je bila uvod v nove pogoje poslovanja. Čeprav bodo lastniki odločali o vseh pomembnih razvojnih zadevah, bodo v ospredju gostje in spet gostje" je poudarila Lidija Fijavž -Speh, predstavnica uprave naravnega zdravilišča Terme Topolšica. Nove oblike poslovanja zanjo predstavlja imenovanje nadzornega sveta ter preimenovanje vodstva podjetja v upravo, dejavnost pa ostaja nespremenjena. Se vedno bo vse podrejeno potrebam in zahtevam gostov. Fijavževa je prepričana, bodo imeli kaj delati uprava, nadzorni svet in skupščina delničarjev le, če bodo njihovi gostje zadovoljni in se bodo z veseljem vračali. Največji delničar (s 30-odstotnim deležem) je Društvo mul-tiple skleroze Slovenije, zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci imajo skupaj 22-odstotni delež, po 13-odstotnega banka Vipa in kapitalski sklad, odstotek manj Slovenska razvojna družba, z manjšim deležem pa sta udeležena še odškodninski sklad in sovlagatelji (podjetja Vegrad, Bolnišnica Topolšica in Esotech). Na prvi seji skupščine delniške družbe so ugotavljali, da je razvoj nujno potreben. V smernicah so predvideli dodatne vodne površine odprtega in zaprtega tipa ter dodatne nastanitvene zmogljivosti v obliki apartmajske ponudbe. V tem trenutku pripravljajo elaborat o upravičenosti naložbe, na osnovi katerega se naj bi na seji nadzornega sveta (konec prihodnjega meseca) že odločali o načinih razvoja. Oblike so različne, lastniki se bodo odločili za eno od njih. Po mnenju Fijavževe je najbližja možnost začetek izgradnje bazenskih površin prihodnje leto. Ker pa gre za veliko in zahtevno naložbo, bodo morali pridobiti svež kapital. ■ tp Zadnja izmena se je spustila skozi jašek Skale Premog odslej le iz Prelog in Pesja Leta 1887 so začeli v vzhodnem predelu šaleške premogovne kadunje odpirati jamo, ki sprva ni imela imena jama Skale, saj je bila edina jama velenjskega premogovnika. Ime jama Skale je dobila postopoma po 1947. letu, ko je v Prelogah nastajalo novo jamsko središče. Prvo obdobje delovanja jame Skale je trajalo do leta 1958, ko je bilo pridobivanje premoga v njej za deset let ustavljeno. Nikakor pa še niso bile od-kopane vse njene zaloge premoga, počakale so le na čas, ko se je spet povečalo povpraševanje po lignitu. To je bilo leta 1968, ki je zapisano kot začetek drugega obdobja delovanja jame Skale. V petek, 25. septembra, pa je bil znova zadnji dan aktivnega delovanja jaška in jame Škale. Postopna selitev delavcev iz območja Škal v Prel-oge je trajala nekaj mesecev in s ponedeljkom, 28. septembra, so vsi rudarji in drugi delavci vstopili v jamo v Novih Prelogah. Dejavnosti pri proizvodnji premoga je na območju jaška Skale ostalo izredno malo, pravza- prav nič. Obseg proizvodnje bodo zmanjševali postopno^v prihodnjih petih letih. V tem času naj bi v jami Skale odkopali ves premog (to je nekaj manj kot 6 milijonov ton), ki ga je na tem področju še smiselno odkopati. V tem prehodnem obdobju bo v Skalah še ostalo nekaj delavcev, ki so sicer zaposleni v Klasirnici. Celotni proizvodni proces Premogovnika Velenje pa se bo odvijal na območju Novih Prelog. Področje v Skalah bodo urejali za druge namene. Jamski del rudarskega muzeja je prostorsko že urejen, začela seje montaža opreme in zaključena naj bi bila do 3. julija prihodnje leto. Preureditev oziroma rekonstrukcija stare upravne zgradbe obrata Skale seje delno že začela, v njej pa naj bi bili novi prostori ERICa. Pripravljajo tudi projekt celotne zunanje ureditve območja jaška Skale, v katerem bo dana vsebina vsem prostorom oziroma zgradbam, ki bodo tako ali drugače dolgoročno ostali na območju Skal. ■ Dragica Marinšek Občina Ljubno Končno pogodba s PUP-om Ravnanje z odpadki je najbolj kočljiva zadeva zapuščinske razprave med nekdanjo skupno občino Mozirje in petimi novimi. Kamen spotike so sanacija osrednjega odlagališča v Podhomu, usoda takratnega Javnega podjetja Komunala Mozirje, v novejšem času pa tudi novega podjetja Okolje, ki ga je ustanovila občina Mozirje. Vse skupaj je seveda povezano z odvozom in odlaganjem odpadkov. Občini Gornji Grad in Nazarje sta koncesijo za to kočljivo področje že pred časom podelili velenjskemu podjetju PUP, po dolgem in tehtnem razmisleku pa se je za velenjsko podjetje odločila tudi občina Ljubno. Koncesijsko pogodbo za 10 let so podpisali prejšnjo sredo, v oktobru in novembru bodo zamenjali vse posode za smeti in s tem uvedli ločeno zbiranje odpadkov, za tem pa po vzoru gorn-jegrajske in nazarske občine poskrbeli za okolju prijazne ekološke otoke. S to odločitvijo je (ne)posredno povezana tudi odločitev občine Luče, kjer za ravnanje z odpadki zaenkrat skrbi podjetje Okolje, ob tem pa bodo morali svoje povedati še v Solčavi, ki bo z novim letom zaživela kot samostojna občina. ■ JP Iz Območne pisarne Zveze potrošnikov Pravice pacientov in pritožni postopki v zdravstvu 21. in 22. septembra je v Ljubljani Zveza potrošnikov Slovenije organizirala seminar o pravicah pacientov. Udeležili so se Rezultati akcije zbiranja posebnih odpadkov iz gospodinjstev PODJETJE ZA UREJANJE PROSTORA d.d. Koroška 37/b, 3320 Velenje, p.p. 82 Telefon: (063) 898-170 Telefax: (063) 853-645 Posebni odpadki so tisti, ki vsebujejo večje koncentracije okolju nevarnih snovi in jih ni mogoče odlagati skupaj s komunalnimi odpadki. Zaradi tega smo se odločili, da enkrat letno izpeljemo akcijo zbiranja posebnih odpadkov. Akcija je potekala od 21. 9. do 23. 9. v petih občinah, kjer že ločeno pobiramo odpadke. Rezultati akcije so zelo dobri in jih objavljamo v naslednjih tabelah: Občina Enota Količina zbi anih odpadkov (kg) Skupaj, po občinah 'u - jZ n OJ ca 'o Zdravila o. £ ro M >U Oljni filtri Pesticidi RS >M _ro co •o E Ul Barve,laki o ca B O O 2 3 E s ca .0 O. S ® ro ca O) J« št Nazarje 6 100 25 57 15 260 1300 250 50 2063 27,2 Gornji Grad 370* 40 30 260 160 390 1200 410 6 2866 37,8 Šmartno ob Paki 1 100 45 5 30 480 360 1 1022 13,5 Šoštanj 8 10 30 130 70 240 130 618 8,2 Velenje 2 30 2 260 20 150 330 220 1013 13,4 Skupaj, (kg) 387 280 87 752 200 900 3550 1370 57 7582 100,0 po vrsti odpadka (%) 5,1 3,7 1,1 9,9 2,6 11,9 46,8 18,1 0,7 OPOMBA: * 360 Kg zdravil last zasebnega podjetja Embalaža-pesticidi 3% Pesticidi 10% Oljni filtri 1% Čistila, lepila 4%. Zdravila 5% Bater. vložki 1% Pb akumulatorji 18% Barve, laki 12% Motorna olja 46% Velenje 13% Šoštanj 8% Šmartno ob Paki 13% 4 Gornji Grad 39% Zahvaljujemo se vsem občanom, ki so se udeležili te akcije in s tem zmanjšali nevarnost onesnaženja narave. ga predvsem zaposleni v zdravstvu in zdravstvenem zavarovanju. Od pacientov se vedno bolj zahteva, da odgovorno ravnamo s svojim zdravjem in aktivno ter enakopravno sodelujemo pri izbiri in poteku zdravljenja. Hkrati pa, da tudi vedno več neposredno prispevamo k stroškom zdravljenja. Z naraščajočimi odgovornostmi se povečuje pomembnost pravic, ki jih imamo kot uporabniki zdravstvenega varstva. Reforme v zdravstvenem varstvu pa v zadnjih letih niso potekale le v Sloveniji, ampak tudi v drugih evropskih državah. Zanimanje za pravice pacientov povsod po svetu narašča. Na seminarju sta probleme v zvezi z uveljavljanjem pravic in pritožne postopke predstavila predavatelja iz Nemčije in Anglije. Predavali so še predstavniki ZPS, Ministrstva za pravosodje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zdravniške zbornice Slovenije, Slovenskega zdravniškega društva in Urada varuha človekovih pravic. Osnovna načela pravic pacientov so zapisana v Deklaracijo o pravicah pacientov v Evropi, ki jo je leta 1994 sprejela Svetovna zdravstvena organizacija. Deklaracija govori o dveh vrstah pravic: - splošne, ki zagotavljajo določeno raven zdravstvenega varstva v družbi in dostopnost zdravstvenih storitev, - individualne, ki so povezane s temeljnimi človekovimi pravicami, ki jih ima posameznik kot potrošnik (odražajo pacientovo participacijo in položaj v procesu zagotavljanja zdravstvenega varstva). Praksa pa kaže, da je uveljavitev teh pravic zelo težka. Ni namreč jasno določenih poti, po katerih lahko pacient - potrošnik doseže deklarirane pravice. Končna pot je vedno na sodišču, ki pa največkrat prinese razočaranje tako za pacienta kot zdravnika. V Zvezi potrošnikov Slovenije že tretje leto delamo na skupnem projektu z nemško potrošniško oganizacijo (AGV), s katerim naj bi svetovanje o pravicah potrošnikov na področju zdravstvenega varstva približali občanom. Od letos enkrat na teden svetujemo potrošnikom osebno ali po telefonu. Za lažje svetovanje smo izdelali posebno računalniško bazo podatkov, ki je na voljo vsem pisarnam ZPS po Sloveniji, informacije v zvezi z najpogostejšimi problemi pa bodo dostopne tudi na Internetu. Vsem zainteresiranim je na voljo tudi Infoteka ZPS. Izkazalo seje, daje velik problem prav v dostopnosti informacij, saj lahko le ustrezno informiran pacient svoje pravice tudi uveljavi. Prav zaradi tega v naši reviji VIP veliko pišemo o tej problematiki, odgovarjamo pa tudi na konkretna vprašanja. V okviru tega projekta smo v sodelovanju z Ministrstvom za zdravstvo izdelali tudi brošuro z naslovom Pravice in dolžnosti pacientov, kjer so natančneje opisane pravice, pritožni postopki in dolžnosti pacientov. Brezplačna brošura je na voljo v vseh pisarnah ZPS, pisarna v Velenju dela ob ponedeljkih, sredah in petkih, naša telefonska številka pa je 861-620. ■ Urša Šmid 1. oktobra 1998 NAŠ POGOVOR MS ČAS 5 Pogovor z višjo medicinsko sestro in sindikaiistko Viasto Medved - Meianšek Da ne bo kdo mislil, da gre za milijone! Prvega oktobra, danes torej, bi naj stavkale medicinske sestre. Pa ne bodo! Vlada in njihov sindikat sta pred tednom dni našla kompromis, kije bil sprejemljiv za obe strani: medicinske sestre bodo za delo na dan državnega praznika in dela proste dneve dobile dodatek. Dodatki za zdravstveno nego bodo odvisni od količnika zaposlenega in se bodo gibali od 8 do 29 odstotkov. Medicinskim sestram bodo izplačili s plačo v oktobru tudi dodatke za zdravstveno nego. V enakem znesku pa tudi naslednje leto, približno tak čas. Vlasta Medved - Meianšek, višja medicinska sestra in predsednica sindikata delavcev v zdravstveni negi iz Zdravstvenega doma Velenje, ki smo jo povabili na pogovor pa se boji, da bo zdaj kdo mislil, da bodo sestre bogatejše za milijone. Kje pa! % Ste medicinske sestre zdaj zadovoljne? VLASTA MEDVED - MELANŠEK: "Mislile smo, da bomo dosegle več. Dobile smo le sedem odstotkov na izhodiščno plačo. Gre za denar iz zdravstvene blagajne, kjer pa se vedno izgovarjajo, da denarja pač ni." % Popolnoma zadovoljne torej niste? VLASTA MEDVED - MELANŠEK: "Lahko bi bilo več, a smo dosegle vsaj nekaj. Imamo novo kolektivno pogodbo, ki je bila sprejeta junija in imamo nekaj, kar doslej nismo imele, dodatek za zdravstveno nego." % Na svoj položaj niste začele opozarjati včeraj, ampak se je ta problem nakazoval dlje časa. VLASTA MEDVED -MELANŠEK: "Že jeseni leta 1996 je sindikat delavcev zaposlenih v zdravstveni negi poslal obema pristojnima ministrstvoma predlog kolektivne pogodbe za zaposlene. Na začetku vlada ni pokazala nobenega zanimanja za naše težave in si je privoščila celo to, da na uradno posredovanje pogodb sploh ni odgovorila. Zato smo lani pripravili protestni shod. Zdaj imamo uradni dokument, ki velja za vse medicinske sestre in zdravstvene tehnike. Rekli bi lahko, da smo ponosni, saj smo končno uspeli priti na zemljevid dogajanj v Sloveniji. Javno, pošteno in odprto delo nam je pomagalo, ko so se pojavljali različni zapleti v pogajanjih, da smo zadeve premaknili z mrtve točke. Prepričani smo, daje bila javnost na naši strani." O Precej nejasnosti pa je v javnosti povzročalo to, da je v zdravstvu več sindikatov. VLASTA MEDVED -MELANŠEK: "Štirje so. FIDES, ki vključuje zdravnike in zobozdravnike, Sindikat delavcev v zdravstveni negi, kjer smo medicinske sestre in zdravstveni tehniki, Sindikat zdravstvenega in socialnega varstva in Sindikat zdravstvenega in socialnega skrbstva." 9 Ste se v vaših zahtevah medicinske sestre kaj povezovale z drugimi sindikati? VLASTA MEDVED -MELANŠEK: "Odkrito moram reči, da nam žal drugi sindikati niso stali ob strani, podprl nas je le FIDES in Zbornica zdravstvene nege. V veliko podporo pa so nam bili bolniki in kot sem že rekla, javnost." % Zdravstvena nega je področje, ki zaposluje večinoma ženske. Te pa so običajno, kar se protestov tiče, bolj previdne in tihe. Najbrž je moralo res biti vse skupaj že na robu, da ste bile pripravljene tudi na stavko? VLASTA MEDVED - MELANŠEK: "Sredi Vlasta Medved - Meianšek: "Sestre so rekle, da bi šle na cesto z bolniki in posteljami." septembra je bila na Rogli izredna skupščina sindikata delavcev v zdravstveni negi, ki je bila v celoti posvečena vsebini naše kolektivne pogodbe. Udeležba je bila obvezna za vse člane republiškega odbora in predsednike sindikalnih enot. Sestre so na tej skupščini rekle celo, da bodo šle, če bo treba, na cesto skupaj s pacienti in posteljami. Res je bil zadnji čas, da na naše težave opozorimo tudi tako. Želimo pa urediti še financiranje pripravništva za medicinske sestre na podoben način kot je urejeno financiranje sekun-darianta pri zdravnikih." O Pa bi res lahko pustile paciente, da čakajo? VLASTA MEDVED - MELANŠEK: "To bi bilo najbrž zelo težko, a bi do tega najbrž prišlo. Delala bi samo dežurna služba." 0 Vaš sindikat se je zdaj zavezal, da bodo sestre vzpostavile v ambulantah red, poskrbele za skrajšanje čakalnih dob, dosledno spoštovale delovni čas in še kaj, kar bi obrodilo prihranke in boljši odnos do pacientov. Ali doslej ni bilo tako ? VLASTA MEDVED - MELANŠEK: "Ne morem reči, da tega ni bilo. Zdaj pa smo se morale obvezati za vse to in za tisto, kar je najbolj važno - prijaznost do bolnikov. Sama pa menim in upam, da bi se tudi vi strinjali z mano, da bi morali delavci, ki delajo zdravstvu, dobro nagrajevani." ■ Milena Krstič - Planine Nov projekt vlade in zavoda - brezposelni se bodo (lahko) šolali Največ zanimanja za poklic prodajalec VELENJE - Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Ministrstvo za šolstvo in šport, sta za prihodnje šolsko leto napovedala začetek izvajanja posebnega izobraževalnega programa, v katerega se bodo lahko vključile brezposelne osebe. Na Območni enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje Velenje so se vanj vključili zgodaj, že februarja letos, ko so iz seznama brezposelnih oseb poiskali 518 mladih brez zaključene strokovne izobrazbe in jih povabili na pogovor. Šeznanili so jih s priložnostjo, ki jo imajo in jim predlagali, da razmislijo o možnosti izobraževanja. Rezultat je bil, kot pravijo dober, saj je več kot polovica vprašanih v posebni anketi izrazila pripravljenost za šolanje. Tiste, ki so izrazili željo po pomoči pri načrtovanju nadaljnje poklicne poti so vključili v individualno svetovanje pri poklicnih svetovalcih ter delavnice za načrtovanje poklicne poti. Do konca avgusta je bilo v različne oblike svetovanja skupaj vključenih 353 oseb. Pričakujejo pa, da se bo s pomočjo zavoda vključilo v različne oblike izobraževanja -dokončanje osnovne šole, pridobitev prve izobrazbe, dokončanje srednje šole, prekvalifikacije, dokončanje študija... - okoli 350 brezposelnih oseb. V triletne programe poklicnega izobraževanja bi lahko vključili 216 oseb, ki bi se izobraževali za gradbene poklice, mizarja, poklice v gostinstvu, trgovca, tekstilca ..., 124 oseb v štiriletne programe (elektrotehnik, vzgojitelj predšolskih otrok, poslovni sekretar, komercialist, poslovodja ...), v USO programe (gradbeništvo, gostinstvo, čiščenje prostorov ...) pa 20 oseb. In kakšne so bile namere brezposelnih, tistih, ki bi se bili pripravljeni izobraževati? Med 300 tistimi, ki so svoje namere izrazili jih je bilo daleč največ za poklica prodajalec (68) in ekonomski ekonomski tehnik (60). Na področju Območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje Velenje bodo programe poklicnega in strokovnega izobraževanja za brezposelne izvajali: Šolski center Slovenj Gradec za poklice mizar, tapet-nik, kuhar-natakar in prodajalec; Srednja strojno kovinarska šola Ravne na Koroškem za poklice zidar, tesar; Srednja šola Muta za poklic šivilja - krojač in Šolski center Velenje za poklic elektrotehnik - energetik. Sodelovale pa bodo tudi Ljudske univerze z individualnim vključevanjem brezposelnih v različne poklice. ■ Milena Krstič - Planine Dogodki in travme ljudi iz preteklosti naj ne gredo v pozabo! Čas, ki ga živimo danes, hitro zamegljuje in zagrinja v pozabo mnoge dogodke iz preteklosti. Dogodke, ki so imeli nemalo odločujočih pomenov tudi za današnji čas in način življenja. Ali ni nepošteno prepuščati pozabi bridke in tudi skromno prijetne doživljaje iz preteklosti, ki v skupnem mozaiku predstavljajo del naše zgodovine in prizadevanj za naš obstoj ter naše počutje in razmere tudi v današnjem času? Tudi iz teh razlogov prirejamo srečanja tistih, ki so bili prisotni in so še žive priče dogodkov in tudi tistih, ki so rojeni v poznejšem času. Tako ohranjamo žive spomine, ki se prenašajo iz roda v rod, dokler popolnoma ne zbledijo in potomcem ostanejo le zapisani na po-rumenelih listih zgodovinskih knjig. Eno takšnih srečanj prirejajo udeleženci NOB in aktivisti OF velenjskega in sloven-jgraškega območja na Graški gori v soboto, 3. oktobra. Kaj na svetu lahko bolj razveseli osivele in od trpljenja izmučene starčke, kot srečanje s prijatelji in v pogovoru vrnitev za več kot pol stoletja nazaj v čas njihove mladosti, ko so doživljali in preživeli mnoge nizke udarce, katere je tej generaciji vsiljevala II. svetovna vojna. Le ti osiveli možje in žene znajo povedati, koliko je bilo v tistem usodnem času junaških dejanj in odločitev, koliko bridkosti in žalosti, pa zelo malo veselih in srečnih trenutkov. Znajo iz spomina izluščiti stvari in doživetja iz preteklosti, ki so povzročala potoke solz na obrazih slovenskih mater. Ob takih spominih podoživijo svojo prehojeno življenjsko pot in popotovanje. Tudi ta dolina, po kateri si že od nekdaj utira pot reka Paka in na drugi strani reka Mislinja, ima svoj del zgodovine. Ne samo iz časov, ko so tu gospodovali graščaki, ampak tudi v novejši zgodovini se je v teh krajih dogajalo veliko pomembnih stvari, kijih je vredno zaznamovati ter izročiti prihajajočim rodovom. Na Grmadi nad Plešivcem stoji osamljen pomnik nekemu dogodku iz preteklosti. Ali se slučajni popotnik, ki se sreča sredi gozdne jase z nemim pomnikom, vpraša, zakaj sameva ravno na tem odmaknjenem, očem skritem kraju? Če bi mu bilo dano spregovoriti, kaj vse zanimivega bi imel povedati. Govoril bi o mladih, neustrašnih ljudeh, ki so prav tu na tej jasi že leta 1941 ustanovili I. štajerski bataljon slovenskih partizanov, ki je bila v tistem času največja^ formacija slovenske partizanske vojske na Štajerskem. Vsi, ki so snovali in se udeležili tega ustanovnega srečanja, so verjeli v uspeh in zmago partizanov, čeprav so bili takrat še maloštevilni, a prepričani, da jim bodo sledili še mnogi pošteni Slovenci ter se pridružili uporu proti skupnemu sovražniku, ki je okupiral našo domovino z zločinskimi naklepi o iztrebitvi slovenskega naroda iz tega prelepega koščka zemlje. Niso upali zaman! Toda do uresničitve njihove želje je preteklo še precej časa in gorje, ki je sledilo, je bilo nesluteno in bridko. Upor, ki je bil spočet na Grmadi, se je širil in že 8.10.1941 je bil izveden napad na Šoštanj. Tudi o tem podvigu priča nemi pomnik pri Strunkovi žagi v Šoštanju in tudi ta podvig maloštevilnih partizanov pomeni delček v mozaiku polpretekle zgodovine Slovencev. Kdo izmed teh sivih mož se ne spominja bojev borcev XIV. divizije na Graški gori in njenih obronkih, saj jim stok od bolečih ranjencev, ki so zaman prosili pomoči, še danes prikliče na obraz zaskrbljenost in obup. Tudi tam spominja in nemo opozarja pomnik na hude čase v preteklosti. Kdo se ob tem pomniku bolj živo v spominu vrne v tiste čase kot tisti, ki jih je doživel? Še bi lahko naštevali od Osreških peči, Zavodnje, Belih vod, Savinjske doline in naprej do Primorske. Povsod stojijo pomniki, ki nemo opozarjajo in svarijo. Mnogokrat je njihovo nemo svarilo zaman in grozodejstva uničevalnih vojn se nadaljujejo in zgovorno dokazujejo, da se tudi iz II. svetovne vojne človeštvo ni naučilo ločevati dobrega od zla. Srečanje bojevnikov, ljudi dobre volje in ljubiteljev lepot planin naj bo prav tako prispevek k že mnogokrat izraženi želji, da se strahote vojne ne bi nikoli več ponovile. Zato na svidenje na Graški gori. ■ Borci NOB Velenje Anketa Zasvojenost z Internetom!? Za našo današnjo tedensko anketo smo povprašali mimoidoče, kako pogosto in kako dobro se znajdejo na svetovnem spletu. Največkrat ga uporabljajo za pridobivanje najrazličnejših informacij, a tudi skok na kakšen "chat" program jim ni popolnoma neznan. Tisti, ki so že obiskali domačo stran občine Velenje, so z njeno zunanjo podobo sicer zadovoljni, vendar pa pogrešajo več dinamike. _________ Mitja Verlič, dijak: " Internet uporabljam [ J^P samo v šoli, in sicer v knjižnici, kjer imamo b Jj^B neomejeno uporabo. Najpogosteje za pomoč ggj^ pri šolskih obveznostih in tako sem letos za zaključni izpit, dobil tudi zelo uporabne formule za mehaniko. "Chat" programov zaenkrat še nisem dovolj spoznal, vendar jih nameravam, saj v tem vidim predvsem možnost spoznavanja novih ljudi in izmenjavanje informacij. Rad bi ga imel tudi doma in povišan telefonski račun me pri tem ne bi oviral. Menim pa, da lahko kaj hi-tro postaneš tudi odvisen." I Tomaž Kač, dijak:" Kot dijak srednje računal- f".....'V3&iflH| niške šole nimam težav glede dostopa na sve- I tovni splet, kljub temu pasem siga omogočil __ JH tudi doma. Uporabljam ga predvsem za izobraževalne namene, včasih pa odidem tudi na kakšen "chat" program, največkrat na m-IRC. Domača stran občine Velenje je zanimiva, vendar preveč statična. Če si lahko zasvojen s televizijo, menim da lahko postaneš zasvojen gpp>— Barbara Mirt, dijakinja:" Dostop do nje- UHP" 1 ga imam tako v šoli kot doma, ponavadi ga Hjf uporabljam kot pomoč pri šolskih referatih in _ w seminarjih. Letos pa bomo pri računalništva B^Pl namenili nekaj ur tudi internetu, ki mi bodo Pav-L-St .J še bolje razširile obzorje. Na domači strani ob- IjL^ SI čine Velenje pogrešam več slik in več dinami- UHk. j Ig ke. Najpogostejši koristnik pri nas doma je ppy_J oče, tako da ponavadi telefonske račune plačuje kar sam. Zasvojenost z internetom pa si predstavljam, kot neprestano sedenje pred računalnikom." Senad Derviševič, študent: " Na žalost ga še nimam doma, ker si moram najprej kupiti računalnik, to pa je zame trenutno preveliko finančno breme. Uporabljal pa sem ga in ga še, na moji nekdanji srednji šoli, največkrat pa sem na mIRC-u. Peredvidevam oziroma prepričan sem, da bo internet postal v parih letih 3 nepogrešljiv pripomoček v življenju posameznika," ___ Janko Pirec, poslovodja:" BjjjflMHMgl Zaradi časovne stiske po navadi pogledam samo novosti na področju glasbe in tehnike, za kakšen skok na m IRC pa mi zmanjka časa. Seveda si lahko zasvojen tudi z internetom. Moja uporaba interneta pa se kljub pocenitvi internet stroškov ne bi povečala. " ■ Andreja Moškon od 5. do 10. oktobra '98 Vrtne grablji železne Trsne škarje Prekopna lopata Vrtni voziček S Kartico Kovinotehna 4 - 5 % gotovinski popust! 6 KAK VAS NASI KRAJI IN LJUDJE 1. oktobra 1998 ....... PERSPEKTIVA Žabja perspektiva je pogled od spodaj. Pogled "generacije X", rojene v enem tistih čudnih, t. i. prehodnih obdobij, prezgodaj za nakup stanovanja ali gradnjo hiše in prepozno za kolikor toliko realne sanje o socialno varni starosti. To je kolumna, ki zrcali realnost iz našega zornega kota od spodaj skozi oči treh začetnikov - plezalcev po lestvi družbenega življenja, rojenih lepo po vrsti v letih 1971 do 1973. Na čisto svojstven način pa je žabja perspektiva tudi pogled od daleč. Nagovarja vas namreč iz provincialnega baročnega mesteca, pa vendar centra vsakršnega dogajanja v naši mladi "bonsai" državici. Mislim seveda na Ljubljano, kjer vsi trije pisci te kolumne trenutno živimo. Saj veste, "žabaiji". Od tukaj pogled na naše rodno mestece v Šaleški dolini kaže drugačno podobo. Zato je žabja perspektiva tudi pogled od daleč, saj razkriva resnice, ki so iz Velenja samega nevidne, kot so s tal nevidne ogromne figure na tleh Južne Amerike - šele ko jih ugledamo iz zraka, sprevidimo osupljivo genialnost dela naših starodavnih prednikov. Te naše perspektive si seveda niti v najdrznejših sanjah ne bi upali primerjati s "pogledom od zgoraj" poljskega no-belovca litovskega rodu Czeslava Milosza, ki v pogledu od zgoraj med letom na Pegazovem hrbtu vidi osnovno metaforo pesnikovega poslanstva, ki tako lepo odraža nasprotje med potrebo po oddaljenosti in med neposrednim doživljanjem življenja tukaj in zdaj. Ali kot pravi sam: "Kako naj boš zgoraj in hkrati vidiš zemljo v sleherni podrobnosti?" Pa vendar tudi naša raz-drobljerna eksistenca na poti med Ljubljano in Velenjem od te metafore ni tako zelo oddaljena. Res se v rodno rudarsko gnezdo vračamo vse bolj poredko, a ravno to nam daje privilegij neprestanega nezadovoljstva in pravico do nenehnega nerganja nad stvarmi, ki ste se jih vi nemalokrat že navadili in se z njimi očitno (žal) sprijaznili. Mi pa včasih ostajamo neizprosni, saj od domačega kraja pričakujemo kaj več kot le stalno prebivališče in s tem rumeni grb na registrski tablici naših avtomobilov. Ideja o tej kolumni se je kakšno leto rojevala v krogu "rit-nikov". To je oznaka, ki je med bojem za tako težko in dolgo pričakovani Mladinski center priletela iz desnega dela lokalnega političnega peskovnika, mi pa smo jo sprejeli in jo, sicer malce prekrojeno, ponosno nosimo, saj je najboljši dokaz, daje življenje študentov končno uspelo izstopiti iz sterilnega kroga samoza-gledanosti in z glasilom "RIT" (Racionalno izbrane teme) dejavno poseglo tudi v svojo okolico. Za to, daje RIT po treh desetletjih rednega letnega izhajanja končno postala časopis, mi pa "ritni-ki", je najbolj kriv Jure Trampuš, zadnja leta glavni urednik tega študentskega glasila. Jure je najmlajši med pisci te kolumne in trenutno končuje študij novinarstva in kulturologije na Fakulteti za družbene vede ter sanja o podiplomskih programih tujih univerz. Drugi je Dare Hriberšek, ki ga mogoče poznate kot dolgoletnega sodelavca Radia Velenje. Že kar nekaj časa opravlja tudi delo turnusnega urednika v informativnem programu nacionalne televizije, hkrati pa junaško zmaguje v dolgotrajnem boju, ki se bo kmalu končal z diplomo pravne fakultete. Ostane še moja malenkost, ki se zadnja leta potika po različnih avantgardnih, alternativnih, eksperimentalnih, ipd. kulturnih prizoriščih z baznim taborom v Klubu K4, hkrati pa z mešanimi občutki sprejema akademske radosti podiplomskega študija sociologije in t. i. asi-stiranja na Fakulteti za družbene vede. Tako vas torej trije domači predstavniki "generacije X" vabimo, da enkrat tedensko pogledate na svoje mesto, državo, pa tudi na "širšo domovino" iz naše žabje perspektive. Če vam nenadna sprememba prizme za trenutek povzroči rahlo vrtoglavico, naj vas na nenevaren stranski učinek ne odvrne od nadaljnega branja. Mogoče boste namesto pavšalnega zavračanja in ležernega enačenja vsega vam nerazumljivega in nerazumljenega pod nalepko "ah, ti mladi" končno le ugledali delček sveta generacije na pragu "pravega življenja". Generacije, katere posameznika jasno vidim v Zoranovih verzih, ko z Res Nulliusi, to redko, a zato nič manj svetlo iskro, ki je na zemljevidu Slovenije za bežen trenutek razsvetlila temno liso nad področjem Šaleške doline in pokazala, kje se nahaja peto največje slovensko mesto, v ostrem ritmu rock'n'rolla prepeva:" ... oster in mlad / na robu razuma / ulice prazne / tu sem doma / vse izgubljam / vse mi beži / pod nogami se mi tresejo tla ... " Berite nas, pisma bralcev vas pričakujejo! ■ Aleš Črnič Akcij a v Kovinotehni PC Velenje (v Nakupovalnem centru) PC Prevalje GnAr 1 bMftN sezonska cena 3.964 sit .ezonska cena 1.990 sit KOVINOTEHNA Praznovanje v Mozirju Počastili spomin na Franca Hribernika Občina Mozirje Slavnostna seja ob prvem prazniku Lovska družina Mozirje Sožitje za zgled Pred nedavnim so se s ponosom veselili člani mozirske lovske družine. V komaj verjetnem času so namreč zgradili in odprli nov lovski dom. Dejstvo namreč je, da so se za novogradnjo odločili na izrednem posvetu lanskega februarja, gradnjo kmalu za tem začeli, odprtje doma pa dokaj optimistično načrtovali za leto 1999. "Proti našim pričakovanjem smo pri gradnji prehitevali vse časovne roke. To nam je okrepilo vnemo, dodatno smo poprije-li za delo in v začetku septembra dom že odprli," je povedal predsednik družine Martin Ma-rolt. Ogromno so naredili sami, saj je zapisanih preko 7000 prostovoljnih delovnih ure, prava številka je seveda znatno višja, ob vsem tema pa je bolj pomembno nekaj drugega: "Časi takšnim gradnjam nikakor niso naklonjeni, zato marsikdo težko dojame ogromno mero pomoči in razumevanja sosedov in kmetov. Okoliški kmetje so namreč prispevali preko 200 kubikov lesa, pretopljeno v denar je to več kot 2 milijona tolarjev, torej so bili naši prvi in največji pokrovitelji. Že samo ta podatek priča, da imamo lovci ugled, da so se obrestovala nekajletna prizadevanja za pravi odnos med nami in njimi. Takšen ugled seveda ne pride sam od sebe, vsaj v našem primeru so različne govorice odveč. Govorice namreč, da povzročamo škodo, da streljamo pse in še kaj. Zares, to je edina prava pot za naprej, saj bomo Ie v sožitju, z roko v roki, dobro gospodarili v loviščih na njihovih zemljiščih, to je edino prav in se spodobi zlasti za čas, v katerem živimo," je pre-zadovoljen Martin Marolt. Tudi razu- v skupinah so prihajali na slavje ob odprtju, prinašali darila za trajen spomin in za ohranjanje dobrih vezi v prihodnje.prvi razlog, da so sploh začeli razmišljati o novogradnji, so bile težave s sprejemom, hrambo in oddajo uplenjenih živali, saj so predpisi glede tega zelo strogi. V novem domu so to uredili, poskrbeli za mevanje s sosedi je zgledno, Lep dom in vzorno urejena okolica lepo sejno sobo, za veliko dvorano in vse ostale prostore. Dom sicer ne bo odprtega tipa, bo pa na voljo tudi ostalim za najrazličnejše priložnosti, posebej pa navdušuje vzorno urejena okolica doma, ki je lahko vsakomur za zgled. ■ j P Na izbiro datuma praznika občine Mozirje so odločilno vplivali tudi pomembni dogodki na področju šolstva v Moziiju v daljni in bližnji preteklosti. Zato ni nikakršno naključje, da so praznične slovesnosti obogatili s spominom na Franca Hribernika, učitelja, pisca in rodoljuba, velikega moža torej iz polpretekle zgodovine mozirskega šolstva ter življenja in dela takratnega Mozirja in okoliških krajev sploh V soboto dopoldne so pred mozirsko osnovno šolo odkrili doprsni kip Franca Hribernika in pri tem pripravili lepo slovesnost. Pobudo za to lepo dejanje je dal Ivan Zupan v imenu prvih učencev nižje gimnazije v Mozirju, ki so v njene klopi sedli leta 1945 in tri leta kasneje opravili maturo, torej so letos proslavili njeno 50 - letnico. Franc Hriber-nik je bil prvi ravnatelj prve nižje gimnazije, v katero se je leta 1945 vpisalo 92 učencev iz vse Zgornje Savinjske doline, od katerih jih je maturo opravilo 54, ta pa je bila temelj za njihovo nadaljnje izobraževanje. Veliko učencev mozirske nižje gimnazije se je v soboto zbralo pred mozirsko osnovno šolo in se poklonilo spominu na priljubljenega ravnatelja in učitelja, prvi maturanti pa so 50 - letnico obeležili tudi s kasnejšim prisrčnim srečanjem v hotelu Štorman na Veni-šah. Doprsni kip Franca Hribernika je delo mozirskega rojaka akademskega slikarja Cirila Cesarja, kije bil Hribernikov učenec v šoštanjski meščanski šoli, iz velike hvaležnosti do učitelja pa ga je portretiral leta 1948 in kip za odlitje v bron ponudil brezplačno. Pobudo za odkritje so z veseljem sprejeli Občina Mozirje, Osnovna šola Mozirje in Zavod za kulturo Mozirje, ki so ob tej priliki izdali tudi zanimivo knjižico o delu Franca Hribernika z hvaležnimi spomini nanj. Ob tej priliki so množici krajanov, gostov ter nekdanjih in sedanjih učencev spregovorili župan Spomin na Franca Hribernika so počastili v širšem merilu občine Mozirje Jakob Presečnik, ravnatelj osnovne šole Anton Ve-nek, ki je poudaril ponos in zadovoljstvo mozirske šole ob tem plemenitem dejanju, o začetkih in velikem pomenu nižje gimnazije v prvem povojnem letuje spregovoril prvi maturant in pobudnik te slovesnosti in srečanja Ivan Zupan, vse skupaj pa je lepo pozdravil tudi župan Občine Šoštanj dr. Bogdan Menih, ki je seveda spregovoril o liku in delu Franca Hribernika, ki Šoštanj in Mozirje neločljivo povezuje. mjp Svečana seja mozirskega občinskega sveta ob prvem prazniku občine Mozirje je bila v soboto zgodaj dopoldne v prostorih mozirske osnovne šole. Vse prisotne je najprej pozdravil župan Jakob Presečnik, ki se je z besedami ozrl na štiriletno obdobje samostojne občine, naštel dosežke in težave, predvsem pa poudaril zahtevne sedanje in bodoče naloge. Slavnostni govornik je bil predsednik občinskega sveta dr. Anton Jezernik. Izrazil je veliko osebno zadovoljstvo in čast, da je govornik na slovesnosti ob prvem občinskem prazniku, v nadaljevanju pa je orisal obdobje minulih štirih let. Posebej je poudaril dobro delo občinskega sveta, ki je po njegovem temeljilo na demokratičnih vrednotah, strpnosti in poštenosti, kar morajo svetniki nadaljevati in krepiti tudi v prihodnjem obdobju, z zadovoljstvom pa ga navdaja tudi dobro sodelovanje z občinsko upravo in Upravno enoto Mozirje. Omenil je tudi lepe dosežke v prvem obdobju občinske samostojnosti na različnih področjih, tudi zahtevna opravila ob pripravi projektov in zagotavljanju sredstev, kar je temelj njihovega uresničevanja. To posebej velja za gradnjo popolne osnovne šole na Rečici ob Savinji ter pripravo gradnje telovadnice, pravzaprav športne dvorane v Mozirju. Slavnostno sejo so izvedli v telovadnici osnovne šole, v resnici je to večnamenski prostor, ki so ga bili prisiljeni nameniti za telesno vzgojo, saj ob izgradnji šole telovadnice niso zgradili. Tega prostora torej za slavnostno sejo niso izbrali naključno, na kar so med lepim kulturnim sporedom Na svečani seji so se zbrali mnogi gostje in domačini opozorili učenci ter izrazili prošnjo in upanje, da bodo dolgoletne želje osnovnošolcev in kraja- nov vendarle uresničene. ■ JP REPORTAŽE m ms i AS 7 Janko Pučnik iz Velenja Prvi v državi med vozniki avtobusa Na prvi pogled bi človek rekel, daje mož v najboljših letih pred njim zadržan, bolj redkobeseden, in da z njim ni najbolje češenj zobati. A, kasneje v pogovoru poznaš, da temu ni povsem tako. »Priznam, da sem trmast, sploh kadar imam prav. Ni pa me sram priznati tudi napake, če jo naredim,« se je odzval Janko Pučnik zmagovalec med vozniki avtobusov na nedavnem državnem tekmovanju poklicnih voznikov ZŠAM v Velenju in nadaljeval:« Ljudje smo pač takšni kot smo. Včasih bi lahko s tabo počeli marsikaj, pa bi ostal miren in hladen, včasih ti kdo ne sme pokazati krivega prsta, pa je že slaba volja tu. Želim si, da bi bilo takih dni pri opravljanju napornega poklica čim manj.« Kako se počuti kot najboljši voznik avtobusa v državi? Seveda je vesel uspeha, tudi nekateri njegovi sodelavci, domači, a mu osvojitev tretjega mesta v državi na prvem tovrstnem tekmovanju skoraj pomeni več. Bilo je le prvič, pričakovanja precejšnja, vse drugo neznanka. Danes jemlje to kot nekaj povsem običajnega. »Nisem povzpetnik, ne bahač, zato morda o tem tako razmišljam. Bil sem odločen, daje to moje zadnje tekmovanje in šel sem na vse ali nič. Posrečilo se mi je. Skoda, da se ni še komu od naših.» Že 20 let sta avtobus in cesta njegov drugi dom. Izučil se Prvi med vozniki avtobusa Janko Pučnik: »Svoj uspeh delim s celotno našo ekipo. Pomembno je znanje, sploh pri testih, pri vožnji pa spretnost in veliko sreče.« je za knapa, nekaj let to delo tudi opravljal. Služenje vojaškega roka je »glavni krivec« za spremembo v njegovem življenju. Takrat je namreč imel prvič priložnost prijeti za krmilo avtomobila. Zadeva ga je »zastrupila« in ob vrnitvi domov se temu »magnetu« ni mogel upreti. Vse kategorije iz vozniškega izpita ima »obkljukane«, celo inštruktorski tečaj. »Z velikim veseljem, predvsem pa s srcem opravljam to delo, čeprav je zelo odgovorno. Kot udeleženec v cestnem prometu doživiš marsikaj, tudi sam ga včasih polomiš, pa ti, na srečo, drugi oprostijo, drugič ti njim. Rad hitro peljem, če lahko in sem za to tudi že plačal. Od vsega je skoraj najtežji stik s potniki. Zelo zahtevni so neka- teri. Veliko jeze in slabe volje je takrat, ko poskočijo cene potniškega prometa. Saj se človek pripravi na krementiranje in zmeijanje, ampak vedno ne moreš položaja reševati kot bi ga rad.« Na prevoženih tisoč in tisoč kilometrov z avtobusi, predvsem v domačem okolju, nekaj malega še po sosednjih državah, ga vežejo lepi, a tudi manj prijetni spomini. Sreča pač ni bila vedno na njegovi strani. O vsem tem bo lahko več časa razmišljal čez sedem let, ko bo prijateljem in znancem na njihov pozdrav odgovarjal z: »nimam časa«. Čeprav se počuti mladega, ga najbrž med romantiki velenjskega hokeja, kot je bil to v mladinskih letih, ne bo. Bo pa zagotovo kaj več naredil za svojo dušo, za rekreacijo, saj se je, je ugotavljal, v zadnjem času precej zanemaril. Več časa bo lahko namenil delu na vrtu, ali se še večkrat kot do sedaj opravil v hribe. Jaka, tako ga kličejo prijatelji, bosta med gledalci pogosteje videla tudi njegova sinova: Janko, ki igra košarko in Miha, ki trenira rokomet. »No, ja, do takrat je še sedem let Sliši se malo, a pri poslu, ki ga opravljam, se lahko dogodi še vse mogoče in nemogoče,« je povedal ob koncu in se počasi pripravljal na popoldanski »šiht«, na prevoz potnikov na lokalni progi Velenje - Šoštanj. ■ tp Predlog zakona o starševstvu in družinskih prejemkih Vrsta ugodnosti za Pločevine v Velenju še vedno več kot prostora zadnjo 1 ■HI Nbl flveh letih več kot O novih parkirišč V mestu Velenje, podobno kot v drugih večjih mestih, je že pred časom pričelo primanjkovati parkirnih prostorov, sploh v strogem središču mesta in v nekaterih strnjenih naseljih. Na MO Velenje so se zato lani odločili, da bodo poskušali v dveh letih zgraditi 350 novih parkirišč, potem pa bodo določili modre cone, kjer parkiranje ne bo več brezplačno. Te bodo uvedene predvsem v središču mesta, še vedno pa bo brezplačno parkiranje pred Rdečo dvorano. Velenje naj bi v prihodnjih letih dobilo tudi vsaj tri garažne hiše. Lokacije so že znane, neznanka ostajajo investitorji, saj MO Velenje iz proračunskih sredstev ne bo zmogla zagotoviti njihove izgradnje. Kar so si na MO Velenje zadali, so do danes že skoraj v celoti uresničili. Lansko leto so končali izgradnjo 49 parkirišč pri Glasbeni šoli, letos 22 pri Elektrotehni, 91 za tržnico, na Kidričevi 75, v gradnji so parkirišča na Šaleški 18 in Rudarski 2, kjer bo 81 parkirišč. Nova parkirišča bodo zgradili še ob Prešernovi, ko bodo rekonstruirali del ceste od Prežihove do Rudarske. Predvidenih je 81 parkirnih mest, saj bodo obnovili tudi sedanjih 54. V pripravi je tudi investicijsko -tehnična dokumentacija za rekonstrukcijo Trga mladosti , kjer bodo zgradili še okoli 40 novih parkirišč. Parkirišča je mesto pridobilo tudi pri Hotelu Paka in Sparu, kjer se dogovarjajo za nadzorovano parkiranje v spodnji etaži tudi v nočnem času, ko je garaža zaprta, saj na Kardeljevi parkirišč za stanovalce kronično primanjkuje... Z garažnimi hišami ohraniti zeleno mesto Napovedi so torej že uresničene, mesto je v dveh letih pridobilo več kot 350 novih parkirišč. A prometni strokovnjaki pravijo, da je pločevine še veliko več, da tudi to ne bo zadoščalo. Zato je mestni arhitekt Marko Vučina predstavil načrte, o katerih lahko zaenkrat govorimo le v prihod-njiku, zaradi obsežnosti investicij, ki jih MO Velenje sama ne bo zmogla, pa težko govorimo o konkretnih datumih uresničitve. "V mestu smo zgradili parkirna mesta povsod tam, kjer smo jih načrtovali. Sedaj bo potrebno razmišljati drugače - dovolj je bilo padanja dreves. Nujno bomo morali ugrizniti v finančno kislo jabolko in se odločiti za gradnjo garažnih hiš in tako ohraniti mesto v zelenju. Sploh, ker skušamo ohraniti urbanistični koncept zelenega mesta," je poudaril. Občina bo zagotovila izdelavo vse potrebne dokumentacije za te hiše, ki naj bi bila končana leta 1999. Zato bo iz proračuna zagotovila dobre 3 milijone SIT. Potem bodo z razpisi izbrali investitorje, ki bodo zgradili garažne hiše, jih tudi tržili in potem nekaj let pobirali parkirnino. Po določenem naj bi hiše prešle v upravljanje občine. Zagotovo jih bodo najprej gradili tam, kjer bo interes Velenjčanov največji - boks v garažni hiši naj bi za kupce stal od osemsto tisoč do milijon SIT. Predvidene lokacije so v hribu nad t.i. Šumijem, pod Titovim trgom, na Gorici, med petorčki nad Kidričevo cesto, na Kardeljevem trgu na mestu, kjer je danes hribček, ki ga otroci uporabljajo za sankanje, načrtujejo pa tudi eno na področju Sela. ■ Bojana Špegel Predlog novega zakona o starševskem dopustu in družinskih prejemkih prinaša kar nekaj novosti, velika večina je ugodnih za starše. Nova zakonska določila bodo veljala samo za nove upravičence. 30. aprila prihodnje leto poteče veljavnost obstoječega zakona na tem področju in do takrat naj bi poslanci v parlamentu sprejeli predlog novega, ki je že bil posredovan v prvo obravnavo. Breda Vrenčur, upravna pravnica na Centru za socialno delo v Velenju je povedala, da so v poglavju, ki opredeljuje starševski dopust, predlagani dve bistveni novosti: očetovski ter posvojiteljski dopust. Prvi (očetovski) naj bi trajal 45 dni. 15 dni naj bi ga izkoristil v času porodniškega dopusta matere v prvih 105 dnevih, ostalo kasneje. Pravica do očetovskega dopusta bo neprenosljiva pravica očeta. Posvojiteljski dopust naj bi pridobila starša ob posvojitvi starejšega otroka. Po predlogu zakona naj bi imela za otroka od 1 do 4 let pravico do 150 dni dopusta, 120 dni pa za otroka od 4 do 10 leta starosti. Oba starša naj bi hkrati izrabila najmanj 30 dni posvojiteljskega dopusta. Porodniški dopust ostaja v predlogu zakona urejen enako kot do sedaj (105 dni), dopust za nego in varstvo otroka pa naj bi se v primerjavi s sedanjim podaljšal za 45 dni in leta 2001 naj bi iz sedanjih 206 prešel na 305 dni. Starša naj bi se po preteku 105 dni dogovorila o izrabi dopusta za nego in varstvo otroka in se ga tudi držala. Predlog zakona prav tako prinaša novo določbo, da del dopusta v dolžini 75 dni lahko izkoristita kadarkoli do 8. leta otrokove starosti. Z zadnjimi 75 dnevi dopusta za varstvo in nego otroka je povezano porodniško nadomestilo - vavčer. Če se bosta namreč starša odločila za toliko dni skrajšan porodniški dopust, naj bi bila upravičena do nadomestila, koristila pa naj bi ga za plačilo varstva otroka, nakup stanovanja ali za plačilo prispevkov za socialno varstvo. Nova ugodnost naj bi bil tudi starševski dodatek. To naj bi bila denarna pomoč materam, ki niso upravičene do nadomestila ali ne morejo uveljaviti porodniškega dopusta. Ta je do sedaj znašal 19.263 SIT, predlog predvideva od 20 do 30.000 tolarjev. Nova naj bi bila tudi višina darila ob rojstvu otroka. Znašalo naj bi 50.000 tolarjev (sedaj 25.365 SIT) v obliki zavitka za novorojenca ali kot denarna pomoč. Ugodnost, ki jo prav tako vredno omeniti, naj bi bila pravica do krajšega delovnega časa zaradi starševstva. To pravico naj bi imeli starši otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Delali naj bi krajši delovni čas, plačo pa bi bili upravičeni dobiti po dejanski delovni obveznosti in imeli tudi enake pravice socialnega zavarovanja, kot če bi delali polni delovni čas. Pri pravici do nadomestila v času starševskega dopusta je novost ta, da naj bi se pravica vezala na dobo plačanih prispevkov za porodniško varstvo pred obveznim nastopom porodniškega dopusta matere. Upravičenec naj bi torej imel pravico do nadomestila toli- Breda Vrenčur: "Do uveljavitve novega zakona se lahko še marsikaj črta, doda, spremeni. " ko časa, kolikor časa je vplačeval prispevke za porodniško varstvo, vsem pa teče ta predhodni rok zavarovanja do datuma obveznega nastopa matere pred predčasnim datumom poroda - to pomeni 28 dni pred predvidenim datumom poroda matere. Minimalna doba plačevanja prispevkov do nadomestila je 4 mesece pred obveznim nastopom porodniškega dopusta oziroma 6 mesecev s prekinitvami v zadnjih 12 mesecih pred mesecem obveznega nastopa porodniškega dopusta. Spremembe prinaša tudi poglavje, ki ureja pravico do družinskih prejemkov."Pravico do otroškega dodatka naj bi uveljavljali vsi, kot so do sedaj, le merila za vstop na "lestvico" so predlagana nova. Črtali naj bi skoraj polovico zadnjega razreda, za katerega starši sedaj dobivajo na otroka 7-odstotkov zajamčene plače, naj bi se razpolovil. Namesto sedanjega razpona od 55 do 110-odstotkov, naj bi v tem razredu bili upravičeni do otroškega dodatka starši, ki bodo dosegali od 55 do 75-od-stotkov bruto povprečne plače v Sloveniji," je povedala Silva Go-stečnik, prav tako z velenjskega Centra za socialno delo. Do otroškega dodatka naj bi bili upravičeni otroci do 18.leta starosti, tudi če se ne bodo šolali, do 26. leta pa ob predložitvi potrdila o šolanju. Tega bi lahko izplačevali mesečno, upraviče- Silva Gostečnik: "Merila za vstop na "lestvico" upravičenosti do otroškega dodatka so predlagana nova." nec pa naj bi lahko uveljavljal tudi dvainpol letni skupni znesek otroškega dodatka naenkrat. Pogoj naj bi bil, da otroci, za katere bodo uveljavljali dodatek, ne bodo starejši od 13 let, in da bodo ta denar namenili za reševanje stanovanjskega vprašanja. Predlagana novost je dodatek za veliko družino. Znašal naj bi 60. 000 SIT, do njega pa naj bi bile upravičene družine z najmanj tremi otroki, pri katerih najstarejši ne bi smel biti starejši od 26 let in bi se moral redno šolati. V predlogu zakona je tudi možnost izplačila dodatka za veliko družino v enkratnem znesku za pet let. Družina bo morala ta znesek uporabiti za reševanje stanovanjskega vprašanja. Pravico do tega dodatka naj bi imeli vsi, ki so že prejemniki otroškega dodatka, ostali, ki niso, pa naj bi podali vloge do konca junija v tekočem letu. Posebna pravica naj bi bila pravica za enoroditeljsko družino. Pri slednji naj bi se višina dodatka za vsakega otroka povečala za 10-odstotkov. Po besedah Gostečnikove je predlaganih nekaj sprememb tudi pri načinu prejemanja otroškega dodatka. Sedaj je določena višina za vse otroke enaka, po novem pa naj bi drugi otrok dobil nekaj več kot prvi in tretji nekaj več kot drugi (v najnižjem razredu po 1000 SIT). Tako v vseh razredih. ■ tp r^i V ISO 9001 | iau auu ii — ■»=" - — aklimat radiatorji visoke kvalitete ENOSTAVNA MENJAVA DOTRAJANIH RADIATORJEV HITRO, ENOSTAVNO, BREZ DODATNIH POSEGOV TUDI MED OBRATOVANJEM SISTEMA NOVO STARO i Pogovorite se z vašim instalaterjem ali pokličite: MLM aklimat d.o.o. Proizvodnja in prodaja radiatorjev tel.: 062/726-598, 726-593, fax:062/726-594 8 KAS i AS 107,8 MHz 1. oktobra 1998 RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK Boys are back in town Kot vsako jesen, se tudi letos odpirajo vrata Šaleškega študentskega kluba. Plač že pričakuje vse bodoče, pretekle in prihodnje akademike, da zopet zajamejo v svoja pluča pristen vonj po pravem študentskem življenju. Rumena vrata se bodo odprla v petek ob 21. uri, ko se bo v galeriji odprla likovna razstava Mladena Stropnika, študenta Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Isti večer bodo lahko obiskovalci premierno prisluhnili tudi cd ploščku Lignit, ki ga poznavalci glasbe iz bližnje in daljne okolice že dolgo pričakujejo. Seveda ga boste lahko v prostorih pod kulturnim domom kupili po promocijski ceni, ob dobri kapljici pa se boste lahko tudi pogovorili z avtorji skladb na cd-ju. Vse potencialne obiskovalce tudi obveščamo, da naj čimprej pri- nesejo potrdilo o šolanju in si tako zagotovijo brezplačno članstvo v klubu, ki že štirideset let združuje študentke in študente Šaleške doline. S petkovim odprtjem Plača se pričenja tudi predvolilna kampanja za funkcije v organih ŠŠK-ja. Ogorčen boj bo trajal do 7. novembra, ko bodo kandidati preverili zaupanje volilcev na skupščini. Pred tem se lahko vsi »uka« že(l)jni zberete na Kostanjevem pikniku, ki bo 17. oktobra na Paškem Kozjaku. To bi bilo za ta teden vse, več in podrobneje o dogajanju v Placu pa drugi teden! ■ Pero Gobarski piknik hov četrti album. Na njem bomo našli tako uspešnice iz zgodnejšega obdobja, ko je bila skupina še kvartet, kot tudi z zadnjega albuma "EV 3". To bodo sklabe "My Lovin'", "Hold On", "Whatta Man", "Free Your Mind", "Don't Let Go" in še mnoge druge, med katerimi bo tudi skladba "No Fool No More", ki bo hkrati tudi edina nova skladba na tem albumu. Omenjeno skladbo je moč najti tudi na albumu z glasbo iz filma "Why Do Fools Fall In Love". METULJ Prekmurska skupina Metulj je pri založbi Helidon izdala svoj drugo CD ploščo "Zapleši še idnouk". Skupina, ki ostaja zvesta svojemu prekmurskemu miljeju tudi na tej plošči predstavlja prekmursko obarvano glasbo. K sodelovanju so povabili celo svoje madžarske kolege in z uporabo starih ljudskih instrumentov (brač, cimbale...) glasbi vdihnili avtentičnost tega dela Slovenije. Avtentično prekmurska pa so tudi vsa besedila skladb na plošči. Ta je narejena v formatu CD plus oziroma CD extra, kar pomeni, da je poleg glasbe na njej tudi info material z informacijami o skupini v obliki računalniških podatkov, ki jih lahko s pomočjo CD ROMA pregledamo na računalniku. To je pri založbi Helidon prvi tovrstni izdelek, ki so tudi sicer v Sloveniji še razmeroma redki. ELTON JOHN Potem ko je ne dolgo tega preminila ena najbolj znanih country pevk, Tammy Wynette, so se kmalu po njeni smrti zbrali številni eminentni izvajalci pop in ročk glasbe in v spomin na slovito pevko izdali spominski album z naslovom "Tammy Wynette Remembered". Na njem so priredbe nekaterih najbolj znanih skladb te ameriške country izvajalke, ki so jih zapeli Melissa Etheridge, Trisha Yearwood, Faith Mili, Emylou Harris, Linda Ronstadt in drugi. Eno Tammyijinih najbolj znanih skladb "Stand By Your Man", je zapel Elton John, ki niti ni spreminjal besedila skladbe v npr. Stand By Your Woman, kot to sicer počno v primerih, ko ti- pično "žensko" skladbo prepeva moški izvajalec. V primeru Eltona Johna seveda to ni bilo potrebno. ZMELKOOW Simpatični primorski rockerji vsake toliko časa presenetijo s kakšno novo skladbo, ki jo navadno v obliki singla lansirajo v slovensko mrežo vedno bolj številnih radijskih postaj. Tokrat so presenetili večkrat. Prvič zato, ker so sploh izdali novo skladbo, drugič zato, ker je vse skupaj izšlo na stari dobri vinilki in tretjič zato, ker so skladbo izdali kar v treh različnih verzijah. Čeprav gre za isto skladbo, pa imajo vse tri izvedbe, ki se žanrsko razlikujejo, tudi tri različne naslove. Radijski kiks mix ima naslov "Moj računalnik je neumna kišta", danger noise mix ima minima-listične naslov "Računalnik", raztegnjeni Žemljic in Konjič remix pa nosi amerikanizirani naslov "Kompjutor". Če vam bo plošča prišla v roke, jo vrtite na 45 obratih, čeprav je daljši remix "Kompjutor" prebavljiv tudi na 33 obratih. M MiČ LJUBIJO... Društvo novinarjev Celje je v petek na kmečkem turizmu Lešnik v Hramšah ob pomoči gobarskega društva Bisernica iz Celja pripravilo gobarski piknik. To je vsakoletno, že tradicionalno srečanje novinarjev in gobarjev s celjskega območja, ki je bilo tokrat v pravem času. Ce je bil lansko srečanje v obdobju, ko so se skoraj vse gobe pred novinarji skrile, je treba za letos priznati, da niso bile prav nič "sramežljive" pri srečanju z javnostjo. Zato smo lahko družno ugotavljali: gobe rastejo, le najti jih je treba! Pa vendar smo se popoldne, ko smo se zbirali in poskušali gobjo juho v katero so gobarji "vkuhali" nešteto vrsto gob in občudovali razstavo, ki so jo pripravili, spraševali, če so za nas v gozdu sploh še kaj pustili. Pa so in to precej. Zato pa so imeli dve uri kasneje, ko smo se vrnili z gozdov z nami precej dela, da so iz košar zmetali vse, kar ni užitno in KAJPOCN SIX PACK Pred kratkim je pri založbi Nika izšel debitantski album domače skupne Six pack z naslovom "Mars". Na albumu je deset skladb, med njimi tudi single "Tako lepa", ki ga je bilo na radijskih postajah mogoče slišati že česar sami ne bi pripravili. O vsaki gobi, ki so jo našli v njej, so nas temeljito poučili. Kam sodi, kakšne vrste je, v katerem primeru je užitna, s kate- ro jo lahko zamenjaš... Podatkov je bilo toliko, da sije bilo nemogoče vse zapomniti, zato so tisti, ki se teh srečanj redno udeležujejo rekli, da je najbolje, če si vsakič, ko si zraven, zapomniš in na novo spoznaš le eno vrsto. ■ mkp. foto: vos EN VOGUE 19. oktobra bo izšla kompilacijska plošča z naslovom "Best Of En Vo-gue", na kateri bodo, kot pove že naslov, zbrane vse največje uspešnice tega znanega ženskega tria. Po albumu "EV 3", na katerem se ta ženska zasedba prvič pojavlja kot trio, bo po treh letih premora to nji- pred časom. Album je nastal v študijih Kif Kif in Metro, njegov produ-cent pa je bil znani Žare Pak. Kvartet s klasično zasedbo kitara, bas, klaviature, bobni, se je prvič predstavil pred leti v ljubljanskem klubu Palma, prispevali so skladbo za kompilacijski album "Desna scena" in se predstavili v znameniti oddaji "Izštekani" na Radiu Študent. S predelavo partizanske pesmi 'Jutri gremo v napad" pa so se pojavili tudi na kompilaciji "Tistega lepega dne". ICUBISMO MAX CLUB, sobota, 26. 9. 1998 Zagrebška skupina Cubismo, ki je preteklo soboto ponovno gostovala v velenjskem klubu Max, se je ta večer gotovo predstavila v svoji najboljši izdaji doslej, ko gre za nastope v Velenju. Leta 1995 ustanovljena skupina je v Velenju prvič nastopila v okviru mini festivala "Lagano, lagano..." pred kakšnim letom in pol. Tokrat so se predsta- vili v devetčlanski zasedbi in z brezhibnim ozvočenjem, s pomočjo zelo razpoložene publike, pa so za razliko od zadnjega, od občinstva precej medlega sprejema, ustvarili čudovit, z latinskimi in afriškimi ritmi nabit večer. Med skladbami, ki so jih Cubismo izvedli v soboto zvečer, je bilo mogoče slišati nekaj tradicionalne latinskoameriške glasbe, nekaj klasik, skladb velikih mojstrov, kot je npr. Tito Puente, pa vse do avtorskih del skupine. Vsem je bila skupna neverjetna energija, izražena v čvrstih ritmih, ki so jih proizvajali kar trije tolkali-sti (bobni, konge, ostalo) in basist, bogatili pa odlični aranžmaji Josipa Graha (trobenta) in ostalih članov skupine (pozavna, klavature, vokal). Tokrat je skupina v svoji sestavi imela tudi kitarista (na zadnjem nastopu ga ni bilo), kar je njen zvok močno obogatilo, tako da je tudi stara klasika "Oye como va" (Tito Puente) izzvenela zelo zelo prepričljivo. Kot je zvenelo prepričljivo vse ostalo, kar so Cubismo ta večer zaigrali. Prepričali so publiko in publiki ni bilo težko prepričati Cubisma, da za dodatek zaigrajo še (bogato raztegnjeno Gilles-piejovo skladbo "Night In Tunisia". Zaslužili so si. Tako eni kot drugi. m MiČ Tone Videč Vitez polk in valčkov Štiri leta in dva meseca je imel, ko je na ohceti prvič zaigral na "frajto-narico". To je bilo daljnega leta 1945, ko se je pozimi omožila njegova teta Barbika. Da zna igrati na "trompeto" (tako so rekli včasih trobenti), je "kriv" Janez Ulaga - Vrhovski Anzek, njegov stari oče, ki je dejal, da je sicer harmonika čisto "fajn" instrument, vendar morajo Tonetu takoj kupiti trobento. In tako mu je pri sedmih letih podaril "C" trobento. Če odštejemo pomoč tete Rozike pri učenju harmonike in starega očeta pri učenju trobente, je Tone samouk. Prvič je nastopil z ansamblom Karli-ja Ferleža leta 1958 v Šentjurju. Leta 1963 so ustanovili ansambel Razgrajači. Kasneje se je z menjavo članov imenoval Ansambel Toneta Videča, igral pa je tudi v številnih drugih ansamblih. Največ je Tone Videč dosegel, ko je igral pri ansamblu Vikija Ašiča, s katerim je posnel več TV oddaj in sodeloval v različnih radijskih oddajah (Tone Videč se je kot gost predstavil pred kratkim tudi v oddaji Radia Velenje). Zdaj, ko je upokojen (za sabo ima 35 let bogate glasbene kariere), dela več kot prej in kot vsak upokojenec (skoraj) nikoli nima časa. Če ne komponira ali ne piše pesmi in tekstov, če ni na vajah pri kakšnem ansamblu, če ni na kakšni prireditvi, potem se sprehaja po gozdnatih obronkih v bližini Dobrne. Pa ne sam. Z njim je vnuk Žiga. Za kakšen instrument ga bo Tone navdušil, še ne vemo. Upajmo pa, da bo držal pregovor, da jabolko ne pade daleč od drevesa. ■ Viti Grabner LESTVICA DOMAČE GLASBE (št.285) Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 27. septembra: 1.SLAKI: 2. HENČEK: 3. POUANŠEK: 3. ŠTAJERSKIH 7: 5. NAGELJ: Caše dvignimo Ljubezen je prelepa Veselo v Kamnik Se enkrat na leto dobimo Planšar 3 glasovi 9 glasov 8 glasov 5 glasov 5 glasov Predlogi za nedeljo, 4. oktobra: 1. FIR: 2. GAMSI: 3. KMETEC: 4. ZAJC: 5. ŽAGAR: Na zdravje vsem ženam Vse je sposojeno 3x3 = 9 Na dopust Žingamo ga, žagamo ga I Vili Grabner Tokrat v Velenju Sklad Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih društev Šaleške doline bosta organizatorja že 26. srečanja mladih pesnikov in pisateljev Slovenije. Ta bo v Velenju od 2. do 3. oktobra. Na njem se bo predstavilo šest mladih avtoijev, ki so spomladi poslali svoja besedila na literarni natečaj Sklada. Vseh je bilo kar 158, predstavili pa so se že na območnih srečanjih v Slovenj Gradcu, Ljubljani, Kopru, Skofji Loki, Grosuplju in na Ptuju. Območne žirije in pesnik Ivo Stropnik iz Velenja so med njimi izbrali šest najboljših avtorjev: Boštjana Domjaniča, Matejo Grgič, Andreja Hočevarja, Petra Jurgeca, Dejana Kozla in Katjo Zakrajšek. Vsi so svoja besedila že objavili v na- jnovejši številki Mentorja (3 - 5), širšemu občinstvu pa jih bodo na sobotnem literarnem popoldnevu. Potekalo bo pod naslovom Mi smo generacija, ki skače v prazno v prostorih Mladinskega centra Velenje. Začeli ga bodo ob 16. uri. Poleg tega sta organizatorja pripravila še nekaj spremljajočih prireditev. Tako vabita jutri ob 16.30 v Mladinski center Velenje na predstavitev izbranih avtorjev, ob 20.30 na literarno-glasbeni večer na Velenjskem gradu. Dan kasneje, v soboto, ob 10. uri, na literarni kažipot v Mladinskem centru Velenje, ob 12.30 uri v Kul-turnico, srečanje pa sklenili z že omenjenim literarnim popoldnevom. ■ tp Prostovoljci ŠC Velenje na 2. kongresu Maribor, od 24. do 26. septembra - Pod naslovom Organizirano prostovoljno delo za in z ljudmi v stiski je Pedagoški fakulteti Maribor potekal drugi slovenski kongres prostovoljcev. Na njem so udeleženci med drugim ugotavljali, da se je na tem področju od prvega kongresa nekaj sicer premaknilo. Sploh razmahnila se je ta dejavnost med mladimi v srednjih šolah, tudi kar nekaj nevladnih organizacij, ustanov seje že pridružilo temu gibanju. V prihodnje pa bi kaza- lo pritegniti še več starejših. Žal, pa delo še vedno ni cenjeno tako kot bi moralo biti. Zavzeli so se za to, da bi načelna podpora državnih ustanov prešla v bolj konkretno, zlasti finančno in za ureditev zakonodaje na tem področju. Med udeleženci drugega kongresa so bili tudi prostovoljci Šolskega centra Velenje. Na njem so predstavili uspeli projekt Sonce v duše vseh nas. Na okrogli mizi pa je o prostovoljnem delu z mrežnim povezovanjem sodelovala tudi predstavnica Zavoda RS za šolstvo Alenka Čas, ki vodi to delo na omenjenem Centru. ■ tp Priljubljene kocke med Velenjčani Lego kamion pred Rdečo dvorano Lego kamion je krenil na pot sredi leta 1996. Ta potujoča lego razstava bo do leta 2001 obiskala veliko število krajev po vsej Evropi, ob koncu tedna, od jutri do nedelje, pa se bo ustavila tudi v Velenju. Soorganizatorja razstave, ki jo namenjajo Mednarodnemu tednu otroka, sta MZPM Velenje in Rdeča dvorana Velenje, zanjo pa je poskrbel slovenski uvoznik priljubljenih kock za otroke - Emona obala Koper. Razstavo Lego modelov so izkušeni danski oblikovalci postavili v notranjosti posebej za ta namen izdelanega orjaškega kamiona. Ta impresivni kamion -vlačilec s priklopnikom so izdelali v tovarni Volvo, oblika kamiona pa je zasnovana po vzoru ameriških "super tovornjakov" s številnimi dodatki iz nerjavečega jekla in kroma. Razstava - fan- tazijski svet sestavljen iz približno 100 lego modelov v no-trahjosti priklopnika si lahko naenkrat ogleda od 20 do 30 otrok in odraslih. Za načrtovanje tega fantazijskega sveta, sestavljenega izključno iz Lego elementov, je 19 oblikovalcev porabilo kar 990 ur. Za gradnjo so porabili kar 280 tisoč elementov... ■ bš Amatersko gledališče Velenje Danes znova na domačem odru Drevi (v četrtek) ob 19.30 uri bodo na odru doma kulture v Velenju znova dvignili zaveso, za katero bodo stali člani Amaterskega gledališča Velenje. Zaradi velikega zanimanja so se namreč ti odločili, da bodo delo Iva Brešana: Hamlet v Spodnji Mrduši znova zaigrali pred domačim občinstvom. Ob tej novici so z zadovoljstvom še povedali, da je Premogovnik Velenje za predstavo že odkupil 200 vstopnic, ostale pa so seveda še v prodaji. ■ tp Ogledal si bom: Galerija Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje, v petek ob 19. uri, tematska razstava Kartografi, akademskega slikarja Damijana Stepančiča. Glasbena šola Velenje, v torek, 6. oktobra, ob 19.30 uri, koncert orglavca Tomaža Sevška. Kvartet Svit iz Velenja Navdušil v Bardejovu 1989 Novo leto 1989 se je za časopis začelo 12. januarja, ko je izšla prva številka Našega časa. Kakšnih posebnih novosti v tej številki ni bilo, omenimo naj le ceno časopisa, saj je posamezen izvod odslej veljal 1500 dinarjev. Vsi se verjetno še spominjate tistega obdobja "hiper inflacije" (v letu 1988 je bila inflacija v Jugoslaviji 254,1 %), ki seje seveda odražala tudi pri ceni časopisa. Le-ta se je v letu 1989 podražil dvanajstkrat, od tega samo v decembru kar dvakrat (zadnja decembrska številka je veljala že 40.000 dinarjev). Štiriinštiri-deseta številka Našega časa, kije izšla 16. novembra leta 1989, je bila nekaj posebnega, saj je bila to hkrati tudi tisoča številka časopisa od leta 1965 dalje. Tega pomembnega dogodka so se v uredništvu spomnili v uvodniku z naslovom "Dragi bralci": "Verjetno sploh niste opazili - danes je pred vami tisoča številka Našega časa. Pomemben jubilej, ki pa ga praznujemo samo delovno, brez velikih proslav, zvenečih besed, čestitk ... Upamo, da je skozi vsa ta leta - od leta 1965 štejemo številke, lahko pa bi jih od leta 1953, saj zametki današnjega časopisa segajo prav tja - v Vaše domove prinašal obilo zanimivega branja. Včasih, tega nam niste vedno povedali, smo pa slutili, z njim tako kot mi, tudi Vi niste bili najbolj zadovoljni. V marsičem bi včasih lahko bili še boljši, a vedno ne gre tako, kot bi si želeli. Ampak, če ste v vseh teh letih, skozi vse te tedne, vsaj nekajkrat nanj težko čakali in ga pogrešali, če ga ni bilo, .smo Vam za to ne samo hvaležni, temveč smo tega zelo veseli. Naša največja želja, ob jubileju je, da ostane Naš čas Vaš tudi v bodoče." V isti številki so ob tem uvodniku objavili tudi prispevek z naslovom "Hvala vsem!", v katerem so bralce obvestili o sklepih zasedanja zborov velenjske občinske skupščine, ki so polovico denarja od prodaje upravne stavbe nekdanje delovne organizacije HPH namenili za razrešitev prostorske stiske Našega časa in Radia Velenje. Del članka se glasi takole: "Polovico izkupička poslovne stavbe HPH, po stanju 31. 8.1989 je to 4.328.844.100 dinarjev, ste torej odobrili nam. Hvala vsem, za vaše razumevanje. Hvaležni smo, da čutite, da smo v tej občini potrebni. Naj vam ob zahvali povemo, da delamo v resnično nevzdržnih pogojih. Svoje delovne prostore imamo na dveh ločenih lokacijah, upravo in uredništvo Našega časa na Foitovi 10, v stanovanjski stolpnici, radijske prostore pa celo na terasi stanovanjske stolpnice Šaleška 19. Oboji prostori so neustrezni, tesni, mnogi brez dnevne svetlobe. Prihodnje leto bo minilo že petnajst let, kar smo v občini ustanovili radijsko postajo in zanjo našli začasno prostorsko rešitev na omenjeni terasi z obljubo, da bomo v občini naše prostorske tegobe kmalu razrešili. Ta obljuba je torej stara že petnajst let. Zdaj pa upamo, bomo našo prostorsko problematiko po vaši zaslugi delegati, vendarle razrešili." ■ d k Srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije BARDEJOV NA SLOVAŠKEM- Na povabilo zbora Collegium Cantorum iz Bardejeva se je v tem slovaškem mestu pred nedavnim mudil kvartet Svit iz Velenja, natančneje, sodeloval je na 1. mednarodnem festivalu zborovskega petja. Na njem je nastopil kot edini slovenski predstavnik. Čeprav festival ni imel tekmovalnega značaja, so pevci z izborom in občuteno zapetimi slovenskimi narodnimi pesmimi navdušili številne poslušalce v cerkvi Sv. Egidija, kjer je potekal osrednji del festivala. Najbrž je tudi to botrovalo presenečenju, ki so ga ob koncu pripravili gostitelji. Ti so namreč dirigentu kvarteta Janezu Kolariču izročili plaketo Jana Extempore 98 Raznolikost, ki oplaja Mozirsko kulturno društvo Jurij je v petek in soboto izvedlo 4. vsakoletno srečanje slikarjev iz vse Slovenije Extempore 98, kije tokrat sovpadalo s slavjem ob prvem prazniku občine Mozirje in ga lepo obogatilo. Ustvarjalni navdih je v starem trškem jedru Mozirja in v Savinjskem gaju poiskalo 19 likovnikov od blizu in daleč. V soboto zvečer so na priložnostnem zaključku predstavili svoje stvaritve, ki vse niso bile dokončane, torej jih bodo nekateri slikarji dokončali v svojih ateljejih. Že na prvi pogled je bila vidna velika ustvarjalna raznolikost, ki pa umetnine le oplaja, kot je poudaril akademski slikar Jože Muhovič, ki je usklajeval letošnje strokovno, ustvarjalno in družabno srečanje. Drugi del Extempore 98 bo sredi novembra, ko se bodo udeleženci znova Na zaključku dvodnevnega ustvarjanja je o pomenu takšnega druženja spregovoril Jure Repenšek, predsednik Kulturnega društva Jurij in udeleženec Extempora 98 sestali in izbrali dela za posebno razstavo. Še pred tem želijo pripraviti okroglo mizo o tovrstnem ustvarjanju in druženju. ■ JP "Kvintet po domače" Iztrgati lepo pesem pozabi Anton Meža, Ciril Es, Anton Šmerc in Franc Šile. Vadijo enkrat tedensko kar po svojih domovih, pred bolj zahtevnimi nastopi pa jim v pomoč priskoči pevovodja MPZ Društva upokojencev Velenje Branko Mahne, ki so mu za razumevanje iskreno hvaležni. Precej uspešnih in zanimivih nastopov že imajo za sabo, radi zapojejo tudi oskrbovancem velenjskega doma za varstvo odraslih, od koder je tudi posnetek. ■ B. Mugerle Kvartet Svit iz Velenja, ki deluje sedem let, sestavljajo: Milan Lebar, Mirko Rožanc, Viktor Lužnik, Franc Martinšek (foto-.sk) Komenskega - najvišje slovaško priznanje na področju glasbenega ustvarjanja. S tako visokim priznanjem so se mu zahvalili za sodelovanje med pevskimi zbori Slovenije ter Slovaške. Ubrani glasovi petih pevcev se že tri leta "skrivajo" pod preprostim imenom "Kvintet po domače," sestavljajo pa ga ljubitelji lepe domače pesmi iz okolice Velenja. Sicer dolgoletni člani moškega pevskega zbora Društva upokojencev Velenje so pred tremi leti kar tako dejali - zakaj pa ne bi kdaj pa kdaj nastopili tudi samostojno. Beseda je dala besedo in sestavili so kvintet z zgovornim imenom, ki že samo po sebi o njih veliko pove. Prepevajo namreč predvsem domače slovenske pesmi, kijih želijo iztrgati pozabi, v katero počasi tonejo. Ob tem jim kakšna umetna zborovska pe- sem tudi ni neznanka. Korenjaki, ki jim je lepa slovenska pesem tako pri srcu in jo z največjim veseljem zapojejo povsod, kamor jih povabijo so vodja kvinteta Franc Kvartič, MNENJA IN ODMEVI Spoštovani bralci! Veseli smo vsakega vašega prispevka v rubriki Mnenja in odmevi. Vendar naj ne bodo predolgi. Prispevkov, daljših od 40 tipkanih vrstit In 2 več kot 80 znaki v eni vrsti ne bomo objavljali oziroma jih bomo krajšali po lastni presoji.Vsak prispevek mora biti opremljen z naslovom avtorja in njegovim podpisom. Nepodpisanih pisem in pisem brez naslova ne objavljamo. Če imate telefon, navedite tudi njegovo številko, Prispevek lahko prinesete tudi na disketi. ■ Uredništvo Pista ali dirkališče v Velenju? Nekdaj je bilo na tem področju grajsko jezero - ribogojnica graščakov. V tem tihožitju so ljudje pričeli iskati samotne gradbene parcele in graditi stanovanjske hiše. A glej ga šmenta, kaj kmalu je spokojni mir pričela izpodrivati novozgrajena tranzitna cesta. Čisto prava, široka in ravna kot letalnica. Da pridobi zaselek, vas ali kraj prometnico, je v redu. Kraju nudi razvoj, lepšo povezavo z mestom in razgiba celotno življenje. S seboj pa prinaša tudi nekatere negativne elemente. To zadnjo trditev bom poskusil opisati. Cesta je zgrajena kot magistralka Velenje - Polzela z gabariti, ki nudijo hitrosti željnim prehitro vožnjo. Zal cesta menda nikoli ni bila tehnično prevzeta (kolovdirana), zato niso odpravljene pomanjkljivosti, kot to predpisuje zakon o javnih cestah, pravilnik o tehnični zaščiti in dosledni prometni signalizaciji za prevoz z motornimi vozili. Ko smo krajani pred leti iskali odpravo pomanjkljivosti pri občinatjih (g. Brodnik, g. Kosi, g. Oto Mravljak ml.), da se prestavi tabla naselja Velenje na samo katastralno mejo L o. Velenje, to je pred naselje Ljubljanske ceste, osvetli križišče, podaljša pločnik ob novozgrajeni cesti, smo bili deležni le obljub. Bili pa smo negativno presenečeni, ko smo pred tedni doživeli prestavitev table na začetek naselja Velenje k bifeju Jožica. S tem dejanjem so po zakonu o prometu skozi naselja najbrž ravnali prav, prostorsko pa gotovo ne, saj so s tem zapostavili celotno naselje "za gradom" izven občinskih meja. Omejitev hitrosti na pretežnem delu nevar- ne ceste nam je tako spolzela iz rok. Vsem odgovornim zastavljam vprašanje: "Kako ste ob sistematizaciji prometnih znakov po 4. mesecu novega prometnega zakona prezrli zelo frekventno križišče glavne ceste s križanjem dveh stranskih cest?" En odcep stranske ceste je dnevno manj vozen (cca 30 - 40 vozil), skoraj zanemarljiv, vendar je vključevanje v promet ravno tu najnevarnejši. Vozila, ki tu spreminjajo smer vožnje v desno, se pretežno prehiteva po levem vozišču. Ker pa je ta odcep proti Podkraju, vasi za gradom, in turistični točki Velenjski grad (obiski, skakalci, poroke), tudi bife Zofka je mnogo frekventnejši (cca 250 - 300 vozil), si lahko predstavljate, koliko dnevnih prekrškov je na tem križišču. A glejte te naše cestarje. To prometno križišče ni nikjer označeno kot križišče, po vsej dolžini je zarisana prekinjena srednja črta, ponoči neosvetljeno in brez vsake omejitve hitrosti. Vozniki, bodimo previdni, to je past! Hitrost pa ubija! Strokovnjaki prometa (g. Kosi), cestaiji in policisti pa veste, da. je to križišče obeleženo kot čma točka in povejte mi, kaj ste do sedaj izboljšali, kako ukrepali. Krajani vam povemo, da nič! Se naprej se dogaja (tedensko enkrat do dvakrat) smrtno nevarno obračanje tovornjakov - vlačilcev s 15 do 16 m dolgimi prikolicami, ki so zgrešili smer vožnje. Minilo je 10 mesecev, odkar sta tukaj z življenjem plačala dva mlada človeka. Goreče sveče so nam v opomin. Vprašam vas, odgovorne, kje na svetu je dovoljeno v križišču obračati transporterje in po mili volji vsevprek masovno prehitevati v križišču. To prepoveduje tudi naš prometni zakon. Po tej prometnici je poleg vozil še polno šolarjev, pešcev in sprehajalcev, v križišču glavne ceste z dvema odcepoma pa nobene oznake "prehod za pešce" in brez vsake razsvetljave. Ko sem pred 4. leti posredoval za osvetlitev tega križišča, sem od pristojnega uslužbenca za ceste dobil odgovor, da so to naše pobožne želje. Vsiljuje se mi vprašanje, kje v Mestni občini Velenje je še ulica dolga 1,2 km in neosvetljena. Za nepoznavalce situacije moram povedati, da na vsej dolžini osvetljuje cesto le ena samcata luč. Ker smo pač perfirerni zaselek Mestne občine Velenje, doteka sem bolj drobič. Ali smo povsod tako varčni? Varnost in varčnost naj bi bili izvzeti iz medsebojnih nesoglasij na vseh nivojih, v KS, občinskih organih, podjetjih in drugod. Do konsenza pa bi morali priti vsi izzvani pri dograditvi pločnika od avtobusne postaje do odcepa Kavče. Šolniki, občinarji, komunalci in starši: "Ne zatiskajte si oči, češ saj otroci, pešci, lahko hodijo za zaščitno ograjo. Mnogo teh uporablja ozko, včasih blatno pot, največ pa jih hodi najraje "vštric" po vozišču. Tu je dolg ovinek in malokdo zmanjša plin. Zato hočemo na tem odseku urejen pločnik ter osvetlitev od gostišča Jožica do odcepa v Kavče. Posebno poglavje na tej cesti pa je motorni hrup. Kot je bilo nekdaj mirno, idilično, slišalo so se samo žabji klici in petje ptic, ne bo več. Krajani smo sedaj zaradi hrupne vožnje tovornjakov, avtobusov, traktorjev in drugih vozil zelo moteni. Po zakonodaji je za te primere predpisana zaščitna protihrupna ograda. Pridobili si bomo verodostojne meritve hrupa, potem pa ukrepali. Znano je, da poleg onesnaženega zraka zelo močno vpliva na zdravje tudi ropot in hrup. Meritve in štetje prometa naj ovrže ali potrdi trditev, da prenašamo hrup 1500 - 2000 raznih motornih vozil dnevno! Glasnost težkih vozil, nekaterih traktorjev in vozil z luknjami v izpušnih loncih presega hrup nad 30 % de-cibelov dovoljenega. Za to si bomo poiskali pravico tudi pri občinskih upravnih organih na sodišču, če bomo še naprej žrtve omalovaževanja in gluhih ušes. ■ Lojze Penšek, Velenje, za krajane Ljubljanske ceste Razsvetljava ob Kidričevi Rad bi vam napisal nekaj besed o tem, kako lepo je poskrbel naš župan za nas na Kidričevi 55 in 57, ko nam je uredil nove, lepše parkirne prostore. Seveda je prostora za parkiranje manj, kot ga je bilo prej, ampak je dosti lepše urejeno. Kajti sedaj parkirni prostori in okolica lepše izgledajo, vendar pa je nova osvetlitev precej bolj neprijazna kot prejšnja. V Evropi, predvsem pa v Ameriki, se društva in posamezniki zavzemajo za čim manjše onesnaževanje okolja s svetlobo, kajti s tem onesnaženjem izumira veliko živalskih vrst. Zato ne vem, ali je naš župan toliko nerazgledan, kar se tiče borbe za čisto in lepše okolje, ali pa so te svetilke bile tako poceni, da mu za to ni mar. Povedati vam moram, da so prejšnje svetilke svetile v tla, kamor naj bi bila svetloba tudi upetjena, sedanje pa svetijo v nebo. Komu svetijo tam gor, ne vem, vem samo to, da mi plačujemo to energijo, poleg tega pa s svojo premočno svetlobo svetlobno onesnažujejo okolje, o čemer bi vam lahko veliko več povedali ljudje iz združenja astrologov in astronomov. Svetloba, ki jo dajejo te svetilke, je tako močna, da imava z ženo spalnico osvetljeno kot sredi poletja ob 12. uri opoldne, žal naše rolete oken ne zakrivajo popolnoma, zato je v spalnici še vedno toliko svetlo, kot bi imela prižgan televizor. Zato upam, da boste lahko s kakšnim prispevkom razsvetlili določenim ljudem njihovo razgledanost glede onesnaževanja okolja s svetlobo, ker bomo morali stanovalci drugače sami ugasniti te ulične svetilke, preden odidemo na nočni počitek. ■ Franci Podvratnik s Kidričeve ulice Nepravilnosti pri zamenjavi stanovanj Leta 1996 sem v Občini Šmartno oddala prošnjo za zamenjavo socialnega stanovanja, čigar uporabnik sem. Lastnik stanovanja je občina, kajti prejšnji lastnik - Gorenje - je stanovanje preneslo na njo. Govorim o 19 kvadratnih metrih veliki garsonjeri, od česar nam pomeni sobica 11-tih kvadratov kuhinjo, dnevni prostor, otroško sobo ter spalnico. Pbudaijam še, da se mož od leta 1994 zdravi v Javnem zavodu psihiatrične bolšnice Vojnik ter da je od leta 1997 zaradi te bolezni invalidsko upokojen. V bolnišnici so seveda seznanjeni z našimi stanovanjskimi težavami. Dobil je tudi ustrezno psihiatrično priporočilo za pridobitev večjega stanovanjskega prostora. Tudi zdravstvena komisija je podala mnenje, in sicer ugotavlja, da stanovanjske razmere neugodno vplivajo na potek bolezni, zato priporoča dodelitev večjega stanovanja. V Občini Šmartno ob Paki so nama odgovorili, da trenutno nimajo ustreznega stanovanja, vendar ostaja prošnja registrirana in bomo obveščeni o vsaki spremembi. Nedavno se je iz sosednjega bloka izselila družina iz dvosobnega stanovanja. Upala sem, da bo naših stanovanjskih težav s tem konec. Zmotila sem se, kajti stanovanje je dobila g. Martina,ženska z otrokom, kije živela v našem bloku, venosob-nem stanovanju, torej je imela še enkrat več stanovanjskega prostora kot jaz z možem in s 6-letnim otrokom. Še bolj me je vse skupaj prizadelo, ker potem nismo dobili niti tistega enosobnega stanovanja, katerega je zapustila, temveč so ga dodelili moškemu, samskemu, g. Slavku Cerovšku, ki sploh ni bil upravičena do njega. Kje je tu logika? Mož se je oglasil pri županu Občine Šmartno ob Paki, g. Rakunu, ki mu je povedal, da našega stanovanja sploh nimajo v evidenci. Mož ga je seveda z začudenjem vprašal, kako da ne, če pa ste sprejeli našo prošnjo in nanjo tudi odgovorili. Ko gaje župan vprašal, kdo je lastnik stanovanja, in mu je mož povedal, da občina in da se najemnina plačuje podjetju Linea, je pričel menjavati barve. Da se na občini dogajajo nezakonitosti, je potrjuje tudi naslednji primer. Nasproti našega stanovanja je bila prazna garsonjera. Vlogo je oddal Ivica Marinovič, ki ima stalno prebivališče v naši občini in enega otroka, vendar stanovanja ni dobil on, temveč g. Robi Ogrizek, ki sicer dela na šmarški pošti in takrat tudi ni imel stalnega bivališča v Občini Šmartno ob Paki, razen če si gaje sedaj uredil. G. Marinovič pa ga ima že od leta 1988. Meseca julija tega leta je Mestna občina Velenje objavila razpis za dodelitev oziroma zamenjavo neprof-itnih ter socialnih stanovanj. S potrebno dokumentacijo sem se seveda prijavila in 11.8.1998 nas je obiskala komisija ter točkovala in dobili smo 330 točk. Prejšnji teden je bila v tedniku Naš čas objavljena lista, da sem na negativni listi, češ da nisem prebivalka Mestne občine Velenje. Po številu točk bi zasedla šesto mesto in bila upravičena do 55 m2 velikega stanovanja, ampak najbrž se narobe pišem, pa zato ne dobim stanovanja, četudi občina priznava, da je lastnik stanovanja. Skratka, dogajajo se čudne stvari. Najprej Občina Šmartno ob Paki leta 1996 prejme prošnjo in nanjo odgovori, da trenutno nimajo ustreznega stanovanja in da nas bodo obvestili, ko se bo kaj spremenilo, nato dodeli tri stanovanja osebam, ki sploh "niso upravičene nanje, meni povedo, da mojega stanovanja sploh nimajo na spisku, Mestna občina Velenje prizna, da je lastnik omenjenega stanovanja, ampak zavrača, da me da na seznam, češ naj se kar sama zmenim s šmarško občino. Bom sedaj jaz urejala odnose med občinama, ki sta se razdelili. Naj še povem, da tudi sama nisem več zdrava. Imela sem več operativnih posegov, med drugim tudi na hrbtenici. ■ Manda Matič, Šmartnem ob Paki 80 Kje je resnica za občane Šoštanja? V Našem času dne 17. 9. je bila v rubriki Mnenja in odmevi objavljena nekakšna replika na moje mnenje "Komu poljubljajo roko v Skornem". Ta odmev, ki je zelo obsežen in presega moje mnenje kar dvakrat če ne še več, je po končanem branju eno samo veliko nakladanje in čvekanje. Razumljivo mi je, saj potrebuje "gospod" za šiijenje laži in konstruktov mnogo več besed. Samo da lahko obide in prikrije resnico. In ko bi vsaj z enim stavkom odgovoril na moje mnenje. Ne, ne more me zadovoljiti s podanim mahanjem "po kolektivu". On in njegova soavtoija odmeva so pričeli vpletati ter blatiti g. župana in g. Cverlina, ki pa v mojem prispevku niti omenjena nista in nimata zveze s tem. Jasno mi je postalo, da prezvišeni gospod nima niti toliko osebnega ponosa, da bi javno priznal svoje grehe. V primerjavi z ameriškim predsednikom g. Clintonom, ki je javno priznal svoj greh skoka čez plot, je g. Skornšek še daleč od demokracije in pravne države. Za uvod bodi dovolj. Spomniti ga moram, očitno ga zapušča spomin, na dokazljiva dejstva. Leta 1976, ko je predsedoval KS Skorno - Flotjan, je imel velik spor, povezan z njim in KS ter z g. Melanškom. Izid spora je le malokomu znan. Ob graditvi vodovoda v Skornem je prodajal 500 delovnih (baje opravljenih) ur. Kako je potrošil iztržek, vemo le redki. Kdo je osebni spor z družino Urbane povezal s KS in kasneje z Občino Šoštanj, g. Skornšek? Zakaj morajo stroške sodišča plačevati davkoplačevalci? Spomnite se, kako ste si izplačali honorar in potne stroške pri graditvi vodovoda v Skornem od leta 1990 do 1994. Ob tem pa potrošili še 228.337,00 SIT za gostinske storitve. Zakaj in kako botrujete domu KS v Florjanu za ilegalno gostinsko poslovanje? Kje je dohodek in komu je namenjen? Na dnevni red niste dali svetu občine finančne konstrukcije za rekonstrukcijo krajevnih cest v Skornem. Svet vam tega ni potrdil. To je vaša diktatura. Ali se zavedate, da skoraj na vsaki seji sveta nizkotno zmeijate svetnike z nedostojnimi imeni in kršite Pravilnik sveta? Ste prvovrstni specialist za protipravno bogatenje finančnih sredstev, kar je evidentno iz oprijemljivih dejstev. Lagati je greh, kar bi morali poznati iz katoliškega eto-sa. V kolikor vam navedena dejstva ne zadostujejo, se blagovolite potruditi do mene in lahko boste videli avtentične dokumente. Pa brez zamere, tu sem in brez groženj, sam vam ne morem poljubiti roke. ■ V/če Prijavnica Postal-a bi član-ica Združene liste Ime in priimek Naslov Poštna številka Datum rojstva Podpis Datum Prijavnico pošljite na naslov: ZLSD, Prešernova 1, p.p. 65, 3320 Velenje f ; Občina Mozirje Novi cesti in igrišče Jutri, v petek, in soboto bodo v občini Moziije nadaljevali in sklenili prireditve ob prvem občinskem prazniku. Jutri ob 15.30 bodo s priložnostno slovesnostjo končno odprli prenovljeno cesto na mozirsko pokopališče, popoldne ob 17.00 pa se bodo veselili v Ljubiji, ko bodo prerezali trak na posodobljeni cesti Ljubija - Završe - Ržiše. V soboto dopoldne bodo veseli starši in otroci v Šmihelu, saj bodo ob tamkajšnji podružnični šoli namenu izročili novo športno igrišče, prireditev pa bodo začeli ob 10.00. Nove učilnice in knjižnica Na Ljubnem ob Savinji so pred nedavnim s primerno slovesnostjo sklenili prvi del posodobitev in širitve osnovne šole. TUdi uradno so namreč izročili namenu tri sodobne učilnice, ki so jih v rekordnem času uredili med letošnjimi počitnicami, lepa pridobitev pa je tudi posodobljena knjižnica. Zlasti pomembno je, da so z novimi učilnicami končno zagotovili pouk v eni izmeni, kar je za obsežno področje občine Ljubno posebnega pomena. Ministra za šolstvo in šport dr. Slavka Gabra zaradi nujne zadržanosti ni bilo, številnim domačinom in gostom pa sta o pomenu te in naslednjih pridobitev spregovorila ravnatelj Osnovne šole Ljubno in županja občine Ljubno Anka Rakun. Dejstvo namreč je, daje bil to prvi del zahtevnega projekta posodobitve in širitve ljubenske osnovne šole, za kar so občani izglasovali samoprispevek, ustrezen delež pa je na tej podlagi že in še bo prispevalo ministrstvo za šolstvo in šport. V prihodnjem obdobju bodo namreč pridobili še nove prostore, zgradili novo telovadnico in posodobili opremo, obenem pa zagotovili pogoje za devetletno šolo. Učenke pod vodstvom Lenke Kralj so izvedle navdušujoč kulturni spored, trak pa sta prerezala ravnatelj Rajko Pintar in županja Anka Rakun. ■ JP 1. oktobra 1998 ZA RAZVEDRILO MS ČAS 11 HOROSKOP OVEN OD 21.3. DO 21.4. Novosti bo za spremembo v vašem življenju veliko, vi pa boste še vedno hrepeneče obujali spomine na dobre slare čase. Dobro premislile, ali si jih res tako silno želite nazaj' Ce ne, pozabite na preteklost in se končno zazrite v prihodnost. ludi tako, da boste sprejeli povabilo, ki vas mika. Družba bo namreč odlična priložnost, ki ste jo že dolgo čakali, pa tudi. Pri tem pazite, da ne boste preveč obljubljali, sploh, ker boste v nenehni tekmi s časom. BIK OD 22.4. DO 20.5. Sprašujete se, ali ste se zmotili, ko ste kovali načrte za prihodnost, ali pa ste dosegli točno tisto, kar ste si na tihem želeli. Vsekakor boste še naprej zadovoljni z vsem, kar imate, sploh, ko boste ugotovili, kaj bi se vam lahko zgodilo, če bi ubogali nasvet »dobrega« prijatelja. Ob koncu tedna vam bo partner pripravil krepko in veselo presenečenje. Ne pozabite mu pokazati, kako všeč vam bo, saj bo to dobra naložba za prihodnost. DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6. Cisto malo sreče bo dovolj, da se vam bo posrečilo prehiteti tekmeca, ki vam gre že nekaj časa krepko na živce. Potem pa pazite, da se ne boste preveč hvalili s svojimi dosežki, saj se vam kaj lahko zgodi, da si boste s tem sami vrgli nekaj vročih polen pod noge. Saj veste, da je zavist še tako dobrih prijateljev prav neverjetna, zato kakšno reč raje zadržite zase. Vzemite si čas in končno izpolnite obljubljeno. RAK OD 22.6. DO 22.7. Spet se bo izkazalo, da tisti, ki veliko dela, dela tudi napake. A vaše tokrat ne bodo poslovne, temveč zasebne. Partner vas bo močno potreboval, a vam bo hkrati močno stregel in poskušal ugoditi vsem vašim muham. Vi pa se boste obnašali, kot da je vse, kar vam bo prinesel skoraj na rokah, dim. Nikar. Sicer si boste eno najlepših obdobij v letošnjem letu zapomnili po zelo grenkem dogodku. LEV OD 23.7. DO 23.8 Zgodilo se vam bo, kar se vam že dolgo ni. Zaradi zasanjanih pogledov nekoga, ki vam je pred kratkim postal všeč, se boste spraševali, ali ste zaljubljeni. In odgovor bo, če si boste le priznali, pozitiven. Potem se boste znašli na razpotju dveh poti; ena bo nejasna, a vam bo obljubljala ljubezen, druga vas bo peljala naprej po sedanji ustaljeni poti življenja, ki vas velikokrat dolgočasi in utruja. Odločitev bo vsekakor vaša, saj ne bo lahka, posledice pa bi bile lahko tudi hude. DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9. Spet boste ugotavljali, da čas ni vaš zaveznik. Dan bo prekratek, da bi postorili vse, kar si boste zadali. Sploh si ne boste več znali vzeti čoso zase in za svoje dobro počutje. Ko boste slučajno prosti, se boste hitro pričeli dolgočasiti. Vprašati se boste morali, kaj vas žene v prekomerno delo, saj je to lahko tudi ena od vrst zasvojenosti. Ce je to pomanjkanje ljubezni, se potrudite, da boste spet začutili njeno moč. TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10. Ce boste takoj poprijeli za delo, ki seje nagrmadilo, bo vsekakor hitreje končano. Veliko vprašanje pa je, ali vam bo prineslo tudi tako veliko zadovoljstvo, kot bo trud, ki ga boste vložili za dosego cilja. Ce se boste tudi tokrat znali sprijazniti z malim, bo to kar dovolj. Ce ne, boste še nekaj dni togotni in precej nemogoči za okolico. lo, kar boste zganjali, se bo namreč imenovalo tečnoba. ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11. Ponudba bo sijajna, veljala pa bo le kratek čas, zato jo čim prej izkoristite. Se tako dober nasvet vam tokrat ne bo kaj veliko pomagal, Ce boste slepo verjeli v nekoga, ki ni niti malce zanesljiv. Čeprav boste poskušali pri zelo kočljivi zodevi ostati v ozadju, vam ne bo najbolje uspevalo. Ko boste spoznali še to, da od vsega skupaj ne boste imeli pretirane koristi, se boste premislili in stvari zastavili popolnoma drugače. STRELEC OD 23.11. DO 22.12. Neverjetno harmonija bo zavladala v vašem domu. Vse skupaj bo seveda posledica res vesele novice, ki vam bo močno spremenila življenje. Sledila bo še ena novica, le ne boste veseli, čas pa bo pokazal, kako ste se motili. Vsekakor boste imeli polne roke dela, veliko boste tekali naokoli in še več zapravljali, lokrat pametno in z razlogom. KOZOROG OD 23.12. DO 20.1. Časa je dovolj, velikokrat celo preveč, vi pa ga ne znate pravilno izkoristiti. Zato boste zagotovo veseli, ko se vam bodo ponudili v pomoč, saj boste začutili trdna tla pod nogami. Od tu naprej bo šlo vse lepo in prav, zgodilo pa se bo že ob koncu tedna, lokrat boste res spoznali, kako dobro je poslušati dobre nasvete, lega ponavadi ne počnete, saj pravite, da ne marate pridiganja. Ljubezensko življenje bo malce hladno. VODNAR OD 21.1. DO 19.2. ~ Začetek bo morda res malce težaven, potem pa bo vse steklo kot namazano. Celo presenečeni boste nad tokom dogodkov, saj bodo več kot prijetni in ugodni za vas. Poleg tega boste ponovno lahko preizkušali moč svoje privlačnosti, ki je že nekaj časa ponovno zelo močna. V ponedeljek vam bo neka odločitev prinesla vse tisto, kar ste si že dolgo želeli. Zato se veselite življenja, tudi, ko boste kakšen dan brez razloga potrti in brezvoljni, lo, žal, sodi k jeseni. RIBI OD 20. 2. DO 20.3. Popolnoma nesebično boste predlagali nekaj zelo pametnega, naleteli pa boste na krepak odpor. Kot da vam hoče nekdo dati občutek, kako pomemben je v vašem življenju in kako hvaležni mu morate biti zato. Prenesite hladno, pa boste želi le uspeh in zadovoljstvo. Dobra novica je že prišla do vas, uresničevati pa se bo pričela v prihodnjih dneh. Nikar ne zamudite vsega tistega, kar ste si že od nekdaj želeli. ABONMAJI 98/99 I. GLEDALIŠKI ABONMA - BELI IN RUMENI 1.Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica Eugene lonesco: PLEŠASTA PEVKA, farsa Režiser Vito Taufer. Igrajo: Janez Starina, Ivo Barišič, Radoš Bolčina, Iztok Mlakar, Stane Leban, Peter Musevski; 2. Slovensko ljudsko gledališče Celje Ray Cooney: MINISTER V ŠKRIPCIH, bulvarka Režiser Dušan Mlakar. Igrajo: Tina Gorenjak, Mario Šelih, Igor Korošec, Zvone Agrež, Janez Bermež; 3. Slovensko narodno gledališče Maribor - Drama Arthur Miller: LOV NA ČAROVNICE, drama Režiser Zvone Šedlbauer. Igrajo: Peter Trnovšek, Maša Zidank, Irena Varga, Mojca Simonič, Irena Mihelič, Sonja Blaž, Bojan Maroševič, Veronika Žajdela, Mirjana Šajinovič, Peter Boštjančič, Breda Pugelj, Rado Pavalec, Iztok Bevk, Milada Kalezič, in drugi; 4. Mestno gledališče ljubljansko Curth Flatovv: MOŽ, KI SI NE UPA, komedija, Režiser Zvone Šedlbauer. Igrajo: Maja Boh, Evgen Car, Marjana Jaklič Klanšek. 5. Slovensko narodno gledališče Maribor - Drama Tone Partljič: MAISTER IN MARJETA, komedija Režiser Mario Uršič. Igrajo: Maša Zidanik, Anica Sivec, Irena Varga, Nataša Sirk, Sonja Blaž, Mojca Simonič, Vlado Novak, Miloš Bat-telino, Iztok Bevk, Alojz Svete, Zvone Funda, Bojan Maroševič, Franci Gabrovšek, Ivica Knez, Rado Pavalec. 6. Slovensko narodno gledališče Ljubljana - Drama Edvvard Albee: KDO SE BOJI VIRGINIE WOOLF? drama, Režiserka Mateja Koležnik. Igrajo: Milena Zupančič, Radko Polič, Nataša Tič Ralijan in Matjaž Tribušon; Dodatek: nagradna predstava za abonente: Gledališka skupina iz Ljutomera - Agatha Christie: MIŠOLOVKA, kriminalka. II. MLADINSKI ABONMA 1. VITA MAVRIČ, slovenski in tuji šansoni; 2. TOMO KRIŽNAR, potopis in diapozitivi iz Afrike; 3. IRA ROMA, ruski ciganski duo Irina in Aleksander, ruska beseda in pesem ter gost večera; 4. PLESNI TEATER "IN" Velenje, koreografija Nina Mavec, z novo predstavo; 5. Dušan Jovanovič: KARAJAN C, monokomedija. Režiser Dušan Jovanovič. Igra: Branko Šturbej; 6. Joe Orton: DAN NOROSTI, komedija. Režiser: Branko Durič - Duro. Igrajo: Boris Veselko, Jožef Ropoša, Uroš Maček, Mirjam Korber, Nina Ivanič, Jernej Kuntner. Dodatek: nagradna predstava ali koncert. III. ZLATI ABONMA Cankarjevega doma v Ljubljani, 6 vrhunskih koncertov iz tujih glasbenih središč. V celoti razprodano! IV. PIKIN ABONMA 6 predstav slovenskih lutkovnih in gledaliških hiš. Spored bo objavljen pozneje. V. CENE ABONMAJEV IN VPISOVANJE Gledališki beli oz. rumeni abonma: Sredina 8.500 SIT Stranski levo in desno 8.000 SIT Upokojenci in mladina (potrdila) 7.000 SIT Mladinski abonma 2.400 SIT Zlati abonma od 16.000 do 25.000 SIT Pikin abonma 2.400 SIT Vpisovanje bo od ponedeljka 5. do petka 17. oktobra 1998, vsak dan od 8.00 do 17.00, v soboto do 12.00., v pisarni prireditev Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje, Titov trg 4, Velenje, telefon 862 002, faks 862 094. Stari abonenti imajo pravico podaljšati abonma prve tri dni razpisa, se pravi od 5. do 7. oktobra 1998. Abonma je možno plačati z dvema čekoma. PRVA PREDSTAVA Prva abonmajska gledališka predstava bo 18. in 19. oktobra ob 19.00 - SNG Maribor, Drama: Lov na čarovnice. TRGOVINA KOŠARICA Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici) Telefon/fax: 063/728-080 POSEBNO UGODNA PONUDBA V TEM TEDNU MOKA T 500 25/1 KG 62,90 TOAL. PAPIR 10 ROL 249,90 OLJE ZVEZDA 12/1 L 199,90 ARIEL5.4KG 1.279,90 SLADKOR 50/1 KG 122,90 PERSIL5.4KG 1.199,90 RIŽSPLEND0R1 KG 144,90 KRMNI JEČMEN 19,90 VEGETA1 KG 799,90 MLIN ZA GROZDJE 23.900,00 KAVA BAR 100 G 159,90 SODZAVINOIOOL 12.990,00 VLOŽENE KUMARE 6 KOM 799,90 M. IN Ž. HLAČE J0GGING 1.550,00 VLOŽENA PESA 8 KOM 1.320,00 OTR. TRENIRKE OD 2-14 001.899,00 JERUZALEMČAN12/1 L 349,90 DO 2.390,00 PIVO ZABOJ 2.849,00 CENE VELJAJO DO RAZPRODAJE ZALOG. NA ZALOGI VEUKA IZBIRA JESENSKIH OBLAČIL, TRENIRK, VETROVK, KAVBOJK, PLETENIH PULOVERJEV IN JOPIC. *KDOR VARČUJE - V KOŠARICI KUPUJE!* D.E. TURN (pri Velenju) Tel. 063/856-574 in 883-005 lulllfiJIl KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.0.0. ŠOŠTANJ, TRG SVOBODE 12 ^ INTEGRALNA PRIDELAVA - OKOLJU PRIJAZEN NAČIN NAMIZNIH JABOLK Od 22. septembra dalje, vsak dan od 8. do 17. ure (razen nedelj in praznikov) -že od 59,00 SIT/kg - možnost plačila na 2 čeka - 5 % gotovinski popust pri plačilu nad 10.000,00 SIT - menjava standardnih zabojev za jabolka (1 zaboj 1 kg jabolk) Vljudno vabljeni! ^ elstar Š gala Š jonagold Š zlati delišes Š gloster Š idared Š melros Športno srečanje gasilcev Mladinska komisija pri Gasilski zvezi Velenje je skupaj s komisijo za mladino prostovoljnega gasilskega društva Lokovica in Šmartno ob Paki organizirala mi nulo soboto športno srečanje za pionirje in mladince v pikadu in košarki. Tekmovanja se je udeležilo 8 ekip. Rezultati - pikado: 1. pionirji Gasilskega društva Šoštanj, 2. pionirji Šentilja, 3. pionirji Topolšice. Košarka: 1. mladinci Šmartne-ga ob Paki, 2. Pesje, 3. Paška vas; mladinke: 1. Šentilj I, 2. Šentilj II, 3. Paška vas. Celjski grofje najboljši Odbojkarsko društvo Velenje je v Mozirju izvedlo turnir za vse tiste igralce, ki se s to športno panogo ukvarjajo rekreativno, nastopilo pa je 6 ekip iz šaleško - savinjskega območja. Prikazane igre so bile za to kategorijo na zelo visoki rani in so dokazale, daje v tem prostoru poleg množičnosti dosežena tudi visoka kakovost v tej zanimivi športni panogi. Po zelo izenačenih tekmah je zmagala ekipa Celjski grofje iz Mozirja pred Velenjem in ekipo Šaleškega študentskega kluba. NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE - HTZ objavljene v tedniku Naš čas, 17. septembra. 1. nagrado (nahrbnik) prejme: Branko ŠONC, Šaleška 2/a, 3320 Velenje 2. nagrado (potovalna torba) prejme: Marija VOVK, Cesta na griču 8, 3320 Velenje 3. nagrado (ženska usnjena denarnica) prejme: Fani VODIŠEK, Splitska 7, 3320 Velenje. Potrdilo o nagradi boste prejeli po pošti. Z njim boste lahko dvignili nagrado pri HTZ - Indrustrijsfoi prodajalna. Družmiijc 21) (bivši EFJE) vsak dan od ponedeljka do pctk.i med m uio i'c-tiiamo! Bolezni ledvic Potrebujemo: Slama, zrno ali klas ovsa Učinkovit čaj za ledvice je čaj iz ovsa. Vseeno je ali uporabite slamo, zrna ali klas. V liter vode dajte 2 del ovsa, da rahlo vre 20 minut. Odstavite in pustite stati neodcejeno. Pijte ga ves dan. Potrebujemo: Sveži stroki ližola, koruzni laski Vzemite 40 gramov fižolovega stročja in enako količino koruznih laskov. To dajte v en liter vode. Dobro skuhajte, čaj pa pijte trikrat na dan. Izredno zdravilen je za vnetje ledvic, kronično vnetje ledvic kot tudi za vnetje ledvičnih čašic. Potrebujemo: Smrekovi vršički, pelin, cvet bezga, preslica, med, črno vino Pomešajte 10 gramov stolčenih smrekovih vršičkov, 3 grame pelina, 6 gramov lipe, cvet bezga, preslico in 3 žlice cvetličnega medu. Vse to kuhajte v pol litra črnega vina 10 minut. Po pitju tega čaja se boste verjetno znojili, zato se uležite in dobro pokrijte. Potrebujemo: Preslica, bazilika smrekovi vršički, listi in korenine koprive Za odvajanje slabih sokov iz mehurja je potrebno piti vsake pol ure po eno žličko čaja, ki ga pripravite iz 6g preslice, bazilike, lOg zmečkanih smrekovih vršičkov, 20g koreninic koprive in 20g koprivnih listov. Čaj kuhajte 10 minut, korenine pa pol ure. Pijte ga 3 do 5 tednov. ——~ Ko tudi ime nekaj pove V Velenju bodo pripravili še eno okroglo mizo o prometu. Mnenja o tem, ali je to pravi pristop, so različna. Eni pravijo, da bodo v praksi v prometu še vedno težave, dokler jih bodo reševali za mizo. Drugi pravijo, daje okrogla miza za to, da promet bolj tekoče steče, še vedno boljša kot kaka oglata. Nikoli ni prepozno V Mozirju se nekateri močno veselijo, da jim je končno uspelo urediti cesto proti pokopališču. Ne vem, zakaj - saj se tja nikomur ne mudi. Sumljiva prijaznost Nekateri so zdaj zelo prijazni. Ne nasedajte jim. Bližajo se lokalne volitve. Up brez upa zmage Nekateri mladi Šoštanjčani se veselijo. Prepričani so namreč, da jim ob taki počasnosti pridobivanja prostora in denarja za novo šolo po letu 2001 ne bo treba več v šolo. Eni od šol tedaj namreč poteče uporabno dovoljenje. Rezanje vseh vrst V marsikateri občini ob svojem prazniku režejo trakove. Marsikje bi nekateri radi rezali tudi glave. Dober glas daleč seže Le kdo pravi, da se glas Velenjčanov ne sliši daleč po Sloveniji. In to celo glas Srečka Meha. No, onega drugega. Vse več nagrajencev Pri nas je vse več občinskih nagrajencev. Vendar ne zato, ker bi bilo po občinah vse več zaslužnih. Le občin je vse več! Nasmeh sladkosti Nogometaši Esotecha so se sladkobno nasmehnili. V pokalnem tekmovanju so dobili za nasprotnika ekipo s Sladkega vrha. Da se le ne bi vse končalo z grenkim priokusom. Teža, da te kap Po marsikaterem tekmovanju za najtežjo ribo govorijo le o razvrstitvi najboljših. O teži ujetih rib raje molčijo. Ne zaradi morebitne zavisti - zaradi sramu. Na kolesih in peš Po Velenju je v soboto Slovenija tekla, Evropa v malem pa dirkala z avtomobili. Mnogi, ki so tekli, so prišli dlje od dirkačev. Etnološka paberkovanja 82 Piše: mag. Jože Hudales Ob tako pogosti navzočnosti smrti v domovih naših prednikov prazaprav ni čudno, daje smrt v ljudskem izročilu Šaleške doline pustila močne sledove. Najbrž so predvsem zaradi pogostosti smrti nekdaj ljudje vrsto dogodkov okoli sebe videli in razlagali kot vrsto predsmrtnih znamenj - "cahnov". Še danes marsikdo iz lastne izkušnje zna našteti celo vrsto "cahnov", ki so se pojavili ob smrti tega ali onega soseda, sorodnika itd. Pred več kot pol stoletja jih je nekaj v Velenju in okolici zapisal Fran Mlinšek: "Cahen se javlja tri dni pred smrtjo ali tik pred smrtjo na različne načine: s trkanjem, z odpiranjem vrat, s tem, da se kaj zruši, podre, da se prikaže bela žena, da se dela bela zavesa, da pes tuli (smrt voha), konj trepeče." Tudi kokošje petje je bilo slabo znamenje, ki je pomenilo, da bo v tisti hiši kmalu nekdo umrl. Celo vrsto "cahnov" je bilo zapisano prav pred kratkim na raziskovalnih taborih v Šaleški dolini; na Paškem Kozjaku so povedali, da ljudje še danes ver- jamejo v "cahne", saj se pogosto zgodi, da tri ali štiri dni pred smrtjojaja pes, skovika sova, ljudi pa obliva zona. Na Š. domačiji so vedeli naprej, kdaj bo kdo umrl. Ko je bil stari gospodar že zelo slabega zdravja, so nekoč zvečer nenadoma začuli korake štirih ljudi, ki so se ustavili pred hišo in cepetali, kot da stresajo s sebe sneg. Ko so začeli domači gledati skozi okno, niso videli nikogar, oče pa jim je rekel: "Kaj tako gledate, cvetka je prišla po mene." Podobno se je zgodilo, ko je umrla njegova hči. Ko so ji prinesli zajtrk so slišali, da nekaj šumi pod posteljo. Sklonili so se in pogledali pod posteljo, vendar ni bilo tam ničesar videti, medtem pa je izdihnila. V Vinski gori pa so se spominjali takih "cahnov": "Enkrat je prišla na okno sova in se je drla. Čez eno uro pa je prišel sosed, kije povedal, daje eden umrl." "Enkrat ko sem bila stara pet let, je grozno deževalo, jaz pa sem se grela pri peči. Kar naenkrat je nekaj zaropotalo, kot da bi se dimnik podrl. Stekla sem ven, vendar ni nič bilo, pa tudi nihče drug ni ničesar slišal. Čez nekaj časa pa pride sosed in pove, daje eden umrl". "Enkrat je eden šel po gozdni poti domov. Kar naenkrat je opazil, da gre za njim črna ženska. Če je on hodil hitro, je tudi ona hitro hodila in če je on začel hoditi bolj počasi, je tudi ona začela hoditi bolj počasi. Ko sta prišla do križišča, je šla tista ženska na drugo stran kot on. Ko pa je prišel domov, je zvedel, da je tista ženska že prejšnji dan umrla." In vendar so si ljudje prav "cahnov" želeli, da bi jih opozorili na zadnjo uro, nekdaj pa so se celo obračali na sv. tri kralje: "Kdor se tem svetnikom zaobljubi in moli na čast, mu tri dni pred smrtjo oznanijo smrt." Pred smrtjo ali pa potem, ko je je smrt že nastopila so grozo ob smrti bližnjega premagovali z množico natančno določenih dejanj, ki so imeli tudi magične primesi. Vrsto najstarejših znanih zapisov o teh "postopkih" lahko preberemo pri Mlinšku: Če bolnik težko umira je treba moliti molitve za umirajoče. Ko začne umirati, se mora takoj prižgati blagoslovljeno sveča. Predno se položi mrliča v krsto, se krsta poškropi, mrlič pokriža in poškropi vsak sorodnik. Poš-krope tudi celo sobo z blagoslovljeno vodo, da se s tem odžene hudoba Mrliča se mora obleči v to, kar si je sam prej izvolil, ker drugače hodi po dotično reč nazaj. Ko se ga umije in obleče se položi na oder ali pare in se mu zvežejo roke in noge, usta se zavežejo z robcem. Ako mrtvec gleda, bo v hiši kmalu zopet mrlič, češ da kliče za seboj. Če mrliča napihuje, /se mora pod njega položiti pila/ ali pa postaviti pod njega škaf vode. Pred odrom se postavi kozarec z blagoslovljeno vodo. Kruha za pogrebščino ne smejo peči v hiši v kateri je živel pokojnik. Kropljenje mrliča: Kropilec pokropi mrliča s tremi mahljaji, in sicer ko pride in zmoli par očenašev /ter/ preden odide. Večja skupina poklekne in moli žalostni del rožnega venca, pri čemer se /namesto/ običajnega besedila vstavijo in ponavljajo besede, "ki so za to dušo, ki truplo tukaj na parah počiva, krvavi pot potil...", pri sklepnem desetiču pa: "Usmili se čez to dušo, ki truplo tukaj na parah počiva". Sveče se morajo prižgati od takozvane mrtvaške sveče, nove sveče pa se morajo prižigati od od že gorečih sveč. S svečo z odra se prižge tudi svetilka, ki se nosi pri pogrebnem sprevodu. Na luč pazi posebna oseba, saj je ogenj od mrtvaške sveče treba stalno nadzirati, da se ne prekine luč. Od mrtvaških sveč se ne sme prižigati za navaden (kuhinjski) ogenj. Ce mrliču ne bi svetili, bi se lahko oglasil in rekel: "Sveti ti meni, če ne bom jaz tebi! Ob smrti se ustavi tudi ura. Perilo z odra se mora takoj oprati, ker čez tri dni pride mrtvec gledat, če je že oprano. Slamnjača na kateri je ležal pa se po pogrebu zažge. "Marija," je Kolarjevo, zavzeto gledališčnico iz Velenja, pobaral Jože Melanšek, dejavni član (predsednik) Planinskega društva Velenje zdaj, ko je kot direktor komunalnega podjetja že skoraj dve leti upokojen, "kakšnega bi pa mi?" "Izberi sam. En kozarček ne škodi, pa naj bo bel ali črn. Nikar pa ga ne drži takole, da se ne segreje." Mile Trampuš (folklora) pa je modro molčal odločen, da bo najprej počakal na to, kaj bo Melanšek prinesel. REZANJE ŠOŠTANJA mrnmi Davnega leta 1970 sem v pomanjkanju atraktivnih, posterjev razrezal ovitek gramofonske plošče skupine Deep Purple z naslovom Deep Purple in Bock in ga prilepil na zid. Starša sta zmigovala z glavo in mi nista pustila veselja, da bi vrtel ploščo, kadar sta bila doma. Zvoki skupine "globokega škrlata", kije takrat vejala za eno najbolj trdili in glasnih, ročk skupin na svetu, nikakor ni sodila v milo-glasje ruralnega okolja, v katerem sem odraščal. Na tej plošči je med drugimi skladbami izšla danes že zgodovinska z naslovom Child in Time, M bi jo prevedli preprosto v Otrok v času. Ima podnaslov, ki pravi: zgodba o "luzerju" - lahko bi bil ti! "Luzer", med mladimi udomačena, poslovenjena angleška beseda, kije sinonim za neuspešnega človeka, bi v lepi slovenščini lahko zamenjali z besedo smolak. Vendar je za sočnost in točnost pomena pesmi Child in Time pač primernejši slengovski izraz "luzer". Besedilo pesmi govori o nas kot ujetnikih časa, v katerem je zarisana črta med dobrim in zlim. A slepci streljajo vse-naokoli, zato nam ne preostaja drugega, kot da zamižimo in sklonimo glave ter se tako izognemo letečim svinčenkam. "Luzerje", smolake, ki bi lahko bih tudi vi, pa prepoznamo tako, da bodo le-ti zadeti od odbitih krogel. Nič kaj vznemirljivo besedilo dobi svoj pravi "zvok" šele, ko ga skupina zaigra. Skladba se prične zelo počasi, celo romantično, a se potem ves čas stopnjuje, vse do histerično kričavega krešenda pevca lana Gillana. Ko sem sledeč glavno proslavo ob 650-letnici vedenja o trških pravicah Šoštanja zaslišal prve takte pesmi Child in Time, na katero so plesale mlade baletke, sem bil prepričan, daje režiser uporabil uvodne, nežne zvoke te skladbe za prehod do naslednjega glasbenega vložka, vendar sem se zmotil. Pesem se je odvrtela do konca, dekleta so s plesom sledila in z divjim opletanjem las končale svoj nastop. ljudstvo, zbrano pod šotorom je navdušujoče zaploskalo. Čeprav aplavz ni bil primerljiv s tistim, ki so ga kasneje s svojim zažigan-jem povzročili Goličnikovi "pobje", sem bil presenečen nad smelostjo režiserja, da je v proslavo vpletel enega najtrših "hard-rock" bendov v zgodovini rock'n'rolla. Po razmisleku pa sem si le dejal, daje bil ravno ta vložek morebiti edina "napaka" v celotni predstavi, če je namreč ta del skušal simbolizirati mladostniško uporništvo, potem Deep Purpli danes, ko ti kuštravi rockeiji veselo mahajo proti svojim šestdesetim letom, nikakor niso več slika tistega, kar so predstavljan pred skoraj tridesetimi leti. Danes bi v takšen kontekst bolj sodih drdrajoči rolkarji s kakšnim "hip-hop" vložkom ali morebiti celo kakšna restafarijanska reege varianta z vsem, kar to sub-kulturo danes spremlja. Da se razumemo; proslava je bila dopadljiva predvsem zaradi svežega (vsaj za Šoštanj) režiserskega pristopa Toni-ja Miklavca in če smo se s to proslavo dokončno rešili "podlomskih" scenarijev, ki so bili slabo mašilo za ukinjene socrealistlčne shode okoli obeležij polpretekle zgodovine, potem je sobotno popoldne pod velikim šotorom na Trgu svobode v Šoštanju v celoti opravičilo proračunski odhodek, ki ga bomo zapisali na konto letošnje proslave, ne glede na to, kako visok bo! Proslava je bila uspešna in bo zagotovo šla v zgodovino Šoštanja. A ne zaradi, kot sta dejala Strašna Jožeta, petstotih golažev, s katerimi je župan zabelil dolgočasno predvolilno inventuro, ki jo je po nepotrebnem vpletel v svoj slavnostni govor. V zgodovino ne bo šla tudi zaradi praznega gov-orčevega polemiziranja o zakonu o renti, da o fiasku, ko v pozdravju gostov sladko spregledal edino načelnico upravne enote, ki je na proslavi poosebljala "državo", sploh ne govorimo. Po moje bo proslava zapisana v iskrena manifestacija zdravega zanos in ponos na svoj rojstni kraj kateremkoli drugem kraju v Sloveniji je temelj za ljubezen do domovine, ki bo edino varovalo pred skokom v evropski talilni lonec. Zdrav lokalpatriotizem nam bo pomagal, ne bomo zgolj kot "luzerji" sklonjenih glav nemočno čakali, kdaj nas bo zadela kakšna odbita krogla brezčutne, nepredvidljive tržne ekonomije združene Evrope. ■ Perorez "Za dolgo življenje priporočajo kozarček črnega," pa ugotavlja Stane Lešnik, ravnatelj Osnovne šole Livada v Velenju. "Ja, ta kozarček naj bo za zdravje," pritrjuje Miha Valenci, starosta velenjskega gasilstva, ki se ponaša tudi z zasebnim gasilskim muzejem, takim, ki mu daleč naokoli ni enakega. Uspešna velenjska podjetnika zakonski par Hudovernik (Miro tudi svetnik SLS v mestnem svetu Velenja) gresta rada, če jima le čas dopušča, v družbo, med ljudi. Prisegata na kozarček belega, v njem pravita, da je zbrana vsa harmonija narave. Tudi letos je bila "uradna" uniforma in hkrati vstopnica na festival nekaj za Piko značilnih stvari: čopki, kitke, pege, pisane nogavičke.... Pikina parada je bila letos nekoliko drugačna. V njej so prevladovali športniki, ki so pospremili Piko na njenem lepem belem konju na poti po mestu... Piko je tudi letos obiskala njena ambasadorka Štefka Kučan. V Rdeči dvorani sta se zabavali skupaj z obiskovalci, seveda pa nista zaobšli velikega Pikinega šparovčka, v katerem se ni nabiral le drobiž. Izkupiček bo zagotovo bogat, otroci s cerebralno paralizo, ki bodo z njim dobili kup novih igrač, pa presrečni. Ob zaključku festivala je bila Rdeča dvorana nabito polna. Vsi so želeli še enkrat videti Piko, preden se je poslovila za celo leto dni. valcev od vsepovsod, se bodo letos zagotovo lahko pohvalili z še večjim obiskom, saj so v Pikasto mesto vsak dan prihajali otroci iz vseh koncev Slovenije. Tudi po 40 avtobusov na dan je prišlo in prav vsem skupinam so omogočili organiziran ogled mesta ter zabavo na glavnih prizoriščih - v Pikini dvorani in na otroškem igrišču. V sredo je iz Maribora pripeljal še poseben vlak, poln Pik in Pikotov, festival pa so spremljali tudi otroci iz Sarajeva, ki so v Sloveniji preživeli nekaj nepozabnih dni. Med drugim jih je v Ljubljani sprejel tudi Boris Cavazza in jih pozdravil v imenu Unicefa. Za gostoljubnost so se zahvalili s prisrčnim nastopom na zaključni slovesnosti, ki stajo tudi tokrat prikupno vodila Meta in Robert... Vodja Pikinega festivala mesto živelo v tem duhu, saj so se v Pikinem imenu zvstili tudi številni turnirji, tekme, teki... Ob koncu še to. Nekaterim ni všeč, da je Pika v mestu kar devet dni. Zdi se jim preveč. Mnogi pogrešajo prisrčne začetke tega, sedaj največjega slovenskega otroškega festivala, ki so bili dolgi le dan ali tri. Dejstvo je, da festival že nekaj let ni več le Velenjski. Da je namenjen vsem Slovenskim otrokom. In če jim organizatorji želijo zagotoviti kvaliteten ogled festivala in zabavo na njem, ne more biti krajši. Res pa je, da bodo morali bolj zapolniti soboto in nedeljo po^etkovi veliki otvoritvi, ki sta bili letos precej "mrtvi"... Vsekakor bo leto hitro naokoli, prihodnje leto pa bo Pika v mestu že desetič... ■ bš Foto: bš, vos Radioklub Mozirje Zveza dolga tri desetletja Mozirski radioklub leto slavi 30 - letnico obstoja in pestrega delovanja. Toliko je namreč minilo od leta 1968, ko je klub uradno dobil prvi pozivni znak za vzpostavljanje zvez. Res pa seveda je, da so se radioamaterji dobivali že veliko prej in delovali kot sekcija celjskega kluba ljubiteljev ljudske tehnike. Tri desetletja delovanja je seveda jubilej, ki ga je treba primerno obeležiti, hkrati pa člane zavezuje za še boljše delo v bodoče, poudarjajo v klubu. Jubilejne prireditve so in še bodo opravili v septembru. Ob obletnici Savinjskega gaja so v tamkajšnji planinski koči predstavili svojo opremo dejavnosti, žal pa zaradi slabega vremena tudi oni niso bili zadovoljni z obiskom. Seveda so sočasno s tem s svojimi zvezami pomagali pri izvedbi velike cvetlične povorke. Čisto za radioamateije so ob obletnici pripravili jubilejno plaketo Radio-kluba Moziije. To je posebna zvrsti tekmovanja, jubilejno plaketa pa bo dobil vsak radioamater, ki je s člani mozirskega kluba od 15. avgusta do 15. septembra vzpostavil štiri zveze. Doslej so našteli preko 1000 takšnih zvez, številka pa še ni dokončna, saj zahtevki za plakete še prihajajo. Člani mozirskega kluba so ob vsem tem posebej zadovoljni, saj so letos končno uspeli temeljito obnoviti notranjost svojih prostorov v središču Mozirja, za zunanjost pa bodo poskrbeli kmalu, če jih le zima ne bo prehitela. Klub danes šteje preko 70 članov. Nihanje števila je kar precejšnje, saj velja dejstvo, da so v minulih le- Na skromni slovesnosti so podelili tudi posebne plakete ob 30 -letnici kluba, na sliki pa so ustanovitelji Ludvik Es, Jefto Orlo-vič, Janez Žagar, Stane Kotnik in dolgoletni član vodstva kluba Ivo Žvipelj tih usposobili neprimerno več operaterjev, žal pa se z osipom srečujejo tudi sami. Osrednja prireditev ob jubileju je bila v soboto popoldne na vadbišču zgornjesavinjskega kinološkega društva v Varpo-ljah. Poskrbeli so za prikaz svoje opreme in dejavnosti, v ospredju pa je bilo srečanje vseh članov z družabnimi igrami. ■ JP Pika je najboljša! V pričakovanju sobotne Pikine parade smo se pomešali med mlade obiskovalce Pikinega dne in jih povprašali za mnenje o letošnjem festivalu. Hana Polak, Žalec: "Tokrat sem prvič na Pikinem festivalu in moram reči, da mi je zelo všeč. Zal mi je le, da sem prišla prepozno, da bi se lahko igrala v Pikinih ^ ^ ^Uj delavnicah. Piko Nogavičko [KjML. ^^m&t?*" JBC poznam iz knjig in zgodbic. ^ - ■fa^M Imam jo rada, ker se rada ., .....c::; MF iii šali. Včasih si želim, da bi ji bila podobna." Deja Golčman, Velenje: "Ves teden sem prihajala v Rdečo dvo-rano, kjer sem ustvarjala v Pikinih HK delavnicah ali pa se zabavala v zabaviščnem parku. Največ sem delala z fimo maso, risala na steklo in še marsikaj. Ker so sem prihajale tudi moje prijateljice, sem se zelo zabavala. Vsa leta doslej sem se maskirala, letos se nisem več. Ne vem, zakaj. Zgodbo o Piki zelo dobro poznam, sicer pa sem zrasla s tem festivalom. Prav vseh devet let hodim nanj." ry-p—,. if> i Žiga Orter, Ve- J »^s * lenje: "Letos sem prvič hodil v Rdečo | j dvorano na delavnice. Vsako popoldne jjllgll sem prišel sem z bratom in atijem. Pika ypjgF*WlSl|! gjr I mi je zelo všeč, najbolj pa sem užival, I/ ko sem bil športnik. Skakal sem na P «4»*. I trampolinu in se igral z lego kockami. j Tudi v Pikin lepotilni salon so me vsak L .tyM dan peljali, tako da sem tudi jaz imel ■fc ^cmiii ;jl pege in en čopek. Komaj bom čakal, da . /; ■ drugo leto Pika spet pride!" Športno razgiban Pikin festival seje v soboto, po jutranjem dežju, ki ni obetal najboljšega, zaključil po sončnem popoldnevu v nabito polni Rdeči dvorani. Pika je podelila naziv Pikinega športnika, najbolj Pikaste predstave, se zahvalila vsem, ki so v njeni družbi uživali vsaj nekaj dolgih minut in se za leto dni poslovila. Otroci, ki Piko obožujejo, so bili zagotovo žalostni, starši verjetno tudi. Čeprav je za tistimi, ki so v Rdečo dvorano prihajali prav vsak dan, razgibano naporen teden. Ki bi si jih mnogi želeli veliko v letu... Izpeljati Pikin festival ni majhen zalogaj. Če ga je lansko leto obiskalo 70 tisoč obisko- Matjaž Črnovšek je bil na splošno s potekom festivala zelo zadovoljen. "Se posebej nam je všeč, ker smo opažali, da so v Rdečo dvorano prihajale cele družine in da so se tudi starši vživeli v dogajanje, se igrali in zabavali skupaj z otroki. Na voljo so imeli več kot 70 kreativnih delavnic. Tudi Pikini gledališki odri, na katerih seje v teh dneh zvrstila vrsta zanimivih predstav, so bili zanimivi, dvorane pa polne. Na malem Pikinem odru pred Rdečo dvorano se je v teh dneh zvrstilo veliko mladih ustvaijalcev iz vse Slovenije; tako plesalcev kot pevcev in imitatorjev..." Ne smemo pa pozabiti, da je bila letos Pika športnik in da je celo V Pikinih ustvarjalnih delavnicah je bila včasih takšna gneča, da so morale Pike čakati v vrsti. A se je splačalo. Pod vodstvom "velikih" Pik so v njih nastajali zelo zanimivi izdelki... TV SPORED 1. oktobra 1998 ČETRTEK, 1. oktobra SLOVENIJA 1 09.30 Plesna šola Kazino, 2. i 09.30 oddaja 09.40 09.50 Otroška oddaja 10.15 10.15 Divja Amazonija, 5/12 10.30 11.10 Druženje in praznovanje, ! 11.05 8/10 | 11.35 11.40 Homo turisticus 12.05 12.05 J.A.G., 20/22 i 13.00 Poročila j 13.00 13.35 Zgodbe iz školjke 13.10 13.05 70/40 RTV Slovenija iz 14.05 muzeja 14.35 14.55 Južna postavka 16.20 15.25 Osmi dan 16.50 15.55 Pavja pomlad, 3/3 j 17.00 16.50 Obvestila 17.10 17.00 Obzornik 1 17.25 17.10 Po Sloveniji 17.30 17.25 Oglasi 1 17.45 17.30 Tedi, oddaja za mularijo 18.20 18.00 Glejte kako rastejo: raca j 19.10 18.20 Parada plesa j 19.20 18.35 Humanistika 19.30 19.05 Risanka 20.00 19.20 Oglasi 20.13 19.30 TV dnevnik, vreme, š port j 20.15 20.00 Oglasi 1 21.55 20.05 Naši prijatelji na severu, 8/9 j 22.00 21.00 Dobro je vedeti 22.30 21.05 Tednik I 22.40 22.00 Odmevi, vreme j 22.45 22.30 Kultura 22.50 22.40 Šport i 00.00 22.45 Oglasi 00.05 22.50 Kramart, feljton j f 23.20 Koncert simfonikov RTV i Slovenija, 1. del 01.30 23.50 Parada plesa SLOVENIJA 2 10.00 Trdno v sedlu, 13/65 10.30 Pacific drive, 69/130 10.55 Rdeča ptica, 3/6 11.45 Trend, oddaja o modi in vizualni POP kulturi 12.35 Naša krajevna skupnost - prisilno mrtev 13.20 Svet poroča 15.00 Don Kihot, 4/39 15.25 Lom valov, dansko franc. f. 18.05 Opremljevalke, 14/21 18.30 Lahko noč, ljubica, 1/11 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Ljubljana: Evropska liga v košarki (M), UNION OLIMPUA - REAL, prenos 22.00 El Capitano, švedsko finsko danski film 23.45 Bela soba II., 3/5 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Bogati in nesrečni, nan. 10.50 Top shop, tv prodaja 11.00 Kassandra, nan. 12.00 Skrite strasti, nan. 13.00 Od maja do decembra, nan. 13.30 Hči za volanom, amer. film 15.30 Bogati in nesrečni, nad. 16.30 Policaji s srcem, nan. 17.30 Kassandra, nad. 18.40 Marimar, nan. 19.15 24 ur 20.00 Brez zapor z Jonasom 21.00 Prijatelji, nan. 21.30 Policijska akademija, nan. 22.30 Veronikine skušnjave, nan. 23.00 Meso in kri, amer. film 01.15 24 ur anali | 27 ' 46 52 09.00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 NAJ SPOT, ponovitev glasbene oddaje, Gost: ANDREJ ŠIFRER 10.35 VABIMO K OGLEDU 10.40 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TV IZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 OKARINA FOLK FESTIVAL BLED; skupina DERVISH iz mE lrske 21.00 IZ PRODUKCIJE LTV: oddaja TVTEZNO 21.30 REGIONALNE NOVICE 21.35 KOŠARKA-POKAL SAP0RTA; ZAGREB: PIVOVARNA LAŠKO, posnetek tekme 22.50 NAJ SPOT DNEVA 22.55 TV IZLOŽBA 23.00 VIDEOSTRANI do 24.00 PETEK, 2. oktobra SLOVENIJA 1 Glejte kako rastejo: raca Tedi, oddaja za mularijo Parada plesa Humanisti ka 4x4 Na vrtu Naš i prijatelji na severu, 8/9 Poročila Vremenska panorama Kramart Lepa Vida, SLG Celje Mostovi Obvestila in oglasi Obzornik Po Sloveniji Oglasi Sprehodi v naravo Palček David, 11/12 Dober večer Risanka Oglasi TV dnevnik, vreme, š port Zrcalo tedna Oglasi Športni kviz Oglasi Odmevi, vreme Kultura Šport Oglasi Polnočni klub Oglasi Koncert z jazz festivala v Ljubljani Big band RTV Slovenije Dober večer SLOVENIJA 2 10.00 Trdno v sedlu, 14/65 10.25 Pacific drive, 70/130 10.50 Opremljevalke, 14/21 11.15 Lahko noč, ljubica, 1/11 11.45 Skupinska slika z gospo, nemški film 15.55 TV prodaja 16.25 Žabji kralj, nemško češki film 18.05 Pasje življenje, 22/22 18.30 Čudežni otrok, 15/22 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Popoln svet, amer. film 22.25 Vinska popotovanja, 12/13 22.40 Škorpion, španski film 00.20 Klient, 13/19 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 13.30 15.30 16.30 17.30 18.40 19.15 20.00 22.00 01.15 01.45 02.15 Dobro jutro, Slovenija Bogati in nesrečni, nan. Top shop, tv prodaja Kassandra, nan. Skrite strasti, nan. Od maja do decembra, nan. Stric na muhi, amer. film Bogati in nesrečni, nad. Policaji s srcem, nan. Kassandra, nad. Marimar, nan. 24 ur Joe proti vulkanu, amer. film J.F.K., amer. film Skrivne izpovedi in fantazije, 9. del erotične serije Skrivne izpovedi in fantazije, 10. del erotične serije 24 ur 09.00 DOBRO JUTRO; informativno razvedrilna oddaja 10.15 OKARINA FOLK FESTIVAL BLED; skupina DERVISH iz Irske VABIMO K OGLEDU IZ PRODUKCIJE LTV: oddaja TVTEZNO 11.45 KOŠARKA - POKAL SAPORTA; ZAGREB: PIVOVARNA LAŠKO; posnetek tekme 13.00 TV IZLOŽBA 13.05 VIDEOSTRANI 17.55 NAJ SPOT DNEVA 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 RISANKA 19.25 TV IZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 KAČA, am. film 21.35 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI: S.E.M. - 37 22.05 REGIONALNE NOVICE 22.10 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 23.10 TV IZLOŽBA 23.15 VIDEOSTRANI do 24.00 SOBOTA, 3. oktobra SLOVENIJA 1 08.00 Zgodbe iz š koljke 08.30 Pika Nogavička, gledališka predstava 09.15 Nesrečniki, 1/26 09.40 Radovedni Taček: skleda 09.55 Športni kviz 11.20 Tekmovanje pihalnih orkestrov 12.00 Tednik 12.50 Dobrodoš li doma 13.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 14.00 Polnočni klub 15.10 Mestna patrulja, amer. film (ČB) 16.50 Obvestila 17.00 Obzornik 17.10 Oglasi 17.15 Mednarodno tekmovanje pevskih zborov Maribor Ž98 17.45 Oglasi 17.50 Na vrtu 18.15 Ozare 18.20 Okavangcf, 10/10 19.10 Risanka 19.25 Oglasi 19.30 TV dnevnik, vreme, š port 20.15 Fotomodel "glamour" 21.15 Novice iz sveta razvedrila 21.45 Homo turisticus 22.05 Druženje in praznovanje, 9/10 22.40 Poročila, vreme 22.50 Šport 23.05 Oglasi 23.10 70/40 RTV Slovenija iz muzeja 23,50 Zaslepljen, franc. film 01.25 na vrtu SLOVENIJA 2 09.25 10.25 11.15 16.30 17.30 17.55 19.30 20.00 21.30 22.10 22.35 Zlata š estdeseta Jeklene ptice, ang. animirana nan. Modre beležke, franc. film Evrogol Teniški magazin Celje: rokomet 1/6 liga prvakov finala (M) CELJE PIVOVARNA LAŠKO -ANOVA E&EMMEN, prenos Videoring Z gnevom v srcu, amer. film V vrtincu Don Kihot, 5/39 Sobotna noč 07.00 Poš tar Pat, ris. serija 07.30 Pajkec, risana serija 08.00 Kremenčkovi, risana serija 08.30 Kremenčkovi, ris. serija 09.00 Maska, ris. serija 09.30 Batman, nan. 10.00 Dogodivščine ježka Sonika, ris. serija 10.30 Odiseja, nan. 11.00 Povver ranger, nan. 11.30 Vrnitev, amer. film 13.30 Super pop s S. Auerjem 15.00 Sinbadove pustolovš čine, nan. 16.00 Xena, nan. 17.00 POP party 18.15 Herkul, nad. 19.15 24 ur 20.00 Kraljevi ribič, amer. film 22.30 Odpadnik, nan. 23,30 Ko poči veja, amer. film 01.30 Pozno ponoči, erotična serija 02.30 24 ur, ponovitev 09.00 NAJ SPOT DNEVA 10.40 09.05 OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev 11.oaz 10.05 KAČA, am. film 12.05 11.35 VABIMO K OGLEDU 12.10 11.40 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M. - 37 12.30 12.10 TV IZLOŽBA 12.15 VIDEOSTRANI 13.30 18,55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 OTROŠKI PROGRAM 14.40 19.25 TV IZLOŽBA 19.300BVESTILA 15.40 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDO 16.30 20.05 727. VTV MAGAZIN, Sgfi regionalni informativni program 20.25 GLASBENI LABIRINT izbor ansamblov 17.30 19.00 21.40 727. VTV MAGAZIN, ponovitev 20.30 22.00 TV IZLOŽBA 22.05 NAJ SPOT DNEVA 22.10 VIDEOSTRANI DO 24.00 20.55 NEDELJA, 4. oktobra SLOVENIJA 1 08.00 Skrivno življenje igrač, 19/26 08.15 Cilkin kotiček, risanka 08.25 Cofko cof, 6/13 08.50 Srebrnogrivi konjič, 6/26 09.10 Telerime 09.15 Zares divje živali, 4/26 09.50 Ozare 09.55 Nedeljska maša, prenos iz Stične 11.00 Vsi smo ena družina, 8/20 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Pomagajmo si 13.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 14.00 Fotomodel "Glamour" 15.00 Novice iz sveta razvedrila 15.30 Srce iz kamna, nemški film 16.50 Obvestila 17.00 Obzornik 17.15 Alpe Jadran 17.45 Po domače 18.40 Dokumentarna oddaja 19.10 Risanka 19.25 Oglasi 19.30 Dnevnik, vreme, š port 20.00 Zoom 21.35 Večerni gost 22.40 Poročila, vreme 22.50 Šport 23.00 Murphy Brovvn, 5/25 23.25 Vendetta, 4/6 00.15 Dokumentarna oddaja SLOVENIJA 2 09.10 Pravi biznis 10.05 V vrtincu 10.45 Pickvvickovci, risani film 12.00 TV prodaja 12.30 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 16.55 Motociklizem VN Avstralije, posnetek 17.55 Rokomet 1/16 finala lige prvakinj (Ž) KRIM ELECTA NEUTRO ROBERTS-POLITECHNIK, prenos 19.30 Videoring 20.00 Naš a krajevna skupnost - podnajemnika 21.00 Velika vojna in oblikovanje stoletja, 1/7 21.55 Šport v nedeljo 22.40 Sprejemljivo tveganje, amer. ,, film (ptttisfSiS; 07.00 Butec in butec, ris. serija 07.30 Munkci, ris. serija 08.00 Pot do zmage, amer. mladinski film 10.00 Mladi par, nan. 11.00 Izganjalka vampirjev, nan. 12.00 Brez zapor z Jonasom 13.00 Honorarci, nan. 13,30 Pica, ti in jaz, nan. 14.00 V bolnišnici, nan. 15.00 Lesket, nan. 16.00 Druga ženska, amer. film 18.00 Novice, vreme 18.30 Sedma nebesa, nan. 19.15 24 ur 20.00 Super POP s S. Auerjem 21.45 Športna scena 23.00 Prijatelj ali morilec? film 01.00 24 ur mali 2 T PONOVITVE ODDAJ: 09.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponov. 10.00 726. VTV MAGAZIN, reg. informativni program 10.20 ŠPORTNI TOREK ŠPORTNI GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO EPP/VABIMO K OGLEDU 727. VTV MAGAZIN, reg. informativni program IZ SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO GLASBENI LABIRINT, izbor ansamblov IZ PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO VIDEOSTRANI VISOK PRITISK, pogovor v studiu; Tema oddaje: MEJNI KAMEN - OSLOVA SENCA ? KAČA, am. film NAJ SPOT, glasbena oddaja;gost: A. ŠIFRER ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 23. del dokumentarne oddaje VIDEOSTRANI PONEDELJEK, 5. oktobra SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 09.30 Palček David, 11/12 09.30 Radovedni Taček 09.55 Sprehodi v naravo 09.50 Pustolovščine, 4/24 10.15 Dober večer 10.15 Recept za zdravo življenje 11.10 Okavango, 10/10 11.05 Po domače 12.00 Alpe, Donava, Jadran 12.05 Komisar Rex, 5/13 12.30 Utrip 13.00 Poročila 12.45 Zrcalo tedna 13.10 Vremenska panorama 13.00 Poročila 13.35 Strast do letenja, dokum. 13.15 Ljudje in zemlja meseca 13.50 Večerni gost 14.25 Pisave 14.50 Zoom 14.55 Zlomljeni cvetovi, amer. film 16.20 Dober dan, Koroš ka 16.30 Duhovni utrip 16.50 Obvestila, oglasi 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.10 Po Sloveniji 17.30 Radovedni Taček 17,30 Kum, kum, le pogum! kviz 17.50 Zares divje živali, 4/26 18.20 Nesmrtnost na ledu, 18.20 Recept za zdravo življenje dokum. oddaja 19.05 Risanka 19.10 Risanka 19.10 Žrebanje 3x3 plus 6 19.25 Oglasi 19.30 Dnevnik, vreme 19.30 TV dnevnik 20.05 Komisar Rex, 5/13 19.50 Vreme 21.00 Dobro je vedeti 19.55 Šport 21.05 Strast do letenja, dokum. 20.05 Nostromo, 4/6 meseca 21.00 Dobro je vedeti 22.00 Odmevi 21.05 Pro et contra 22.25 Kultura 22.00 Odmevi, vreme 22.35 Vreme, š port 22.20 Kultura 22.50 Pisave 22.30 Šport 23.20 Iz slovenskih ateljejev 22.50 Salvador Dali, dokum. 23.40 Zlomljeni cvetovi, amer. film oddaja 01.15 Recept za zdravo življenje 01.10 Nesmrtnost na ledu, dokum. oddaja SLOVENIJA 2 10.00 Trdno v sedlu, 13/65 10.25 Pacific drive, 69/130 10.45 Pasje življenje, 22/22 11.10 Čudežni otrok, 15/22 11.35 Šport v nedeljo 12.20 Vinska popotovanja, 12/13 12.50 Letijo ob zori, amer. film 15.55 Škorpion, španski film 17.30 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 18.00 Oglasi 18.05 Okus po zločinu, 7/10 19.00 Lingo, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Studio city 21.00 10.000 obratov 21.55 Pomp 23.00 Brane Rončel izza odra 00.25 Nočni pridih 01.40 Studio city TOREK, 6. oktobra SLOVENIJA 2 10.00 Trdno v sedlu, 14/65 10.30 Pacific drive, 70/130 10.50 Okus po zločinu, 7/10 11.40 Studio city 12.35 Sobotna noč 15.15 Z gnevom v srcu, amer. film 17.00 Sp v kolesarstvu, posnetek 18.05 Gospod in gospa Smith, 3/13 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Osamljeni planet: spodnja Kalifornija 20.45 Oglasi 20,50 Neznosna utrujenost, franc. film 22.20 Svet poroča 22.50 Nočni pridih ; _ tv 07.00 Dobro jutro, Slovenija 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Bogati in nesrečni, nan. 10.00 Bogati in nesrečni, nan. 10.50 Top shop ; 10.50 Top shop 11.00 Kassandra, nan. 11.00 Kassandra, nan. 12.00 Skrite strasti, nan. 12.00 Skrite strasti, nad. 13.00 Od maja do decembra, nan. j 12.45 Športna scena 13.30 1,2, 3-kdodobi? 14.00 Resnične usode, nan. 14.30 Diagnoza: umor, nan. 14.30 Diagnoza: umor, nan. 15.30 Bogati in nesrečni, nan. 15.30 Bogati in nesrečni, nan. 16.30 Policaji s srcem, nan. 16.30 Policaji s srcem, nan. 17.30 Kassandra, nan. I 17.30 Kassandra, nad. 18.40 Marimar, nan. I 18.40 Marimar, nan. 19.15 24 ur I 19.15 24 ur 20.00 Življenje Suzanne Somers, j 20.00 1,2,3-kdo dobi? amer. film 21.00 Urgenca, nan. 21.45 Raztresena Ally, nan. 22.00 Želite, milord, nan. 22.30 Veronikine skuš njave, nan. i 23.00 Letališče, amer. film 23.00 Let št. 174, amer. film j 01.45 24 ur, ponovitev 01.00 24 ur, ponovitev i a ifcife.kanall ifm 2T jjfinmsa,.. kanali kTi kTjk. 2T LiiJ 46 ^VJiH^ 52 DOBRO JUTRO, informa- ^BEE^ 52 09.00 09.00 NAJ SPOT DNEVA tivno-razvedrilna oddaja 09.05 POSLANSKA PISARNA, 10.15 727. VTV MAGAZIN, pogovor v studiu ponovitev 10.05 VABIMO K OGLEDU 10.35 VABIMO K OGLEDU 10.10 ZGODOVINA AVTOMOBILIZ- j 10.40 GLASBENI LABIRINT, izbor MA; ponovitev 24. dela ansamblov 10.35 TV IZLOŽBA 11.50 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 OTROŠKI PROGRAM 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.25 TV IZLOŽBA 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.30 OBVESTILA 19,25 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU I 19.30 OBVESTILA 20.05 728. VTV MAGAZIN, 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU regionalni informativni 20.05 POSLANSKA PISARNA, program pogovor v studiu 20.25 ŠPORTNI TOREK, športna j 21.05 ZGODOVINA AVTOMOBILIZ- informativna oddaja MA; 24. del dokumentarne 20.45 ŠPORTNI GOST oddaje 21.15 NAJ SPOT DNEVA 21.30 REGIONALNE NOVICE 21.20 728. VTV MAGAZIN, j 21.35 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO ponovitev 22.35 TV IZLOŽBA 21.40 TV IZLOŽBA 22.40 VIDEOSTRANI do 24.00 21.45 VIDEOSTRANI do 24.00 j SREDA, 30. septembra SLOVENIJA 1 09.30 Kum, kum, le pogum!, kviz 10.15 Nesmrtnost na ledu, dokum. oddaja 11.10 Pro et contra 12.05 Nostromo, 4/6 13.00 Poročila 14.40 Murphy Brown, 5/25 15.05 Srce iz kamna, nemški film 16.25 Alica, evrop. kult. magazin 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Male sive celice, kviz 18.20 Divja Amazonija, 6/12 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, š port 20.00 J.A.G., 21/22 21.00 Dobrodoš li doma 21.05 Hotel Oslo, 1/4 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.55 Osmi dan 23.25 Eine kleine jazz musik, češka drama 00.30 Alica, evrop. kult. magazin 01.00 Divja Amazonija, 6/12 SLOVENIJA 2 10.00 Trdno v sedlu, 15/65 10.25 Pacific drive, 71/130 10.45 Gospod in gospa Smith, 3/13 11.30 Pomp 12.30 Velika vojna in oblikovanje stoletja, 1/7 13.25 Novice iz sveta razvedrila 16.45 Pickvvickovci, ris. film 18.05 Rdeča ptica, 4/6 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Solun: košarka EL (M) PAOK:UNION OLIMPIJA 22.00 Nevarna gospa, 2/4 22.50 Ljubljanski akvareli 23.25 Nočni pridih 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Bogati in srečni, nan. 10.50 Top shop 11.00 Kassandra, nan. 12.00 Skrite strasti, nan. 13.00 Od maja do decembra, nan. 13.30 POP party 14.30 Diagnoza: umor, nan. 15.30 Bogati in nesrečni, nan. 16.30 Policaji s srcem, nan. 17.30 Kassandra, nad. 18.40 Marimar, nan. 19.15 24 ur 20.00 Sledi v snegu, amer. film 21.45 Nikita, nan. 22.30 Veronikine skuš njave, nan. 23.00 Letališče, amer. film 01.00 24 ur, ponovitev kanali m 27 09.00 DOBRO JUTRO; informa-tivno-razvedrilna oddaja 10.15 728. VTV MAGAZIN, ponovitev 10.35 VABIMO K OGLEDU 10.40 ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja 11.00 ŠPORTNI GOST 11.30 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TV IZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 VIDEO TOP glasbena oddaja 20.50 REGIONALNE NOVICE 20.55 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 21.55 KOŠARKA, posnetek tekme; ATOMEROMU: PIVOVARNA LAŠKO 23.10 TV IZLOŽBA 23.15 VIDEOSTRANI DO 24.00 "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik; telefon (063) 898 17 50, fax (063) 851-990. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 898 17 50, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje in graf. priprava: STUDIO MREŽA- Naš čas d.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek. 1. oktobra 1998 OBVEŠČEVALEC NjLS VAS 15 Univerza za tretje zivljensko obdobje Velenje Novo študijsko leto še bogatejše Univerza za tretje življensko obdobje, ki že dolgo vrsto let bogati življenje predvsem upokojencem, bo čez nekaj dni pričela z delom v novem šolskem letu. Iz urnika, ki ga objavljamo, boste lahko vsi zainteresirani razbrali, kdaj in kje bodo potekali krožki. Če se želite pridružiti že skoraj 500 študentom na Univerzi, ki ne pozna ocen, se oglasite kar na prvem sestanku izbranega krožka. Lani je bil interes med udeleženci ogromen in niso več mogli sprejeti vseh, ki so se želeli vpisati, zato se bo letos lani delujočim 29 krožkom pridružilo še 6 novih. Člani Univerze za 111. življensko obdobje pričakujejo še več stanovskih kolegov in kolegic. V krožke se namreč vključujejo iz različnih interesov; eni zato, ker iščejo nove socialne stike, drugi, ker se resnično želijo izobraževati. Oboji imajo kaj izbirati. Med ponujenimi novimi krožki naj omenimo Umetnostno zgodovino, kleklanje, krožek o zdravi prehrani v majhni družini, krožek z lovsko kuhinjo, pa krožek o komunikaciji v družini in družbi. Enkrat mesečno bodo pripravljali razgovore o pravnih predpisih, ki so pomembni za starejše ljudi. Tako bodo spregovorili o dedovanju, zaščiti potrošnikov, pokojninskem in invalidskem zavarovanju in podobnem. Poleg tega bodo vsaj enkrat mesečno pripravljali družabna srečanja. Bogat program in število krožkov zagotovo ne bi bilo izvedljivo brez velikega posluha občine in posameznih podjetij v njej, ki dejavnost Univerze podpirajo na različne načine; eni z brezplačno oddajo prostorov, drugi z materialnimi prispevki. Če vas bo zanimalo še kaj, lahko pokličete v Dom učencev, kjer ima Univerza svoje prostore. Ubš SERVIS B I R 0 T E H N ELEKTRONIKA BRUNO P0DVINSEKS.P. Mobil: 0609 638 714 Tel./fax: 063 893 385 5% POPUST V OKTOBRU! Šivalni stroji, likalne naprave PFAFF - BROTHER - ELIUA - T0Y0TA Trgovina ZAGOŽEN Ijubija 121, Mozirje, tel.: 063 831 109 ANDRAGOŠKO DRUŠTVO - UNIVERZA ZA III. ŽIVLJENJSKO OBDOBJE, VELENJE URNIK KROŽKOV v študijskem letu 1998/99 PRIČETEK DAN PRIČETEK 08 URI IME KROŽKA KRAJ KROŽKA MENTOR ANIMATOR »pEDEUEK 12.10. 07.30 SLIKANJE NA SVILO- nadaljevalni Dom za varstvo odraslih Jadranka MRAK Darinka GOSNIK 12.10. 09.00 KLEKLJANJE - začetni tečaj Sedež Univerze za III. živ.obd. Elenkova 61 .Velenje Tilčka K0MPARE 12.10. 15.00 KAKO SMO ŽIVELI Center za soc.delo,Vodnikova 1 Slavka MIJ0Č Marica DROFENIK Vsak 2.ponedeljek 12.10. 16.00 SKRB ZA LASTNO ZDRAVJE Sejna dvorana Zdrav.doma Vel. Branka DRK ValCi ŽOHAR 12.10. 18.00 DRAMSKI KROŽEK Fundus amat.gled.Velenje Marija K0LAR Jožica PODLESNIK PREK 13.10. 15.30 ROČNA DELA- ŠOŠTANJ Društvo upokojencev Šoštanj Marija KUZMAN Sanda BOROVNIK 13.10. 16.30 OHRANJANJE GIBČNOSTI lll.sk. OŠ LIVADA Irena MENIH Nadja PAL 13.10. 17.00 CVETLIČNI ARANŽMAJI Dom za varstvo odraslih Slavka MIJOČ Fani DREV 13.10. 18.00 OHRANJANJE GIBČNOSTI IV.sk. OŠ GORICA Irena MENIH Branka CIGALE 03.11. 18.00 PLESNI KROŽEK CENIER ZA IZOBR. INUSPOS. VELENJE, Kidričeva c,19 Tanja MEŽA Pepca HOHKRAUT 13.10. 13.10. 18.00 18.00 POGOVORNA ANGLEŠČINA RAČUNALNIŠKI KROŽEK-začetni in nadaljevalni OŠ MPT Šolski center Velenje-avla srednje zgradbe - l.nadstr. Magda ŽIST Tone SAJKO Anica PISTOTNIK Vida UPNIK Vsak 2. torek 20.10. 17.00 UMETNOSTNA ZGODOVINA Na gradu v Velenju Tone RAVNIKAR pEDA 14.10. 07.30 ANGLEŠČINA - nad. Ljudska univerza Velenje Fanika SAGMEISTER Anica ZAPUSEK 14.10. 09.00 SVILA -nad. Ljudska univerza Velenje Darja HUS Jožica DOLINAR 14.10. 16.00 SL0V.L0NCARSKA TRADICIJA Topolšica 76 Igor BAH0R 14.10. 16.00 SL0V.LJUDSKE VEZENINE Sedež Univerze za III. živ.obd. Efenkova 61 .Velenje Jožica GROBELNIK 14.10. 17.00 LOVSKA KUHINJA (Lovski dom Loke) Sedež Univerze za III. živ.obd. Efenkova 61 .Velenje-I.sest. Nada SAL0BIR 14.10. 17.00 OHRANJANJE GIBČNOSTI l.sk. OŠ LIVADA Sanja MANDIČ Manica VUČINA 14.10. 17.50 OHRANJANJE GIBČNOSTI ll.sk. OŠ LIVADA Sanja MANDIČ Majda LESNIČAR 14.10. 18.30 REKREACIJA Šolski center Velenje - telovadnica Marjan PISTOTNIK Zdenka TERGU\V 1410. 11.00 TEČAJ NEMŠČINE - nad. Ljudska univerza Velenje Vinko ŠMAJS Mira RAUTER Vsako 2. sredo 13.1.99 16.00 RAZG0V. 0 PRAVNIH PREDPISIH ki so pomembni za člane Sedež Univerze za III. živ.obd. Efenkova 61 .Velenje Franci LESNIK ČETRTEK 15.10. 10.45 POGOVORNA NEMŠČINA Šolski center Velenje Marija KLEMENŠEK Bibijana ČAS Vsak 2. četrtek 22.10. 17.00 VRTNARSKI KROŽEK Sedež Univerze za III. živ.obd. Efenkova 61 .Velenje Stane VANOVŠEK Marija SKORNIŠEK Vsak 2. četrtek 15.10. 17.00 SADJARSKI KROŽEK-nadaljevalni Sedež Univerze za III. živ.obd. Efenkova 61 .Velenje Mile JONKO 15.10. 17.00 LIKOVNI KROŽEK OŠ MPT Velenje Anton SKOK Stana KOVIČ Vsak 2. četrtek 15.10. 14.00 P0H0DNIŠTV0 Avtobusna postaja Velenje Anica PODLESNIK Marija KUZMAN Vsak 2. četrtek 22.10. 14.00 PLANINARJENJE Avtobusna postaja Velenje Miha POLH Vsak 2. četrtek 15.10. 10.00 KROŽEK ZA SLO.LIT.IN JEZIK Sedež Univerze za III. živ.obd. Efenkova 61 .Velenje Vinko ŠMAJS Josip BAČIČ fpEK Vsak 2. petek 16.10. 9.00 K0MUNIK. V DRUŽINI IN DRUŽBI Sedež Univerze za III. živ.obd. Efenkova 61 .Velenje Nada SALOBIR SOBOTA 17.10. 9.00 ZDRAVA PREHRANA - za majhne družine Šolski center Velenje - srednja zgradba Marjana NOVAK Vlomilec z računalnikom V noči na četrtek, 24. septembra, je neznani storilec vlomil v Osnovno šolo Gorica v Velenju in iz računovodske pisarne odnesel računalnik znamke Pentium ter telefon, šoli je povzročil za okoli 200.000 tolarjev škode. Izginjajo mobilni telefoni V četrtek, 24. septembra, je neznanec vlomil v kombi parkiran na Prešernovi v Velenju. Odnesel je mobilni telefon in Jožeta K. iz Skal oškodoval za kakšnih 27.000 tolarjev. V noči na ponedeljek, 28. septembra, pa je neznanec iz osebnega avtomobila parkiranega na Cesti talcev v Velenju ukradel prenosni telefon znamke Delta in Marjana R. oškodoval za okoli 40.000 tolarjev. Vlomilca, ki je vlomil v avtomobil parkiran na Efenkovi v Velenju v noči na ponedeljek, 28. septembra, pa je zanimal av-toradio. Ukradel ga je Stojanu O. in ga oškodoval za 10.000 tolarjev. OLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE "Bogata" šola Vlomilec, ki je v noči na sredo, 23. Septembra, obiskal Osnovno šolo Mozirje, si najbrž ni predstavljal, da bo lahko iz nje odnesel toliko kot je: v tajništvu je odprl kovinsko blagajno in šel v noč s celim milijonom tolarjev gotovine. Nezaželen obisk v Gradu Vrbovec V noči na soboto, 26. septembra, je neznanec vlomil v Grad Vrbovec v Nazarjah, kjer je ukradel manjšo vsoto menjalnega denarja, nekaj zavojčkov cigaret in nekaj steklenic žgane pijače. Lastnik Ludvik P. je oškodovan za kakšnih 10.000 tolarjev. Hudo poškodovana deklica V ponedeljek, 28. septembra, okoli 18.55 je 14-letna Katica B. iz Brega pri Polzeli vozila kolo z motorjem po lokalni cesti iz smeri tovarne Garant proti gostišču Matjaž in trčila v robnik. Padla je po vozišču in se hudo poškodovala. Njen sopotnik 15-letni Erik G. iz Doberteše vasi pa jo je odnesel brez telesnih poškodb. Tat bo kampiral Prejšnji teden je nekdo vlomil v počitniško prikolico, ki jo je imela Pavla M. postavljeno v bližini stanovanjske hiše v Letušu. Vlomilec je ukradel platnen baldahin rumeno-rjave barve, vreden okoli 30.000 tolarjev. ABITURA Podjetje za izobraževanje v sodelovanju s Srednjo trgovsko šolo Celje RAZPISUJE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME PRIDOBIVANJA IZOBRAZBE IN PREKVALIFIKACIJE V POKLIC PRODAJALEC (VPIS V 1. IN 2. LETNIK) - EKONOMSKI TEHNIK Pričetek bo 15. oktobra 1998 ob 16.h v poslovni stavbi Ingrad. Prijave: Abitura d.o.o. Lava 7, Celje tel.: 453-558, 453-559 I mmMk KURILNI Zelo konkurenčne cene, dostava brezplačna Informacije po telefonu 063/ 481 -430, 0609/ 635- OlJA ARIS Celje 16 NAS i AS _ fttgEifi -v ŠPORT m _ 1. oktobra 1998 V Rudarju pravijo: "Nimamo kaj izgubiti!" Nogometaši velenjskega Rudarja so včeraj odpotovali v Varaž-din na povratno tekmo šestnajstine finala pokala pokalnih zmagovalcev Evropske nogometne zveze s hrvaškim prvoligašem Vartek-som. Tekma bo danes popoldne, začetek ob 15.30. Nogometaši Rudarja so že z izločitvijo Moldavskega predstavnika Caonstructurola v prvem krogu tega tekmovanja dosegli doslej največji uspeh v dosedanjem obstoju kluba. Danes imajo priložnost, da dosedanji dosežek še poveličajo. Ker so prvo tekmo na svojem igrišču izgubili z 0 :1, morajo v drugi zmagati najmanj z dvema zadetkoma razlike, ob morebitni zmagi z 1: 0, pa biti boljši v izvajanju enajstmetrovk. Se torej lahko popoldne zgodi presenečenje? Igralci in trener Drago Kostajnšek pravijo, zakaj pa ne, saj so zlasti v pokalnih tekmovanjih pogostokrat velika presenečenja. V nedeljski prvenstveni tekmi so doma gostili Živila Triglav iz Kranja. Na veliko presenečenje gledalcev so tekmo začeli zelo previdno. Ti so pričakovali, da bodo hitro zlomili odpor novinca v ligi. To pa se je zgodilo šele sredi drugega polčasa, ko je Jernej Javornik le premagal vratarja Petra Koželja, ki je z dobrimi obrambami preprečil, da se je njegova mreža na tej tekmi zatresla le enkrat. In zakaj takšna, celo bi dejali, na videz nezvazeta igra v prvem delu. "Poskušali smo igrati tako, kot bi morali proti Varteksu. Zanesljivo v obrambi, nato pa skušati iz hitrih nasprotnih napadov zadeti. Prvi del te taktične zamisli seje izšel, ne pa tudi drugi.Na srečo smo nato v drugem polčasu le dosegli toliko želeni zadetek, ki nam zagotavlja, mirnejše nadaljevanje prvenstva pa tudi, da v Varaždi-nu ne bomo obremenjeni s prvenstvom; to bi gotovo bili, če bi Kranjčani odnesli domov točk ali vse tri," je dejal trener Kostajnšek, ki je pred odhodom v Varaždin, nogometaši so odpotovali včeraj opoldne, tudi poudaril, da še ni odločeno, kdo bo napredoval v osmino finala. Igra na karto, da pač nimajo več kaj izgubiti lahko pa veliko dobijo - napredovanje. "Igralci tudi ne bodo tako obremenjeni, kot so bili v nedeljo, ko so morali (!) zmagati." Pa še na nekaj upa: "Gotovo bo Varteks skušal zmagati tudi na svojem igrišču. To pa bi za nas pomenilo več prostora v napadu. Seveda to še ne bo dovolj. Moramo si priigrati tudi priložnosti in kakšno več kot doslej tudi izkoristiti. Da bodo igralci zelo motivirani, je samo po sebi razumljivo. Konec koncev igramo s predstavnikom lige, kije kakovostno na precej višji ravni kot je naša." Bo ta kakovost odločila, proti večeru bomo že dobili odgovor. Ne glede na to, kakšen bo skupni izid obeh tekem, pa bo že jutri pred njimi nova prvenstvena skrb, kako čim bolje igrati v nedeljo v Ajdovščini proti Primorju. ■ vos NK Esotech Šmartno Nepotreben poraz Smarčani so na gostovanju pri Dravi na Ptuju doživeli nepotreben poraz z 2:3. V igri so spet pokazali določene napake, ki jih je trener Janko Benčina sicer skušal odpraviti, vendar mu to doslej še ni povsem uspelo. Začetek tekme je bil zelo borben, saj sta si obe moštvi želeli novih točk. Domačini so povedli v 18. minuti po udarcu iz kota. Nezbrani gostje iz Šmartnega so izgubili igro na sredini igrišča, kar so domači izkoristili in v 32. minuti z enajstmetrovko povišali vodstvo na 2:0, do konca polčasa pa se izid ni več spremenil. Šele po odmoru so igralci Esotecha zaigrali bolje. V 57. minuti je Pekič izid znižal ižal na 1:2, le minuto za tem pa je njegov strel domači vratar čudežno ubranil. Žal so gostje samo dve minuti kasneje napravili novo napako v obrambi in Ptujčani so povišali na 3:1. Za tem so se domači pomaknili v obrambo in prepustili pobudo Šmarčanom, ki pa več kot drugi zadetek Pekiča v 87. minuti niso uspeli iztržiti. Poraz je dokaj boleč, saj so Smarčani izgubili z ekipo, ki ni bila boljša, naredila paje manj napak. V nedeljo bo v Šmartnem ob Paki gostoval mariborski Železničar. ■ Janko Goričnik Športnik avgusta je Mladen Dabanovič Po predzadnjem kuponu je bila razlika med "vodilnima" Mlade-nom Dabanovičem in Zoranom Rednakom zelo majhna, privrženci Rudarjevega vratarja pa so bili pri izpolnjevanju zadnjega kupona bolj vneti in so mu zagotovili prepričljivo zmago. Samo za en glas je za Zoranom Rednakom zaostal nogometaš Rudaija Jernej Javornik, četrti pa je bil vratar šmarskega Esotecha Boris Kališek. Našo akcijo seveda nadaljujemo z izborom športnika ali športnice meseca septembra. V uredništvu vam za spodbudo predlagamo igralca RK Gorenje Braneta Bedekoviča in Sebastijana Soviča, atletinjo Slavico Poznič in smučarskega skakalca Tahija Globačnika, seveda paje izbira vaša, zato se potrudite. Izpolnite kupon za svojega kandidata ali kandidatko in ga pošljite ali prinesite v uredništvo vsak teden do torka zjutraj. Sodelujete lahko z neomejenim številom kuponov, ki seveda morajo biti pravi. Med glasovalci smo tudi tokrat izžrebali srečneža, ki bo prejel vetrovko Našega časa, to pa je Andrej Brunet, Gorenje, Blok lb. i Športnica - športnik avgusta i i I Glasujem za športnico(ka).................................................. I I I j Naslov glasovalca............................................................ | I I I .............................................................................................. I I_______________________I Rokometaši Gorenja v nedeljo s Švicarji Tone Tiselj:"0dločitev šele v Velenju!" Ttodi velenjski rokometaši bodo te dni začeli svojo evropsko pot. V nedeljo bodo v švicarskem St. Gallenu odigrali prvo tekmo šestnajstine finala pokala pokalnih zmagovalcev Evropske rokometne zveze s tamkajšnjim St. Otmarjem. Pričetek tekme bo ob 17.30, na dolgo pot pa bodo Velenjčani krenili jutri z avtobusom. O zahtevni mednarodni preizkušnji so spregovorili na novinarski konferenci. Poglejmo nekaj mnenj. Trener Tone Tiselj: "Ko smo zvedeli, da bodo naši nasprotniki Švicarji, smo bili nadvse veseli, ker nam končno ne bo treba potovati kam daleč na vzhod. O uglednem nasprotniku smo skušali pridobiti čim več podatkov. Vsekakor velja dejstvo, da je to močna ekipa v vseh pogledih, izvedel pa sem med drugim, da se tudi Švicarji iščejo podatke o nas in se na tekmo posebej pripravljajo, čeprav smo zanje precejšnja neznanka. St. Otmar je ekipa z močnimi tujci. Posebej to velja za visokega Jonassona, ki je za reprezentanco Islandije odigral blizu 250 tekem. Švicarji trdijo, daje težje poškodovan in zaradi tega proti nam ne bo igral, po zadnjih podatkih pa nas hočejo le zmesti, saj naj bi bila poškodba lažja. Ce bo zaigral, so naše možnosti bistveno manjše, sicer lahko upamo na uvrstitev naprej. Seveda pa ni edini. Tu so še visoki Henin, ki je tudi trener in je za Švedsko odigral preko 150 tekem, pa Grk Vasilakis in Jugoslovan Pavlovič. Mi seveda nimamo tujcev, poleg tega bomo morali tekmo odigrati brez treh igralcev, ki so ključni za našo igro v obrambi, vendar zaupam v naše mlade igralce, od katerih bo morda kakšen odigral sploh prvo "evropsko" tekmo. O ugodnem ali neugodnem porazu ne razmišljam, s kalkulacijami o sprejemljivi razliki se ne ukvarjam, saj je to zelo relativno, predvsem razmišljam o postavitvi igre. Vem, da bodo fantje dali vse od sebe, da bomo naš klub in slovenski rokomet dostojno zastopali, gotovo pa bo o skupnem zmagovalcu odločala povratna tekma v Velenju. Sem realen optimist." Kapetan Borut Plaskan: "Naša ekipa je dobra kombinacija mladosti in izkušenj in vem, da se bomo borili po najboljših močeh. Skupnega zmagovalca je težko napovedati, več možnosti bi gotovo imeli, če bi bili v popolni postavi. Švicarjev ne poznam dovolj, vem le, da so visoki in močni. Kaj je to "ugoden" izid tudi ne vem natančno, vsekakor pa se bomo borili po najboljših močeh." Predsednik kluba Franc Plaskan: "Nobenega pritiska ni, da bi se morali uvrstiti naprej. Seveda ne bomo vrgli puške v koruzo, borili se bomo in skušali iztržiti čim boljši izid. Pričakujem, da bo pomlajena ekipa, ki je žal zelo oslabljena, igrala kakovosten rokomet, mladi pa imajo možnost nove uveljavitve in nabiranja mednarodnih izkušenj, saj bodo kmalu jedro naše ekipe in nosilci njene igre." Povratna tekma v velenjski Rdeči dvorani bo že v soboto, 10. oktobra, s pričetkom ob 18.00. ■ 15. Petro lov reli je bil zelo zahteven Madžara v hišo Jubilejni, 15. Petrolov reli, ki so ga po izjavah tekmovalcev pretekli petek in v soboto izvrstno izvedli člani velenjskega avto moto turing kluba, je bil zelo zahteven. Od prijavljenih 67 posadk jih je v Velenje prišlo 51, v soboto zvečer paje bilo to število skoraj prepolovljeno, saj jih je na cilj pri restavraciji Jezero prišlo le 28. Zahtevnost proge, imela je kar 20 hitrostnih preizkušenj, sta prva občutila Madžara Ferenz Kiss - Emo Buki, vodilna v tekmovanju v srednjeevropski coni. Zanju se je prvi nastop v Velenju končal že v prvi hitrostni preizkušnji, saj ju je zaneslo v vogal ene izmed stanovanjskih hiše. Svoj dirkalnik sta seveda kar dobro uničila, tudi sama ste se poškodovala, na srečo pa ne hudo. Zaradi obeh razlogov seveda nista mogla nadaljevati dirke. Vendar nista bila jezna, saj sta obljubila, da bosta prihodnje leto znova prišla. Po njunem odstopu je za glavnega favorita veljal lanski poljski prvak Janusz Kulig skupaj s sovoznikom Slovakom Emilom Horniač-kom, ki sta se v prvi HP preizkušnji očitno še ogrevala, saj sta bila v njej najhitrejša najboljša Slovenca Tomaž Jemc in Matjaž Korošak. Toda že po drugi HP sta Kulig in Horniaček povedla in vodstvo zadržala vse do konca, drugo mesto sta na tem jubilejnem reliju osvojila Jemc-Ko-rošak (Petrol Racing), ki sta z odlično vožnjo samo potrdila letošnji državni naslov, tretje pa Andrej Jereb-Vinko Polončič ( prav tako člana glavnega pokrovitelja relija). Na zabavni prireditvi v soboto zvečer so predstavniki organizacijskega odbora s predsednikom Rihardom Grudnikom in direktorjem dirke Dušanom Pucem podelili kar 176 pokalov za različne kategorije, najlepša in najvejčja pokala sta seveda dobila Poljak in Slovak, ki sta domov odšla tuzdi bogatejša za sto tisoč tolarjev. Te sta si "prislužila" z odlično vožnjo (tudi) na zadnji nočni HP prvega dne v bližini restavracije Jezero, ki je obenem veljala za nagrado Premogovnika Velenje. Za zanimivost naj napišemo še to, daje bilo za letošnji reli akreditiranih kar 67 novinarjev. V soboto zvečer, na koncu, je bil nadvse zadovoljen tudi Dušan Puc: " Vse se je končalo, kot smo želeli: brez poškodb tekmovalcev, če izvzamemo madžarsko dvojico, vendar tudi njuna poškodba ni bila tako huda, kot je sprva kazalo. Mislim, da se je ob progah zbralo veliko gledalcev, ki so gotovo uživali ob drznih vožnjah, še zlasti navdušeni pa so bili tako tekmovalci kot gledalci nad nočno preizkušnjo." ■ vos Tako so igrali Prva SNL, 8. krog: Rudar - Živila Triglav 1 : 0 (0:0) Rudar: Dabanovič, Granič, Sulejmanovič (Čerimovič), Bala-gič, Gajser, Chausllari, Brezič, Podvinski, Javornik (Lavrič), Pavlovič, Vidojevič (Purg). Strelec: 1:0- Javornik (73) Druga SNL, 7. krog: Drava - Esotech 3 : 2 (2 : 0) Esotech Šmartno: Kališek, Mernik (Žnuderl), Oblak, Omer-agič (Vodovnik) Javornik, Pokle-ka, Repovž, Pavič, Pekič, Smajlovič (Šoštar), Mujanovič. Strelci: 1:0- Pucko (25), 2 : 0 - Volk (32,11 m), 2 :1 - Pekič (54), 3:1-Fridauer (61), 3: 2-Pekič (79). Tretja SNL, 7. krog: Paloma - Usnjar 3 : 0 (1 : 0) Usnjar: Canič, Daničič, Fenko, Kraljevič, Merčnik, Mir, Pudgar, Keršič (Milanovič), Milidragovič, Kovačič, Novak (Galijaševič). Strelca: 1:0- Šemrl (34), 2: 0 - Stojanov (56), 3:0- Stojanov Prva SRL - ženske, 1. krog: Kočevje - Vegrad 16:15(8:7) Vegrad: Tadič, Jukič, Dešman, Topič 5, Kneževič 1, Rodič, Noji-novič 3, Kranjc 3, Notersberg, Ibralič 3, Grudni k, Osmanovič. Prva BSKL, 1. krog: Elektra - Rogla Atras 79 : 90 (33:43) Elektra: Brinovšek 7, Kovačevič, Rupreht, Rizman 19, Memič, Božič 20, Divjak, Mirt 19, Maličevič, Zupane 2, Medvešek, Črešnik 12. Druga kegljaška liga-moški, 1. krog: Hrastnik - Šoštanj 6 : 2 (5215 : 5057) Šoštanj: Glavič 872 (1), L. Fidej 888 (1), Kramer 182 -Arnuš 612 (0), S. Fidej 852 (0), Petrovič 824 (0), Križovnik 827 Z ruga kegljaška liga-ženske, 1. krog: Miroteks II - Šoštanj 5 : 3 (2450: 2435) Šoštanj: Cvrlin 421 (1), Lesnik 415 (1), Mihaljev 417 (1), Hojan 415 (0), Lozič 406 (0), Kranjc -Premlč 353(0). KK Elektra Tokrat Zrecani boljši Slab met je pokopal šoštanjsko upanje, da bi novo prvenstvo v višji ligi začeli z zmago. Igralci ekipe Rogla Atras so se Šoštanjčanom z izjemnim odstotkom zadetih metov oddolžili za oba lanska prvenstvena poraza in zmagali z 90:79. Začetne nervoze so se prvi otresli gostje, povedli s 14:6 in vodstva do konca tekme niso izpustili iz rok. Domači se namreč z ogromno zgrešenimi meti niso mogli upirati razpoloženim gostom, ki so zadevali iz vseh položajev. Rizman je v prvem polčasu zelo slabo zadeval, edina svetla točka v domači vrsti v tem delu igre je bil Božič z 12 točkami, gostje pa so odšli na odmor s prednostjo 10 točk. V nadaljevanju so domači skušali napraviti preobrat, Rizman je zadel dve trojki in v 27. minuti so se Šoštanjčani gostom približali na 2 točki (48:50), za tem je bila razlika še dvakrat le dve točki, popolnega preobrata pa vendarle ni bilo. Slabe tri minute pred koncem so Zrečani spet vodili za 12 točk in zmaga je bila njihova. Prvenstvo je seveda še dolgo in ozreti se je treba na naslednjega nasprotnika, to pa bo soboto mlada ekipa Uniona Olimpije. Tekmo v šoštanjski športni dvorani bodo začeli ob 18.00. Poraz članske ekipe so v nedeljo maščevali pionirji, ki so vrstnike Rogle Atrasa premagali s 44:42. Dodajmo še, da so se košarkarji Elektre z zmago nad Kemoplastom iz Šentjurja (81:67) uvrstili na četrtfinalni turnir tekmovanja za slovenski pokal, ki bo konec oktobra. ■ Tjaša Rehar Jernej Javornik, športnik meseca: U Vesel sem in počaščen" Bralci Našega časa so za športnika meseca julija izbrali Rudarjevega nogometaša Jerneja Javornika: "Res sem vesel in počaščen, da so izbrali prav mene," je bil njegov prvi odziv. Zanimivo je, da je Jernej letos igral bolj malo. Kako je sedaj? "Sezono sem dobro začel, nato meje bolezen za dalj časa položila v posteljo. Zdaj se vračam in upam, da bo končno tako kot mora biti. Igram kolikor najbolje znam in morem in upam, da bom zadovoljil treneija Kostanjška, kar bi bilo dobro zame in za klub." Rudarji so v prvenstvu gotovo dosegli manj, kot so načrtovali. Kje tiči razlog? "Gotovo je vzrok v velikem številu tekem, saj so tu še tekme v slovenskem in evropskem pokalu. Težko je igrati v sredo in nedeljo, malo igralcev nas je, zato se takšen ritem pozna. Če bi igrali samo prvenstvene tekme, bi imeli več točk in bi bili v zgornjem delu lestvice, kamor tudi sodimo. Prepričan sem, da bo bolje in da se bomo na koncu tja tudi uvrstili." Jernej Javornik je sicer svojo nogometno pot kot pionir začel v Šmartnem ob Paki, od kadetskih vrst dalje paje v Rudarju. Kako gleda na dosedanjo nogometno pot? "Veliko smole sem imel doslej s poškodbami, dvakrat sem počival po celo leto. Upam, da je temu konec, da bo šlo sedaj samo na bolje, zato bo skušal doseči čim več." Kaj pa tujina? "Igranje v tujini je še vedno moj cilj. To sem že napovedal, pa sem ostal v Rudarju, ki je za slovenske razmere zelo dobro organiziran klub. Vendar si tudi jaz želim, da bi kaj več prislužil za kasnejša leta in se igranju na tujem še nisem odrekel." ■ vos Jernej Javornik (desno) in trener Drago Kostajnšek: Kot da ju skrbi popoldanska tekma 1. oktobra 1998 — PORT IN REKREACIJA ■■■■■■■■■■■■■■^^■^■■■■■HHHBBaMIHHHHI - KAK i AS 17 RK Vegrad Velenje Blizu presenečenja V soboto so začele novo državno prvenstvo tudi rokometašice v prvi ligi. Igralke velenjskega Vegrada, kijih od začetka pripravljalnega obdobja vodi novi trener Bojan Požun, so v prvem krogu gostovale pri Gramizu v Kočevju in presenetljivo tesno izgubile s 15:16. Mlade Velenjčanke so se večji del tekme dobro in uspešno upirale domačinkam. Izid je sedem minut pred koncem kazal celo na presenečenje, saj so povedle s 14:13. Zal niso vzdržale in v preostalih minutah so si gostiteljice priigrale tesno zmago. V 2. krogu bodo gostile ekipo Izole, tekma v Rdeči dvorani bo v nedeljo, začele pa jo bodo ob 19.00. OK Šoštanj Topolšica Velike spremembe Državno odbojkarsko prvenstvo bodo začeli 10. oktobra in igralci Šoštanja Topolšice, ki so se uspeli vrniti v 1. ligo že nestrpno pričakujejo uvodno tekmo v Mariboru. V igralski zasedbi je prišlo do korenitih sprememb. Klub so zapustili Dimec, Mihalinec in Kravcov, v prvem delu pa ne bo igral tudi Bevc, ki služi vojaški rok. Ekipo bo vodil novi trener Teo Pajnik iz Maribora, njegov pomočnik bo Niko Jerončič, prišli so igralci Čakovič, Verbič in Pavič, po operaciji kolena pa bo znova zaigral Žilnik. Moštvo v novi sestavi se je v začetku avgusta marljivo pripravljalo na začetek tekmovalne sezone. Kasneje se je ekipa udeležila turnirja na Madžarskem, kjer je med petimi sodelujočimi osvojila 2. mesto. Vzdušje med igralci je zelo dobro in vsi si želijo čim višjega mesta na prvenstveni lestvici, za uresničitev teh želja pa bodo seveda potrebne zmage. Niko Jerončič, pomočnik trenerja: Ekipa je zelo spremenjena. Od starih igralcev ostajajo v prvi postavi Medved, Zulič in D. Sevčnikar. zato rabimo še nekaj časa za uigravanje, sicer pa je forma dobra in jo bomo med prvenstvom še stopnjevali." ■ N.R. Namizni tenis Se naprej Smučarski skakalec Tahi Globačnik: "Najprej šola!" Na nedavnem državnem letnem prvenstvu v smučarskih skokih v Velenju je z zmago pri mladincih do 18 let veliko presenečenje pripravil domači skakalec Tahi Globačnik. Kaj sam meni o tem? "Res je bilo to veliko presenečenje za vse. Tudi v klubu so računali na uvrstitev v deseterico najboljših, na zmago nikakor ne. Naslova državnega prvaka tudi sam nisem pričakoval, še posebej zato, ker letos prvič tekmujem v konkurenci mladincev do 18 let. Bil sem že prvak do 13 let, zmagal na različnih tekmah, večjih uspehov pa vendarle ni bilo. Presenečenje je bilo toliko večje, ker je bila konkurenca res močna, saj so Bine Norčič, Uroš Peterka in drugi vsi v različnih reprezentancah, jaz pa v nobeni, ker ne treniram dovolj." Kjer je razlog za to? "Razlog je šola. Obiskujem 2. letnik zdravstvene šole v Celju in jo hočem uspešno končati. Poklicu dajem prednost, s skoki zaslužijo le vrhunski skakalci." Z naslovom državnega prvaka je pridobil možnost nastopa na tekmi za alpski pokal v Franciji prve dni oktobra,, vendar se ob pogovoru še ni odločil. Čeprav mu v šoli gre dobro, mu vendarle ni všeč, da bi preveč zamudil. Sicer Tahi skače že od osmega leta, njegov prvi trener je bil Oto Fijavž, za njim pa Darko Kaligaro in Slavko Skoflek, ki ga trenirata še sedaj, njegova želja pa je seveda čim več zmag v prihodnje. ■ vos Katarina Srebotnik Dvojna zmagovalka Šibenika Na mednarodnem turnirju z nagradnim skladom 10.000 dolarjev je Katarina Srebotnik dvakrat slavila. Kot četrta nosilka je bila najboljša med posameznicami, v finalu je gladko s 6:1 in 6:2 premagala Madžarko Gabrielo Molnar, s Hrvatico Mir-jano Kovačevič pa sta bili najboljši tudi v igri parov. Vaške igre v Šmartnem ob Paki Sedem ekip, pa malo gledalcev Šmartno ob Paki, 27. septembra - Turističnim zanesenjakom v Šmartnem ob Paki je vreme tudi tokrat krepko ponagajalo. Dopoldan je vse kazalo, da bodo morali športno-zabavno srečanje med ekipami vaških skupnosti odpovedati, v zgodnjih popoldanskih urah pa se je vreme toliko "uredilo", da so na prostoru pri šmarški osnovni šoli tradicionalne vaške igre le izpeljali. Zal, pa je ekipe pri prenašanju jajca čez ovire, pri streljanju cilja s fračo, orehi ter lokom in puščicami, metanju jajc sotekmovalcu, zbi-janju lesenih zabojev in pri pitju soka s slamico bodrilo malo obiskovalcev. Najbrž bo potrebno, kot so ugotavljali nekateri, te igre prestaviti na drugi čas in jih nekoliko bolj dodelati. So se pa tisti, ki so bili, vsaj posladkali dobro, saj so domače gospodinje tudi tokrat napekle precej peciva. Čeprav je bilo pomembno sodelovati in ne zmagati, so kljub temu ob koncu igre razglasili zmagovalno ekipo. Tokrat so bili to člani ekipe vaške skupnosti Gavce, pokal za drugo mesto je prejela ekipa Velikega Vrha, tretji pa so bili predstavniki Paske vasi. ■ tp V nadaljevanju prvenstva v 1. državni ligi so velenjski namiznoteniški igralci Ere - Tempo v 2. krogu na domačem parketu gladko premagali ekipo Vesne iz Zaloga z rezultatzom 6:0 in tako vknjižili novi par točk. Po dve zmagi sta tokrat prispevala Tadej Vodušek in Uroš Slatinšek, ki sta premagala tudi nekdanjega jugoslovanskega reprezentanta Bojana Paviča, po eno zmago pa sta prispevala še Damijan Vodušek in Jure Slatinšek. Čeprav so se v strokovnem vodstvu nadejali zmage, pa tako visokega izida in gladke zmage seveda nihče ni pričakoval. V naslednjem krogu se bodo Velenjčani v Ljubljani pomerili z državnimi prvaki, ekipo Maksimarket -Olimpija, ki so jo v preteklem prvenstvu kot ena redkih ekip presenetljivo premagali. Takšno presenečenje bi bilo tudi tokrat zelo dobrodošlo, a tudi poraz ob dobri in požrtvovalni igri seveda ne bo pomenil nobenega razočaranja, saj Velenjčani ostajajo na realnih tleh in še vedno računajo na uvrstitev v sredino ligaške razpredelnice. V nedeljo, 27. Septembra, se je nekaj velenjskih namiznoteniških igralcev udeležilo tudi 3. Mednarodnega spominskega turnirja Uroša Straška na Ptuju. V konkurenci 68 igralcev je Uroš Slatinšek dosegel 4. mesto (zmagal je Kitajec Pan Wei pred Tomažem Kusom iz Radelj ob Dravi in Štefanom Kovačem iz Puconcev), med 27 igralkami pa je Karmen Ste-blovnik prišla med osem najboljših in nato izpadla proti najboljši slovenski igralki in kasneje drugouvrščeni na tem turnirju Petri Dermastiji. ■ DK Kegljanje Za uvod dva poraza Konec tedna so državno prvenstvo v vseh treh ligah začeli tudi kegl-jači in kegljačice. Moška in ženska ekipa Šoštanja nastopata v drugi ligi, moška šteje 12, ženska pa 10 ekip. V 1. krogu so oboji gostovali in doživeli poraza. Fantje gostovali pri lanskem prvoligašu, ekipi Sinet v Hrastniku. Po vodstvu z 2:0 so Šoštanjčani popustili in izgubili z 2:6 ali 5215:5057. Dekleta so gostovala v Celju in bila na pragu presenečenja, na koncu pa so po zelo dobri igri vendarle izgubila z drugo ekipo Miroteksa s 3:5 ali 2435:2450. V drugem krogu v soboto bo v Šoštanju dvojni spored. Dekleta bodo ob 13.00 začela srečanje z ekipo Sremič iz Krškega, fantje pa ob 16.00 z Litijo. ■ L.F. Utrinek z ene od spretnostnih preizkušenj. Ni bilo tako enostavno, kot je kazalo na prvi pogled. Balinanje Na koncu šesti V 1. državni balinarski ligi so z 18. krogom sklenili letošnje prvenstvo. Po slabih nastopih v prejšnjih krogih so balinarji ekipe Velenje Premogovnik v zadnjem premagali Bistrico s 16:8. Z visoko zmago so uspeli zadržati 6. mesto na lestvici, sicer pa so v 18 krogih šestkrat zmagali in sedemkrat izgubili, neodločeno pa so igrali kar petkrat, kar je daleč največ med vsemi ekipami. ■ B.K. Smučarski skoki Prvak tudi Omladič Po petih tekmah za državno prvenstvo v različnih starostnih kategorijah sta kar dva naslova prišla v Velenje. Po zmagi Globačnika med mladinci do 18 let je v Guncljah pri Ljubljani v najmlajši kategoriji do 8 let naslov prvaka osvojil še Klemen Omladič; Rok Pečovnik je bil 12., Žiga Omladič pa 16. V soboto je bilo na Ljubnem še državno prvenstvo do 12 let, najboljši med Velenjčani pa je bil na 7. mestu Aljoša Cutuk. ■ J.O. *** ?0 HRIBIH IN DOLINAH fOftJ ie ;oi Za vse planince oziroma ljubitelje organiziranega pohodništva sta v tem mesecu na voljo kar dva že tradicionalna pohoda. Prvi bo to soboto, 4. oktobra, na legendarno Graško goro, kjer se bodo sešli na skupni proslavi planinci in borci NOB. 6. Brodarjev pohod na Olševo Naslednjo soboto, 10. oktobra, pa bo potekal že 5. Brodarjev pohod na Olševo v organizaciji PD Velenje in PD Solčava. Začetek pohoda bo izpred gostišča Firšt v Solčavi, Koča pod Olševo, Potočka Zijalka. Na lastno odgovornost in v zadovoljivih vremenskih razmerah bo možen vzpon tudi na sam vrh Olševe. Glavni vodnik pohoda je Marjan Skaza. Srečno pot in veliko prijetnih trenutkov na obeh pohodih. ■ M. H. n "Kostanjev turnir Šaleški teniški klub in TRC Jezero bosta v nedeljo, 4. oktobra, za zaključek sezone izvedla odprti klubski "kostanjev turnir." Tekmovali bodo moški in ženske ter dvojice, rok prijave je v nedeljo do pričetka turnirja, torej do 9.00, za vse pa bo po turnirju brezplačen kostanjev piknik. Ulični tek v Sevnici Čeplakova boljša od Javornikove Na nedeljskem uličnem teku v Sevnici je nastopilo preko 200 tekačev in tekačic iz vse Slovenije, med njimi tudi predstavniki velenjskega atletskega kluba od starejših do najmlajših kategorij. Pri članicah je na 3000 metrov Jolanda Čeplak z odličnim tekom premagala znano maratonko Heleno Javornik, tretja je bila Ani Živko; Pri moških je na 5000 metrov zmagal Bahtiri, tretji je bil Čelič, pri mlajših pa je na 1400 metrov dolgi progi zmagala Hudejeva pred Rakovo, Dešmano-va pa je bila četrta. ■ V. P. Evropski mladinski pokal Boštjan Buč drugi V madžarskem Veszpremu je bilo v soboto tekmovanje za mladinski evropski pokal, nastopile pa so ekipe iz 8 držav. Član AK Velenje Boštjan Buč je okrepil ljubljanski ZAK in v teku na 2000 metrov z ovirami zmago izpustil iz nog šele na zadnji oviri. Tako je osvojil drugo mesto za Špancem in pred Madžarom. S tem je izdatno pripomogel k 3. mestu ljubljanskega kluba v tem uveljavljenem tekmovanju. ■ V.P. Slovenija je tekla Odslej vsako leto V soboto je bila na mestnem stadionu sklepna prireditev vseh olimpijskih in drugih rekreativnih tekov, ki so se med letom zvrstili v mnogih slovenskih krajih. Izvedla sta jo TRC Jezero in Atletski klub Velenje. Njen namen je bil, kot že naslov pove, združiti ob koncu sezone vse ljubitelje teka v naravi. Na njej seje zbralo 256 ljubiteljev tovrstnih tekov. V uvodnem teku na 2 kilometra po lepi progi okrog Škalskega jezera je najprej sodelovalo 96 učenk in učencev osnovnih šol Livada in Šalek. Nato so se zvrstili še drugi daljši teki za starejše udeležence na 3, 6 in 12 kilometrov. V teh tekih je skupno sodelovalo 156 tekačev in tekačic. Vsak udeležence si je pač izbral dolžino proge, za katero se je čutil, da jo je sposoben preteči. Na koncu so razglasili tudi najboljše, med nekaj več kot 70 tistih, ki so med letom opravili štiri olimpijske teke, pa so z žrebom razdelili kar precej nagrad. Prireditev Slovenija teče naj bi postala tradicionalna. V posameznih kategorijah so zmagali Rok Miklavžina, Anja Tisnikar, Peter Poles, Darja Kokalj, Milan Kotnik, Slavica Poznič, Ida Šurbek in Stane Barber. Davidov memorial Še tretjič Gorjancu V soboto je Šaleški rafting klub že tretjič priredil tekmovanje na Savinji v solo raftingu v spomin na v gorah preminulega člana Davida Čelofi-go. Tretja tekma je po udeležbi tekmovalcev in številu obiskovalcev prekosila prejšnji dve, ravno prav narasla Savinja pa je prispevala k večji zanimivosti tekmovanja. Že tretjič zapored je zmagala Jani Gorjanc iz Šoštanja, drugi je bil Milan Podpečan in tretji Matjaž Kovač._V ženski konkurenci so se od prvega do tretjega mesta zvrstile Manica Čelofiga, Koni Grossmann in Sandra Kraner. Tekmovanje so popestrili "spačkarji" iz Murske Sobote in Kranja, saj je David vozil spačka, očitno pa sije tekmovanje priborilo domovinsko pravico v tem čudovitem predelu in ima vse možnosti, da se razvije v zanimivo športno in turistično prireditev. šoštanjski teden športa V sodelovanju z društvi in in posamezniki je Občina Šoštanj od 21. Do 27. Septembra pripravila teden športa, kije gotovo zelo razgibal življenje v mestu. Izvedli so enajst različnih rekreativnih oblik, ki se jih je udeležilo več kot 500 občanov. Ostala jim je le še organizacija prvenstva občine v tenisu, ki so ga prestavili na soboto, 3. oktobra. Zanimivo, nekaterih tekmovanj so se udeležili tudi posamezniki oziroma ekipe iz drugih krajev. Mali nogomet Derbi Zlatorogu V 1. ligi malega nogometa Škale 98 so odigrali 14. krog, ekipa ŠD Skale - Zlatorog pa je z zmago na drugim Kamnoseštvom Kozjak povešala prednost. Izidi: SK Cirkovce-KMN Fori Škale 0:0, Saloon Mins-Mušketirji 2:1, ŠD Škale Zlatorog-Kamnoseštvo Kozjak 2:1, Avtoprevozništvo Sovič-Mušketirji Cigrad Kajuh 1:6, NK Vigo Herbi-Texas-KK Zbičajnik 1:2; vrstni red: 1. ŠD Škale Hrastovec 33,1. Kam-noseštvo Kozjak 29,3. Saloon Mins 25,4. Mupšketirji Cigrad Kajuh 22, 5. KMN Fori ŠKale 21,6. Mušketiiji 19, 7. ŠK Cirkovce 16,8. NK Vigor Herbi 16,9. Texas KK Zbičajnik 12, 10. Avtoprevozništvo Sovič 4. V 2. ligi sta za zmagovalca kot kaže le še dva tekmeca. Izidi 15. kroga: Kalimero-Avtoličarstvo Vodišek 3:0 b.b., Okrepčevalnica Mastig-NK Vigo Teves 3:4, KMN Bambino-Za- vodnje 4:1, Veplas-Skaza Trans 2:2, Flamengo-S Team 9:0; vrstni red: 1. KMN Bambino 40,2. Kalimero 38, 3. Veplas 32,4. Skaza Trans 24,5. Zavodnje 23, 6. NK Vigo Teves 23, 7. Flamengo 22, 8. Okrepčevalnica Mastig 13, 9. S Team 7, 10. Av-toličarstvo Vodišek 3 (-1). Gneča na vrhu V letni ligi malega nogometa Šmartno 98 so odigrali 13. in 14. krog, razlike na vrhu lestvice pa so malenkostne. Izidi -13. krog: RBM Bum Bar-Bistro Brina 5:1, Roje-Klub 81 5:2, Adsalute-Vandrovci 3:3, Adriatic-Beni Dory 1:2, Flamengo-Podgora 4:1, 14. krog: RBM Bum Bar-Pod-gora 10:1, Beni Dory-Flamengo 5:4, Vandrovci-Adriatic 3:3, Roje-Ad-salute 3:9, Bistro Brina-Klub 812:4. Vrstni red: Adsalute 32, RBM Bum Bar, 31, Beni Dory 29, Klub 81 28, Flamengo 27 itd. ■ L.P. 1. oktobra 1998 KINO VELENJE- v hotelu PAKA mim m&mm UPANJE OSTAJA (melodrama) Četrtek, 1.10., ob 18. In 20.30 uri Režija: Forest VVhitaker Vloge: Sandra Bullock, Harry Connick Dolžina: 112 minut Birdee Calvert ima čudovitega moža in otroke. Njena sreča pa se nenadoma podre, ko jo zapusti mož. Začeti mora znova. Odloči se, da si bo novo življenje ustvarila v svojem domačem kraju. Toda opravka ima s svojo mamo, hčerko, ki neizmerno pogreša očeta ter novo romanco. Bo zmogla ujeti nov korak v življenju? GODZILA (znanstveno-fantastični spektakel) Sobota, 3.10., ob 18. in 20.30 uri Nedelja, 4.10., ob 18. in 20.30 uri Režija: Roland Emmerich Vloge: Mathevv Broderick, Jean Reno Dolžina: 138 minut Kdo ali kaj povzroča skrivnostno razdejanje na povsem različnih koncih sveta? Ogromna pošast se je odpravila na gosto poseljen otok Manhattan. Za seboj pušča uničevalsko sled in paniko. Zoper njo združijo moči znanstvenik, televizijska novinarka, kamerman, skrivnostni francoski zavarovalni agent in pripadnik ameriške vojske. Avtorji filma Dan neodvisnosti ponovno skupaj! NIČ NI IZGUBLJENO (komedija) Ponedeljek, 5.10. ob 18. in 20.30 uri Režija: Steve Oedekerk Vloge: 'Tim Robbins, Martin Lawrence Dolžina: 98 minut VSI PRAVIJO, LJUBIM TE (komedija) Torek, 6.10. ob 18. in 20.30 uri Režija: Woody Allen Vloge: Woody Allen, Julija Roberts Dolžina: 101 minuta TAKO JE LJUBKA (romantični) Torek, 7.10. ob 18. in 20.30 uri Režija: Nick Cassavettes Vloge: Sean Peen, Robin Wright Dolžina: 101 minuta UPANJE OSTAJA (melodrama) Petek, 2.10., ob 18. in 20.30 uri Kino Velenje vas v mesecu oktobru vabi na kinotečne predstave v MALO DVORANO: torki in srede so za velike (ZABAVNA KINOTEKA), sobote in nedelje za tiste nekoliko mlajše (KINOTEČNA MATINEJA). Gre za izbor komedij iz polpretekle dobe, filmov, ki si jih boste najverjetneje radi znova pogledali in bi jih morali videti, če jih slučajno še niste. V ZABAVNI KINOTEKI si lahko ogledate naslednje komedije: GADJE MATURIRAJO, KO JE HARRY SREČAL SALLY, BRUC, K9 - MOJ POLICIJSKI PES. V KINOTEČNI MATINEJI pa naslednje otroške uspešnice: DAVNO POZABLJENA DEŽELA, POLICAJ IZ VRTCA, POGLEJ KDO GOVORI 2, OPIČJE NORČIJE in SMRKAVCI VRAČAJO UDAREC. DAVNO POZABLJENA DEŽELA (risanka, 1988) Sobota, 3.10., ob 16. uri Nedelja, 4.10., ob 16. uri Režija: Don Bluth Dolžina: 96 minut Risanka pripoveduje zgodbo o malem brontozavru, ki se s svojimi prijatelji odpravi iskat deželo, za katero so mu povedali, da je najlepša na svetu. Kaj pravite, ali jo bo našel? Otroška matineja! Cena vstopnice 400 SIT! Kino Velenje in Hotel Paka nagrajujeta obiskovalce! GADJE MATURIRAJO (komedija, 1980) Torek, 6.10., ob 19. uri Sreda, 7.10., ob 19. uri Kako se na francoskih srednjih šolah lotevajo mature dijaki in profesorji? Obvezno gledanje tako za dijake, ki se želijo naučiti novih plonk-trikov, kot za starše in učitelje, da jih bodo znali preprečiti. KINO ŠMARTNO ob PAKI TITANIK (romantični spektakel) Sobota, 3.10., ob 15. uri Cena vstopnice 500 SIT. Cena vstopnice za redne predstave je 600 SIT, cena vstopnice za otroške matineje je 400 SIT, cena vstopnice za predpremiero je 700 SIT. Rezervacije vstopnic: 898-24-93 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure ter 898-24-91 eno uro pred prvo predstavo in dalje. KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. 3320 Velenje, Koroška 37/b tel.: 063/856-251 fax: 063/855-796 žiro račun: 52800-601-46145 Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da m morebitne reklamacije glede oskrbe sporočajo dežurni službi Komunalnega podjetja na telefone: Potrudili se bomo, da bomo reklamacije odpravili v čimkrajšem možnem roku! 1_ m Komunalno podjetje Velenje IGEA, d.o.o. Nazarje, Savinjska testa 2,3331 Nazarje Tel.: 063/ 831 962,831 938, Fax/modem: 063/ 832 647 LESARSKI TEHNIK - še je možnost vpisa v program Na voljo so še prosta vpisna mesta v izobraževalni program LESARSKEGA TEHNIKA, ki je namenjen odraslim. Program je nadaljevalni in traja dve leti. Vse podrobnosti o vpisu, načinu izobraževanja in drugo lahko kandidati dobijo po telefonu ali osebno na naslovu: IGEA, d.o.o., Savinjska c. 2, Nazarje, (prej Delavska univerza), tel.: 831-962, 831-938. AVTOPREVOZNIŠTVO + AVTOMEHANIKA ANTON MIKLAVC, S. p. Nizka vas 21 3332 REČICA OB SAVINJI Objavljamo prosti delovni mesti za: 1. TEHNIČNI PREGLEDNIK za pregled motornih vozil 2. VODJA TEHNIČNIH PREGLEDOV motornih vozil Delo bomo izvajali na sedežu Tehničnih pregledov v Nizki vasi pri Rečici ob Savinji v Zgornji Savinjski dolini. Pogoji: Ad. 1: strojni ali prometni tehnik - V. stopnja, 3 leta delovnih izkušenj Ad. 2: strojni ali prometni inženir - VI. stopnja, 3 leta delovnih izkušenj Zaposlitev predvidevamo s 1. 2.1999. Prijave sprejemamo do 15.10.1998 na zgornji naslov oziroma telefon: 063/ 833-550 od 7. do 15. ure (informacije). mali OGLASI APARATI IN STROJI DAUINSKI TELEFON, do 10 km, ugodno prodam. Telefon 882-682. KMETIJSKI PRIDELKI KVALITETNO RDEČE in belo bizeljsko vino, zelo ugodno prodamo. Telefon 063-857-955. KVALITETNO BELO IN RDEČE grozdje ter vino, ugodno prodamo. Telefon 0608-51-079. GROZDJE, LAŠKI RIZLING IN ŠIP0N, prodam. Telefon 062-760-116 KVALITETNO SORTNO GROZDJE laški rizling in modra frankinja, prodam. Telefon 755-418. JABOLKA ZA PREŠANJE PRODAM po 10 SIT/kg. Telefon 882-575. GROZDJE, šmarnico in jurko, prodam. Telefon 824-552, po 18. uri. HALOŠKO VINO, 600 litrov, prodam. Telefon 062-712-453. DOMAČE NEŠKR0PUEN0 SADJE, namizno in za prešanje, prodam po ugodni ceni. Telefon 885-625. DOMAČA JABOLKA - za ozimnoco po 30 SIT/kg, za prešanje po 10 SIT/kg. Telefon 881-764. ZEUE ZAKISANJE, glave po 30, ribano po 40 SIT/kg in steklenjak 16 x 4 m, poceni prodam. Telefon 857-219, Šibanc, Spodnja Črnova. NEŠKR0PUEN0 SADJE za ozimnico in prešanje, prodam. Telefon 882-856. GROZDJE, izabelo, šmarnico in kvinton ter jabolka za ozimnico prodam. Telefon 881-846. GROZDJE, IZABELO - stare sorte, neškropljeno, prodam. Telefon 853-189. B0B0VCE ZA MOŠT ali ozimnico in jagenčke za zakol, prodam. Telefon 886-267. SLADEK JABOLČNIK izpod preše ter mešan hlevski gnoj za vrtove, prodamo. Telefon 863-234. KUPIM DELNICE SKLADOV odkupujemo po najvišjih cenah. Telefon 062-631-164. MPRMHČMMI PRODAMO ■stanovanjski hiši v Velenju na Gorici ■hišo - dvojček v Lokah pri Mozirju KUPIMO ■garsonjere in enosobna stanovanja v Velenju ■dvosobna stanovanja v Velenju ■nedokončano ali vseljivo hišo v okolici Velenja ali Savinjski dolini 063/ 861-835, 0609/ 624-775 ČETRTEK, 1. oktobra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avte moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Bančni nasvet; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasvetti; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. PETEK, 2. oktobra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila, Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 3. oktobra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje NEOEUA, 4. oktobra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Trič trač in ostale čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 5. oktobra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00107,8 Avtomoto hercov (oddaja o avtomobilizmu); 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 6. oktobra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Obrtniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SREDA, 7. oktobra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; H.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. KUPIM OLJNO PEC in prodam termoakumulacijsko peč. Telefon 893-280. OPRAVIČILO PAVLA LICHTENEGGER se opravičujem zasebni tožilki Irmi Šlutej za izrečene besede dne 21.1.1995. OSTALO ■■■ NUDIM OGREVANO GARAŽO za prezi-movanje motor, koles za 5000 SIT/mes. Telefon 854-079, Matjaž. INŠTRUIRAM MATEMATIKO IN FIZIKO. Telefon 855-769. NUDIM 10.000 DEM POSOJILA. Telefon 854-949. POSESTI V OKOLICI VELENJA, prodam starejšo hišo in 702 m2 zemlje. Telefon 894-536. KUPIM MANJŠO HIŠO V VELENJU ali bližnji okolici do 150.000 DEM. Telefon 041-620-269. V ZAVRŠAH nad Mislijo prodam starejšo hišo s cca 7000 m2 zemlje. Telefon 861-725, po 15. uri. RAZNO PRODAM KLAVIRSKO HARMONIKO, prodam. Telefon 850-475. PREŠO PRODAM. Telefon 894-558, popoldne. NOVO OKNO TERMOPAN 100 x 120 cm, prodam. Telefon 885-989. HIDROFOR prodam ali menjam za moped, tribrzinc ali avtomatic. Telefon 893-154. SMREKOVE DESKE, 2 cm debele, prodam. Telefon 881-074. HLEVSKI LISTNATI GNOJ, prodam. Telefon 854-872. OMARO ZA DNEVNO SOBO prodam. Telefon 856-925. KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK, ugodno prodam. Telefon 863-351. UGODNO PRODAM CIPRESE. Telefon 720-191. MLINE SADNE IN GROZDNE, nove, ugodno prodam. Telefon 063-718-282, popoldne. SREČANJA MOŠKI, star 56 let, brez obveznosti, išče žensko za srečanja, do 50 let staro, čedne zunanjosti. Šifra "Lovec. STANOVANJA DVOSOBNO STANOVANJE ODDAM V NAJEM. Pogoj enoletno predplačilo. Telefon 0609-615-217, po 19. uri. V NASELJU ŠALEK prodam enoinpol sobno stanovanje, 50 m2' z opremo vred. Telefon 852-016, od 17. do 20. ure. KUPIM ENOSOBNO STANOVANJE v Velenju, do 45 m2. Telefon 857-741. TRIČLANSKA MIRNA DRUŽINA, najame v Velenju eno ali enoinpolsob-no opremljeno stanovanje. Telefon 864-369, od 8. do 12. ure. VOZILA KUPIM DOBRO OHRANJEN AX s katalizatorjem. Telefon 851-804, Mateja. JUGO 55 CORAL, letnik 89, reg. do 3/99, ugodno prodam. Telefon 857-561. PRODAM DOBRO OHRANJEN TOMOSOV MOPED s tremi prestavami. Cena po dogovoru. Telefon 063-857-263, zvečer. ZAPOSLITVE POVEČAJTE SVOJ PRIHODEK - lokalni distributerji. Zaradi širitve dejavnosti sprejmem še tri do pet oseb. Telefon 063-411 -646, tudi v soboto. IŠČEMO GRAFIČNEGA TEHNIKA, montažerja in računalniškega tehnika z znanjem grafičnih programov. Telefon 856-248 ali osebno na Stantetovi 17. UPOKOJENCA SPREJMETA kakšno delo na domu. Telefon 850-295. IŠČEM POMOČ pri čiščenju hiše in delo na vrtu. Telefon 853-488. ŽIVALI PRAŠIČKA TEŽKEGA cca. 30 kg, prodam. Telefon 882-941. PRAŠIČA težkega 110 kg, prodam. Telefon 881-763. TELICO SIMENTALKO, težko 140 kg, prodam, telefon 893-875. BREJO KRAVO, SIMENTALKO, prodam. Telefon 881-841. VISOKO BREJO plemensko telico, rjave pasme, prodam. Telefon 892-102. BREJO KRAVO SIMENTALKO, 5 mesecev, 4. tele, prodam. Telefon 895-118. JARKICE NA ZAČETKU NESNOS- Tl, prodajamo. Krajnc, telefon 472-071. mali OGLASI mz 898 17 51 DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 1. oktobra - dopoldan dr.Grošelj, popoldan dr. Budnjo in nočni dr. Gusič in dr. Slavič Petek, 2. oktobra - dopoldan dr. Slavič in popoldan dr. Friškovec, nočni dr. Friškovec in dr. Lazar Sobota, 3. oktobra - dežurni dr. 0. Renko in dr. Budnjo Nedelja, 4. oktobra - dežurni dr. 0. Renko in dr. Budnjo Ponedeljek, 5. oktobra - dopoldan dr. Lazar, popoldan dr. Vrabič, nočni dr. Pirtovšek in dr.Rus Torek, 6. oktobra - dopoldan dr. Blatnik, popoldan dr. Žuber, nočni dr. Vrabič in dr. Budnjo Sreda, 7. oktobra - dopoldan dr. Rus, popoldan dr. Kočevar, nočni dr. Stupar in dr. Vidovič Zobozdravstvo: 3. in 4. oktobra - dr. Miroslav Pavlovič, v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje (od 8. do 12. ure). Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno (tel.: 854-303).^ Od 2. oktobra do 9. oktobra - Franc Blatnik, dr. vet. med., mobitel: 0609/618-117. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Janez Korez, Šoštanj, Prešernov trg št. 12 in Marija Verko, Šoštanj, Prešernov trg št. 12; Matej Šviga, Podkraj pri Velenju št. 42 in Metka Platovšek, Podkraj pri Velenju št. 42; Klemen Kukovec, Velenje, Jenkova c. št. 11 in Alenka Jeromel, Mali vrh št. 5 c; Simon Rihtar, Ravne št. 38 in Lidija Urbane, Skorno pri Šoštanju št. 40/b; Borut Ramšak, Skorno št. 17 in Katica Pirečnik, Skorno št. 43/a. Zdenka Pristovšek, roj. 1947, Velenje, Tomšičeva c. št. 13; Ivana Hlep, roj. 1913, Velenje, Zidanškova c. št. 4; Anton Ocepek, roj. 1934, Rečica ob Paki št. 66; Rihard Sagmeister, roj. 1941, Velenje, Cesta IX/1; Terezija Gorišek, roj. 1939, Velenje, Šercerjeva c. št. 11; Štefan Ramšak, roj. 1922, Velenje, Kajuhova c. št. 6; Alojzija Strmčnik, roj. 1942, Velenje, Kidričeva c. št. 2; Janez Friškovec, roj. 1911, Topolšica št. 144._ Upravna enota Žalec Poroke: Iztok Roter, Prekopa in Jožica Polšak, Celje; Niko Cevzar, Andraž nad Polzelo in Darja Rakun, Založe; Dušan Obreza, Vrhe in Mateja Golčar, Železno. Matija Planinšek, star 90 let, Dobriša vas 49; Mihael Čerenak, star 91 let, Brnica 10. V SPOMIN Z bolečino v srcu se že tretje leto zapored spominjamo 1. oktobra, dneva, ki je za tabo pustil toliko neuresničenih želja in zastavljenih ciljev, saj si nas zapustil naš dragi mož in ati MARTIN PLETERSEK iz Šentilja Radi se te spominjamo in s težkimi koraki obiskujemo tvoj mnogo prerani grob. Pogrešamo te žena Katja ter otroka Anja in Gregi. V SPOMIN Včeraj je minilo 20. let, ko smo te mnogo prerano in nepričakovano izgubili naš dragi TONE ROMIH iz Levstikove 1 v Velenju Nikoli pozabljen. Hvala vsem, ki se ga še spominjate. Rozika in sestra Minka z družino. ZAHVALA Po kratkotrajni in težki bolezni nas je zapustil dragi mož, oče in dedi PETAR SEIZOVIČ 3.2.1941 - 18. 9.1998 Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo podjetju Vegrad in družini Mršič, ki so nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Enaka zahvala velja duhovniku za opravljen obred in Tišini za odpete žalostinke. Žalujoči: žena Krstina, sin Branislav in hčerka Svetlana z družino. ZAHVALA Ob boleči izgubi mamice MARIJE ŠTUMPFEL 14. 8.1959 - 19. 9.1998 Zahvaljujem se vsem, ki ste ji stali ob strani v njenem boju s tako zahrbtno boleznijo. Bog plačaj pa bi želela reči duhovniku, pevskemu zboru iz Plešivca in govornikoma gospodu Gorupevšku in gospe Borovnikovi. Hvala podjetju Gorenje za vse, kar ste storili zame. Hvala vsem, ki ste jo pospremili k njenemu mnogo preranemu grobu, darovali cvetje in svečke, ki ji ne bodo nikoli ugasnile. HČERKA BRK A TA ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata in tasta JOŽETA GRABNERJA 18. 2.1919 - 20. 9.1998 iz Kavč Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospe dr. Ramšak - Kolar in patronažni sestri gospe Kortnik. Prav tako se zahvaljujemo Rudarski godbi, pevcem in g. Glušiču za zaigrane in zapete žalostinke. Iskrena hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred. Topla zahvala govornikoma za poslovilne besede in rudarski častni straži. Prisrčna hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. VSINJEGOVI iBiš^ i V SPOMIN Prehitro proč bežijo srečna leta, ki skupaj preživeli smo jih mi, četudi vse utonilo bi v pozabo, spomin na Vaju v srcih še živi. A.M. Vama naša draga MARTIN KNEZ IVAN MEDVED iz Zavodenj V nedeljo, 4. oktobra, bo minilo dve leti, ko Vaju je žalostna usoda za vedno iztrgala iz naše družine. V spomin naj jesenski žarki sonca obsijejo Vajin prerani grob. Prisrčna hvala vsem, ki jima prinašate cvetje in svečke ali postojite ob njunem grobu. VSI VAJINI ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zapustila mama, stara mama in tašča Vse življenje trdo si garala, vse za dom, družino si dajala, sledi za tabo ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki zelo boli. IVANA HLEP v rojena Srnon, 19. 5.1913 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, ji poklonili cvetje, sveče in nam lajšali bolečino izgube. Hvala vsem, ki boste postali pri njenem grobu in ji naklonili trenutek spoštljive tišine. Z žalostjo v srcu VSINJENI Veličastna proslava za praznik in obletnico združila Šoštanjčane 25 let - 25 pridobitev Konovo, 26. septembra - V splet prireditev ob letošnjem prazniku Mestne občine Velenje je sodila tudi slovesnost v domu krajanov na Konovem. Pripravili so jo ob zaključku del na izgradnji komunalne nadgradnje v tem letu, z njo pa so zaznamovali tudi 25 letnico obstoja krajevne skupnosti. Kot je v nagovoru krajanom, nekaterim članom občinskega sveta, predstavnikom podjetij v Dolini in občinske uprave, poudaril predsednik sveta KS Konovo Karli Stropnik, so v 25 letih delovanja KS bogatejši za 25 pridobitev, s katerimi so si v kraju izboljšali življenjske pogoje. Konkretno poleg plinovoda in vodovoda v Šembric so komunalno uredili Drucovo ulico z Mravljakovim vrhom, vrednost naložbe je znašala več kot 28,5 milijona SIT (brez sanacije zemljišča na Mravljakovem vrhu), uredili nekaj kanalizacijskih poti, razsvetljavo, cesto Šembric - Cirkovce. Premalo so, po Stropnikovih besedah, morebiti namenili pozornost obnovi nekaterih cest v KS. Iz objektivnih razlogov prav tako še niso zgradili pločnika od Skalce do Trubarjeve ulice. V prihodnjem letu se bodo morali lotiti obnove doma krajanov, pred njimi je prav tako projekt ureditve središča Sela ter iz- Tudi priznanja za njihov delež pri razvoju kraja krajanom veliko pomenijo. gradnja kanalizacijskih sistemov v Šembricu. Izrazil je prepričanje, da bodo pri tem uspešni, saj so krajani že na prejšnjih akcijah z denarnimi prispevki in obilo prostovoljnega dela pokazali voljo ter pripravljenost za sodelovanje. Če bo tako tudi v prihodnje, jim bodo zagotovo pri tem stali najpomembnejši ob strani. Tako kot Karli Stropnik, je v nadaljevanju slovesnosti tudi župan Mestne občine Velenje Srečko Meh poudaril, daje kar nekaj razlogov, zaradi katerih so lahko vsi skupaj zadovoljni. V prizadevanjih za izenačitev življenjskih pogojev občanov v mestu in na vasi so poskušali pomagati najprej tam in pri tistih zadevah, ki so bile najnujnejše. Krajanom je čestital za pridobitve in obljubil, da bo občina tudi v prihodnje sodelovala, če bodo opozorili na težave tako, da bodo sami pobudniki ter nosilci aktivnosti. Ob koncu prireditve, ki so jo popestrili domači pevci in pevke ter Konovski štrajharji, so najprizadevnejšim krajanom podelili priznanja KS. Najvišje, naslov častnega krajana, je prejel Karli Stropnik. Priznanje je ob 10-letnici delovanja podelilo tudi Planinsko društvo, pododbor Dobrač - Konovo. ■ tp Policisti raziskujejo primer goljufije Če ste med oškodovanci, prijavite! Velenjski policisti obravnavajo primer goljufije, ki sta ga osumljena Radmila (ta je v preiskovalnem priporu) in Obren B. iz Velenja. Po doslej znanih podatkih naj bi ogoljufala okoli 30 ljudi, predvsem iz Velenja in okolice, policisti pa so prepričani, da je oškodovancev še več, zato jih pozivajo, da se oglasijo na Policijski postni in zadevo prijavijo. Zakonca naj bi posredovala pri nakupu oziroma prodaji delnic, ki so jima jih zaupali občani. Ti naj bi denar od prodaje delnic od njiju tudi pre- jeli, vendar pa sta jih kakšen dan ali dva kasneje spet obiskala s predlogom, da denar naložijo naprej v donosne posle, za kar sta jim obljubljala 10-odstotne mesečne obresti. Kaže, da je bilo zelo veliko takih, ki so jima nasedli. Kolikor je doslej znanega, naj bi na tak način uspela zbrati med 700.000 in 800.000 nemških mark. Ker so v nekaterih primerih, kot sklepajo policisti, zadeve potekale brez pogodb in oškodovanci nimajo v rokah ničesar oprijemljivega, pozivajo tudi te, da stvar prijavijo. Sklenjen tudi tretji del Kidričeve Velenjčani bodo po letošnjem prazniku občine, če pogledamo v program množice prireditev in otvoritev, ki so jih pripravili, bogatejši za posodobljen odsek ceste v Cikrovcah, novo cesto, vodovod in avtobusna postajališča v Plešivcu, komunalno infrastrukturo na Konovem, obnovljenim delom Šaleka, parketom v Rdeči dvorani, parkirišči pred Elektrotehno, ob Šaleški in Rudarski cesti, obnovljeno streho na šoli Antona Aškerca, asfaltom na športnem igrišču šole Šalek, obnovljenim toplovodom, prenovljenimi ambulantami za otroke v Zdravstvenem domu, novimi stanovanji in opremo v knjižnici. V množici otvoritev in slovesnosti, ki so jih v Mestni občini Velenje pripravili in še potekajo, je tudi prenovljen odsek Kidričeve ceste med osnovno šoli Miha Pintarja - Tolede do Er-inega Vis a Visa, ki ga bodo uradno predali namenu 9. oktobra. Izstopa že zaradi tega, ker so na to prenovo Velenjčani čakali kar nekaj časa, pa tudi zato, ker je bila ta za lokalno skupnost precej velik finančni zalogaj. Ta del prenovljene Kidričeve sodi v ureditev tako imenovanega zunanjega ringa, ki bo "prevzel" glavnino prometa okoli Del Kidričeve nasproti Erine Tržnice ob začetku prenove. mesta Velenje (Kidričeva -Koroška - Cesta talcev - Foitova - Šaleška). Prenova je potekala doslej v treh delih, najprej v letih 1993 in 1994 od križišča z Efenkovo do šole Miha Pintar -Toledo, lani od rondoja do Er-inega Vis a Visa, letos pa so začeli in dokončali še odsek med Vis a Visom in Pintarjevo šolo. Dela je izvajalo Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad, ki so ga za izvajalca izbrali na podlagi razpisa, obnova pa je stala blizu 95 milijonov tolarjev, sredstva zanjo je občina zagotovila iz sredstev nadomestil za stavbna zemljišča. Projekt so izdelali na Zavodu za urbanizem Velenje (glavni projektant je bil Aleksander Kneževič), kjer so prevzeli tudi nadzor nad deli. Na tem odseku Kidričeve ceste so uredili tudi peš poti, kolesarske steze, nekaj dodatnih parkirnih mest, razsvetljavo, obnovili komunalne vode in električno napeljavo in nasproti Erine Tržnice postavili avtobusno postajališče. Da bo zunanji ring dokončno urejen, pa Velenje čakajo še temeljiti posegi na delu Koroške ceste (Gorjanov klanec) in Ceste talcev. Čeprav so v Mestni občini Velenje načrtovali, da bi že letos pričeli s prenovo dela Koroške ceste in ceste talcev pa se je zapletlo zaradi odkupov zemljišč in odkupa dveh hiš. ■ Milena Krstič ■ Planine Varna pot v šolo - statistika Od 1. do 11. septembra letos je na območju Uprave za notranje zadeve Celje za varno pot otrok v šolo in iz nje skrbelo 825 policistov. Obiskali in opravili so 195 razgovorov v šolah, 120 pogovorov z mentorji prometne vzgoje, izvedli 166 predavanj o prometni varnosti, v 55 primerih so bili navzoči na sestankih s starši in otroki, pregledali so 79 načrtov varnih poti v šolo, 32 razredov otrok so sprejeli na policijskih postajah, po cestah pa so spremljali 113 razredov otrok. V teh enajstih dneh se je na cestah celjske regije zgodilo 128 (lani 193) prometnih nesreč, nobena s smrtnim izidom (lani 3, življenje so izgubile 3 osebe), 11 nesreč se je končalo s telesno poškodbo (lani 39), z gmotno škodo pa se je pripetilo 117 nesreč (lani 151). V prometnih nesrečah je bilo udeleženih 7 otrok in mladoletnikov (lani 25). Je kdo sploh os ŠOŠTANJ, 26. septembra -Šoštanjčani so se svojemu občinskemu prazniku in 650-letni-ci pridobitve trških pravic oddolžili z veličastno parado, v kateri so predstavili vso bogastvo dogajanja v občini in z izjemno proslavo, kije potekala pod šotorom na glavnem šoštanjskem trgu. Ko si opazoval množico, ki seje slovesnosti udeležila, si lahko pomislil samo - je kdo v Šoštanju sploh ostal doma? Ogrela je že povorka po ulicah Šoštanja z mimohodom mimo častne tribune na Trgu bratov Mravljakov, na kateri je stal župan Šoštanja Bogdan Menih z gosti - župani sosednjih občin in drugimi pomem-bneži, ki pa je bila samo uvod v kasnejše dogajanje, proslavo, kjer so navduševali združeni šolski in cerkveni pevski zbori, mažoretke, pihalni orkester Zarja, Mešani pevski zbor Svoboda, Irena Polko, Robert Go-ličnik, klub frajtonarjev, člani Slovenskega ljudskega gledališča Celje, pa Strašna Jožeta ... Bila je prireditev, ki je Šoštanju in njenim ljudem lahko v Župan Šoštanja Bogdan Menih (prvi z desne) je skupaj z gosti Ponos- povorko pozdravil s slavnostne tribune. Praznik občine in 650-let pridobite trških pravic sta mejnika, ki bi ju lahko primerjali z mejnim kamnom, ob katerem se ustavi kmet, da po svoji njivi pogleda, koliko mu je navrgel trud, ki ga je vanjo vložil. Tako nekako je slovesni nagovor pred množico začel župan Šoštanja Bogdan Menih in že s tem stavkom nakazal, o čem bo govoril. O pridelku. "Osnovni cilj je dvig kakovost živ- ljenja v mestu in na podeželju, da dobi vsak najbolj potrebno," je rekel in naštel vse pomembne naložbe, ki so se jih lotili v Šoštanju ali se jih še lotevajo. Dotaknil se je prostorskih danosti, ki so Šoštanju na voljo in vanje umestil gradnjo nove šole, ni zaobšel predloga zakona o renti zaradi posledic rudaijenja, ki gaje občina vložila v parlamentarno proceduro o čemer je spregovoril tudi v po- Združeni šolski in cerkveni otroški zbori so pritegnili domačinki Ireni Polko, ko je prepevala Rad sem doma. govoru za Naš čas teden dni prej. "Ni pomembno, ali je občina majhna ali velika, "nikoli ne sme dovoliti, da pade pod poprečje," pa je zaključil svoj nagovor. Potem pa se je oglasila pesem, s tako pomenljivim naslovom Rad sem doma in se odvil program, ki je začel nastajati nekoč davno, pred 650 leti in se dogaja še danes. ■ Milena Krstič ■ Planin c Šotor na Glavnem trgu je bil velik, a vseeno premajhen, da bi lahko sprejel vse. Prometni ring okoli mesta Velenje ima nov člen Krajevna skupnost Konovo