2. štev.
Februarij. — 1886.
Letnik IX.
1(1 M
Organ Cecilijinega društva v Ljubljani.
Izhaja po enkrat na mesec in velja za celo leto z muzikalno prilogo vred 2 gold., za ude Cecilijinega društva in za cerkve ljubljanske škofije 1 gold. 50 kr. Vredništvo in opravništvo sta na mestnem trgu št. 10.
Lastnosti cerkvene glasbe.
(Po razlaganji kanonika dr. Jakoba v Regensburgu. Zapisal J. L.)
„Antiphonarii et Gradualis fundamenta despiciunt; ignorant, super quo aedificant."
Papež Janez XXII.
Kaj pomeni beseda »cerkveno" v glasbi? O tem izrazu se je slišalo vže mnogo različnih pojmov in ta needinost v razlagi izhaja gotovo odtod, kei nimamo pravega zaumena, kaj daje bistvo cerkvene glasbe. Vprašaj jih deset, kaj je cerkvena glasba in znabiti slišiš od vsakega drugačen odgovor. Nekateri si mislijo cerkveno le negativno, to je nasprotno posvetnemu. Cerkveno in necerkveno jim je toliko, kakor sveto in vsakdanje, ali pa imajo cerkveno v obče za pobožno, spodbudno, blaživno, ginljivo itd. Malo jih je namreč, kateri bi se vprašali v resnici, kaj da je bistvo cerkvenosti.
Nasproti toliko različnim nazorom moramo toraj pred vsem vedeti, odkod da dobi glasba značaj »cerkvenega". Značaj cerkvenega dobi glasba le odtod, komur služi, služi pa liturgiji. *) Ker ima liturgija vže svojo glasbo, katera je i^o-^v cerkvena, je sedaj vprašanje, kakošne lastnosti mora imeti vsaka druga glasba, če hoče biti podobna liturgični glasbi.
Vsaka glasba, o kateri se more reči, da je cerkvena, mora biti: I. liturgiji vsestransko podložna,
II.	z liturgijo v soglasji in
III.	v popolni zvezi z liturgijo.
O teh treh točkah bodemo sedaj obširneje govorili.
I.
Ko so začeli v 14. stoletji nekateri po lastnem okusu komponirati ter so zapustili na ta način koralovo podlago, tedaj je povzdignil svoj svarilni glas papež Janez XXII. rekoč: „Antiphonarii et Gradualis fundamenta despiciunt; ignorant, super quo cedificant." (Zaničujejo temelj, kateri se nahaja v antifonariju in gradualu, ter ne vedo sedaj, česa bi se držali.) Li-turgično petje je toraj Rim vedno zahteval in tega zahteva še dandanašnji. Škofje v svojih ukazih in cerkveni zbori v svojih določilih kažejo cerkveni
*) Beseda „liturgija" nam pomenja cerkvene obrede, ki se vrše spremljani od litur-gičnega petja, to je od korala.
glasbi le to podlago. Lepo piše dr. Proske*) v tem obziru: „Kakor je skrbela Cerkev za neskaljenost v veri, skoraj ravno tako je skrbela tudi za ohranenje liturgičnega petja. Zato se mora imenovati koral sveto pismo vsake cerkvene glasbe".
Prva lastnost toraj, katero mora imeti glasba, ako hoče biti cerkvena, je ta, da je 1 i t u r g i j i vsestransko podložna. Cerkveni skladatelj mora najpoprej skrbeti, da svete besede, katere se nahajajo v liturgiji, ravno tako razume in tolmači, kakor je razume in tolmači Cerkev. Skladatelj, kateremu je tekst takorekoč le zadnja skrb, prva pa njegova glasbena spretnost, kaže s tim, da se mora tekst ravnati po njegovi volji ter služiti njegovi umetnosti. Na ta način bi pa postala liturgija podložna osebnemu okusu in skladbe, katere bi izvirale iz tega principa, bi gotovo ne imele nad seboj značaj cerkvenega. O takih skladbah bi se ne moglo reči, da veje v njih cerkveni duh, kajti cerkveni duh ne veje v bogati harmoniji, ne v izglednih modulacijah in ne v umetnem kontrapunktu, temuč v sveti besedi, v litur-gičnem tekstu. Skladatelj naj se soznani toraj pred vsem s koralnimi melodijami ; nje naj meditira, nad njimi naj se vzgleduje in v njih naj išče občutkov, kakoršne Cerkev izrazuje. O kako bogat zaklad se mu bode odprl pred očmi, ako se vtopi v liturgično glasbo! Vsa cerkvena liturgija je namreč muzi-kalična, to je : njena sveta beseda je povsod v petji povzdignjena in poveličana. Le odprimo mašne bukve (missale) in našli bodemo v njih vzvišeno petje mašnikovo in odgovarjajočega zbora. Preglejmo ordinarium missae in strmeli bodemo nad krasnimi melodijami, ki so predpisane za stalne dele svete maše-Vzemimo v roke graduale in pokazali se nam bodo bogati napevi za vsak introitus, graduale, tractus, offertorium in commimio celega leta! Poiširno še vesperale in zopet tukaj v pesnih antifone in psalmi, himni in responzoriji! Da, povsod nahajamo neprecenljive zaklade, katerih pravo vrednost so pri-poznali največi posvetni skladatelji, kakor: Mozart (f 1791), Mendelssohn (f 1847), Meyerbeer (f 1864), in drugi. Jud Halevy (skladatelj oper na Francozkem f 1862) pravi pa kar naravnost: „Čudim se, kako da trpe katoliški duhovniki našo glasbeno revščino po cerkvah, ker imajo tako lepo koralno petje".
V čast naj si toraj šteje cerkveni skladatelj, da zamore iz veličastnih liturgičnih melodij jemati gradivo za svoja dela. Ceni naj je nad vse drugo in nikar naj si ne domišljuje, da bode sam kaj boljšega in lepšega iznašel. Spomnimo se tu slavnega Palestrine, njega, kateri je cerkveno - glasbenim umetnikom to, kar sveti Tomaž Akvinski katoliškim modroslovcem: zvezda, za katero naj hodijo, ako hočejo ostati na cerkvenih tleh. Palestrinov občudovanja vredni genij, kateri bi si bil lahko vstvaril samostojna pota, se je povsem uklonil Iiturgičnim motivom, kakor kažejo vže imena njegovih maš: Iste Confessor, Dum complerentur, Veni sporna Ghristi, Assumpta est Maria, Lauda Sion Salvatorem itd.
Umetnik, bodi si podobar ali slikar, vtisne lahko umotvorom svoje ideje, katere občuduje svet ter slavi' umetnikovo ime. Ne tako v cerkveni glasbi. Tukaj mora gledati skladatelj, kake občutke da ima Cerkev v svojih melodijah in le-tf mu morajo biti ravnilo, katerega naj se drži. Zatajiti mora
*) Vorrede zur „Musica divina".
lastni okus, toliko manj staviti ga v prvo vrsto govoreč: „To je cerkveno" — ponižno se mora vdati cerkveni interpretaciji in le na tej podlagi zidati dalje. Premišljuje naj, kako glasbeno obliko je dala Cerkev temu ali onemu gradualu, offertoriju itd., potem naj šele prime za pero ter naj da cerkvenemu napevu tako harmonično obleko, kakoršna se mu spodobi.
Akoravno slavi Ambros v svoji knjigi „@e)cfjtdjte ber 9Jfufif" skladatelja Janeza Gabrieli-ja (f 1613) pišoč o njem: „@r Detet unb tuir Me beteit mit itjin. Sn t£)trt fiinbigt ftd) bte fommeitbe mujifdifdje ©maitcipation be§ §itbiDt= buellen an" — vendar te hvale ne odobrujemo, ker ne pripoznamo v emancipaciji kak napredek v cerkveni glasbi. Ako je Janez Gabrieli zapustil pot svojih prednikov, ako se je odtrgal od koralne podlage ter le svoja navdih-njenja izraževal v cerkveni glasbi, smatramo to individualnost za napako in vidimo v tem prerojenje cerkvene glasbe v slabšo (renaissange).
Posledica, katera izhaja iz razloženega, je toraj ta, da mora biti cerkvena glasba liturgiji vsestransko podložna. Ako se drži skladatelj tega načela, sme upati, da bodo zadobile njegove skladbe cerkveni značaj, ker so zastavljene na cerkveni podlagi.	(Dalje prih.)
0 namenu cerkvene glasbe.
Spisal Fr. Govekar.
(Dalje.)
Ali naj cerkvena glasba vtla provzročuje?
Ptuja beseda „efekt" pomenja po našem vtis, učinek. Menim, da ga ni, kateri bi zanikal to vprašanje, kajti, ako bi imela biti cerkvena glasba brez efekta ali učinka, potem bi bila ona nepotrebna.
A drugo je vprašanje, kakošen naj bode vtis ali efekt cerkvene glasbe? Nje namen je, kakor smo že povedali, poveličevati Boga in napeljevati verno ljudstvo k pobožnosti in to pospeševati.
Verni hodijo v cerkev, da Boga molijo.
Naloga cerkvene glasbe glede vernih bi bila tedaj, da jim ona v duhu cerkve moliti pomaga. Cerkvena glasba tedaj ni samocilj ali sama za-se, ampak njena naloga je, da ona pomaga Boga moliti, častiti in poveličevati, ona se mora tedaj podvreči višemu namenu, namreč, češčenju Vsegamogočnega. Nje gaslo naj je: „Glej, dekla sem Gospodova!"
Kdor bi tedaj trdil in zahteval, da more cerkvena glasba vso pazljivost vernih za-se imeti, ta bi bil v zmoti. Vsa pazljivost vernih v cerkvi naj je obrnena na Boga, a molitev naj je pobožna in cerkvena glasba naj nikar ne dela onih, kateri molijo, nemim poslušalcem. Tu veljajo pač besede kardinala Bona, ko je rekel: „Konečno opominjam še glasbenike, da ne zlorabijo v razveseljevale onega, kar so sv. očetje za povzdigo in pospeševanje pobožnosti določili. Cerkvena glasba bodi resnobna in mirna, da tudi po-božnost svoj del od tega ima, kar se poje". Kardinal Bona zahteva tedaj, da naj cerkvena glasba pobožnost pospešuje, ter zahteva za pobožnost vernih večji, za glasbo pa manjši del od tega, kar se poje; zato naj se glasbeniki z manjšim delom zadovoljijo. A v liturgični glasbi zamorejo biti vendar le izjeme, t. j. skladba se lahko nahaja, kateri pripada veča ali manjša stopnja
pazljivosti. V takih slučajih določuje pred vsem manjša ali veča imenitnost raznih delov liturgičnega opravila, je li namreč molitev ali sv. opravilo i. t. d. Pri Te Dcum, Gloria naj ima glasba veči del, kakor pa pri Bencdictus, in A gnus Dei; večernice veči, kakor daritev i. t. d.
Menim da ne bode od več, ako pri tej priliki opozarjam na nevarnosti glede iskanja vtisa pri cerkvenih kompozicijah, katero se preveč zahteva in to predaleč sega. Glede navadnih obiskovalcev božjih hramov menim, da sleherni pritrdi besedam kardinala Bona. Ako pa gremo k produkcijam, n. pr. Cecil. društev, postane stvar drugačna. Tu se zbere od blizo in daleč veščih glasbenikov, ne da bi ravno prišli z edinega namena, da bi molili, ampak da obračajo vso svojo pazljivost na one umotvore, kateri se ravno popevajo. Tega sicer ne grajamo, a menimo, da je tako. Naravno je tedaj, da glasbeniki dajo prednost onim umotvorom, kateri zadovoljujejo vsi njihovi pazljivosti, a druge, kateri so njihovi pazljivosti v manjši meri zadovoljili, obsojajo kakor dolgočasne. (Mimogrede omenim, da se mi klasifikacija cerkvene glasbe „dolgočasna" ne zdi primerna; kajti potem bi moral veljati tudi red „kratkočasna" za najboljši. Umestneje in bolje bi bilo, kakor da se delajo taki subjektivni razsodki po vatlu lastne fantazije, da se vzame v roko tehtnica liturgičnih določil in pravila umetnosti.) Ni li mogoče, da izreko poslušalci ravno nasprotno menenje v smislu kardinala Bona? Navadno so pa veščaki-glasbeniki razsojevalci in poročevalci, ter vplivajo s svojimi poročili na občno razsodbo. Ne terdim, da se nalašč narejajo neresnična poročila in krive razsodbe, menim pa, da različno stališče, katero zavzemajo oni, kateri molijo in oni, ki poslušajo, se le prerado prezira v takih slučajih. Po mojem nemerodajnem menenji nij dobro, cerkvenim skladbam in njihovem produkcijam preveliko slavo peti; pustimo to gledališčem in koncertom.
Sv. Auguštin pravi: „ Ako govornika večkratni odobravajoči klici pretrgujejo, tedaj to še ni nikakoršno znamenje, daje govoril vzvišeno; kajti dobro-klici za-morejo tudi veljati dovtipom in pikrim šalam. Pravi, vzvišeni govor s svojo jedernato utežo potlači odobravajoče klice, a privede - solze. V Cezareji na Mauri-tanskem bil se je meščanski boj. Da bi ljudstvu od takega boja odsvetoval, govoril sem kolikor mogoče v vzvišenem slogu, ter hotel s tem njim njih nečloveško zastarano zlo iz srca iztrgati. Dokler sem čul njih odobravajoče klice, menil sem, da nisem ničesar opravil, pač pa ko sem zagledal solze. Zagledavši njih solze bil sem si svest, da sem tako nečloveško, od stare dobe od njih prednikov podedovano zlo navado zatrl, katera je njih srca na tako strahoviti način v oblasti imela, ter jo še prej premagal, kakor je do dejanj prišlo. Kmalu končam svoj govor obračaje njih srca in usta v zahvalo do Boga. Vže je preteklo od takrat osem in več let, kar se po Božji milosti nij več kaj tako strašnega poskušalo." —
Cerkvena glasba naj napravi in stori učinek na poslušalce; a da bi ga povzročilo, zato naj ne bode njena najvažneja skrb, in naj tega ne išče. „Umetnost se sama ob vrednost in veljavo pripravi, ter postane lastna izda-jalka, ako se hoče pred svetom kazati", pravi Fenelon.
Vtis, katerega naj naredi umetni proizvod, naj pride sam od sebe, iz svoje vsebine in jedra, iz bistva. Ako tega nij, ako pride učinek od zunanjih pritiklin
tedaj tak vtis nij pravi in kaže, da umotvor nij umetniško delo. Ako zamoremo to reci o katerej stroki krščanske umetnosti, tedaj velja isto o cerkveni glasbi. „Nje lepota in krasota biva v njej." Travi umetuijski izdelek ne napravi vtisa, kakor bi se kdo nenadoma naenkrat zavzel ali začudil, a njegov vtis je večleten, dolgotrajen in po večkratnem ponavljanji toliko močneji. Je pač razlika med zlatom in pozlačeno medjo. Kar provzročuje napačni in iskani učinek, zgubi kmalu svojo moč in vpliv, ter postane po večkratnem ponavljanji nadležno, da, celo smešno.	(Dalje prih.)
Spremenljive pevske molitve pri sv. maši
ob nedeljah in zapovedanih praznikih l. 1886. (po direktoriji ljubljanske, škofije.)
(Dalje.)
7 februariia Dom. V. p. Epiph. Sv. Romuald, opat, spozn. (S. Romualdi
Abb. C.), dup.
Introitus.
Os justi (II. loco) meditdbitur sapien-	Usta pravičnega bodo govorila 'modrost' tiam, et Ungua ejus loguetur judicium:	in jezik njegov bode izrekoval sodbo: pote Dei ejus in corde ipsius. Ps. Noli	stava njegovega Boga je v njega srci. Ps. aemuldri in maligndntibas: neque zeldveris	Ne srdi se nad hudobnimi: in ne vnemaj facidntes iniguitatem. f. Gloria Patri,	se nad hudodelniki. t. Čast Očetu. Ton VI. Ton. VI.
Gradiiale.
Domine praevenisti eum in bencdicti-	Gospod, naproti si mu prišel s slad-
onibus dulcedinis: posuisti in cdpite ejus	kim blagodarovanjem: položil si mu na
corčnam de lapide pretidso. f. Vitam pe-	glavo krono iz dragega kamna. ¥. Za
tiit a te, et tribidsti ei longitudinem die-	življenje te je prosil, in dal si mu mnogo
rum in saeculum saeculi. Alleluja, alleluja.	dni za vselej in vekomaj. Alleluja, alleluja.
t. Justus ut palma florebit, sieut cedrus	t. Pravični bode cvetel kakor palma, kakor
Libani multiplicdbitur. Alleluja.	cedra na Libanu se bode pomnožil. Alleluja.
Offertroium.
Desiderium dnimae ejus tribuisti ei,	Želje srca njegovega si mu spolnil, o
Domine, et voluntdte labičrum ejus non Gospod, in prošnje njegovih ustnic mu nisi frauddsti eum: posuisti in cdpite ejus co- odrekel: položil si mu na glavo krono iz rdnam de lapide pretidso.	drazega kamna.
Communio.
Fidelis servus et prudens, quem con-	Zvesti in modri hlapec, ki ga je po-
stituit Dčminus super famttiam suam, ut stavil Gospod nad svojo družino, da jim da det illis in tempore trUici mensuram.	ob času mero pšenice.
14. februarija. Dom. VII. p. Epiph.	(VI. nedelja po Razglaš.), De ea, sem.
Introitus.
Adordte Deum omnes Angeli ejus: au-	Molite Boga vsi angeli njegovi: to po-
dlvit et laetdta est Sion: et exsultaverunt	sluša Sion in se veseli: in radujejo se hčere
filiae Judae. Ps. Dčminus regndvit, ex-	Judove. Ps. Gospod kraljuje, raduji se zemlja:
sultet terra: laetentur Insulae multae. f.	vesele naj se mnogi otoki. V. Čast Očetu.
Gloria Patri. Ton VII.	Ton. VII.
Graduale.
TimSbunt gentes nomen tuum, Ddmine,	Bala se bodo ljudstva tvojega imena,
et omnes reges terrae gloriam tuam. t.	o Gospod, in vsi kralji zemlje tvojega veli-
Qu6niam acdificdvit Dominus Sion, et vide-	častva. t. Zakaj Gospod je sezidal Sion,
bitur in majestdte sua. Alleluja, alleluja.	in kazal se bode v svoji časti. Alleluja,
t. Dčminus regndvit, exsultet terra: lae-	alleluja. f. Gospod kraljuje, raduj se zemlja;
Untur insulae multae. Alleluja.	vesele naj se mnogoteri otoki. Alleluja.
Offertorium.
Dčxtera Domini fecit virtutem, dex-	Desnica Gospodova je moč skazala,
tera Ddmini exaltavit me: non mdriar, sed desnica Gospodova me je povišala: ne borovem, et narrdbo opera Domini.	dem umrl, ampak živel bodem, in oznanoval
dela Gospodova.
Commimio.
Mirabdntur omnes de his, quae pro-	Čudili so se vsi nad tem, kar je prišlo
cedebant de ore Dei.	iz ust božjih.
21. februarija. I. predpepelnična nedelja (Dom. in Septuagesima), 2 cl., De
ea, sem.
Glej „Cerkv. Gl." 1884. 1., str. 12.
28. februarija. II. predpepelnična nedelja (Dom. in Sexagesima), 2 cl., De
ea, sem.
Glej „Cerkv. Gl." 1884. 1., str. 12.
^ __________(Dalje prih.)
Dopisi.
Iz LJ. okolice, dne 20. jan. — Kar sem tu zapisal, vem iz lastne skušnje zadnjega časa. Imen nisem hotel napisati, ker nočem, da bi mi kdo očital, da le hujskam. Hotel sem bolj objektiven biti; in morda kdo poreče, da bi zaslužil ta „dopis" priti med podučne članke. Vendar pa mislim, da bolje storite g. vrednik, ako ga vtaknete v predalo dopisov. — Da cerkvena glasba svojemu vzvišenemu namenu zadostuje, je zato neobhodno potrebno več faktorjev. Poleg natančnega spolnovanja liturgičnih pravil, so dobre orgle, izvežban orglavec in dobro poučen pevski zbor gotovo najvažneji faktorji. Kjer se pa liturgična pravila lahkomiselno prezirajo, tam ni govora o cerkveni glasbi. Vsaj je obče znano, da je petje v domačem jeziku med slovesno sv. mašo (Missa cantata) vže dne 12. marcija 1. 1836. od S. E. C. ojstro prepovedano. Isto tako je s dekretom dne 22. marcija 1862. pri slov. večernicah in pri slovesnostih se sv. R. T. po-pevanje v domačem jeziku za zlorabo proglašeno. Tudi Čredo skrajšati je prepovedano. (Glej dotične dekrete.)
Milovanja vreden je orglavec, kateri so mora mučiti s slabimi orglami, ako mu pa poleg tega še manjka najpotrebniše vednosti, kje bode revež izvabil potem kraljici vsih instrumentov one vzvišene glasove in akorde, katere bi moral. Ne pravi se ne orglati, ako se le po tastah tolče brez vso prave zveze in značaja, ali ako se v manualu igra n. pr. v D-dur, v podnožnici pa v C- ali Es-dur, ali narobe. Kdor nima posebno žive fantazije in nadarjenosti, — in takih je silno malo — naj rajši po predlogah igra, ako je sploh zato zmožen, sicer naj pa to pusti.
Ako ne umeje o modulaciji, harmoniji, dinamiki, ritmusu, meri, zvokoslovju, moči glasov i. dr., kje zamore skladbam vdihniti pravi značaj in oni vzvišeni kolorit, kateri jim po pravici gre. Zato pa slišimo tolikrat orglanje brez prave zveze, jedra in cerkvenega značaja. Tudi se glasbeni umotvori ne pojo vsi enakomerno, kar tje v en dan, tu gre paziti na ritmična in druga glasbena pravila in znamenja, kakor tudi na cerkvena določila. Neobhodno potrebno je tedaj, da orglavec, poprej kakor kako skladbo javno zvršuje, ono vsestransko temeljito preuči, ter se globoko v njo vtopi. Ako se to prezira, potem je nemogoče cerkveni umotvor pravilno prednašati. Tako zahtevajo n. pr. cerkvena določila, da se morejo oni stavki pri „Gloriiu, pri katerih se more mašnik z glavo prikloniti, veličastneje in razloČDGjG peti in nikdar no izpustiti. Taki stavki so* ^A-dovcimiis Te-, Gratias agimus Tihi-, Jesu Ghriste; Suscipe deprecationem nostram; Jesu Christe. Kjer se to prezira, se le prerado zgodi, da se skladba prav barbarično odpoje, osobito, ako jej ni kos ne orglavec ne pevski kor. Ni čudo, da je vtis potem ravno nasproten, in se ljudstvo po pravici pritožuje: „Kaj se pripravijo tako peti, katerih na koru nihče ne zna; naj bi rajši med vso mašo „Pred Bogom" peli, da ne bi nas motili". —
Tudi ni prav, ako se celi stavki pojejo, kakor bi bilo vse le ena beseda; tekst postane nerazumljiv, kakor jezik Indijanov v Minnesoti, kateri imajo takih dolgih besed, n. pr. za „šolska sestra": „Kikinomagewiioiniwawiian-Mekatekwonaiekwek". Tako n. pr. se sliši: Etin, etincarnatus ali e- tincar- natu- sest; Gloriain Gredoin ; Kyriee-lesson; At quevem-tura ira; Sacra-mentum; lit an-tiguum docu-mentum ; Abu-troque; Dostikrat se tudi sliši, da se vokali z naslednjimi konsonanti združujejo, mesto bi se konsonant še le konci note ali skupine privzel. Kyr namesto Kij, Agn-us prav A-gnus, Sanct-us prav Sa-nctus, itd. Dostikrat se tudi pri dolgih notah vokali neprijetno ponavljajo, n. pr. Aaagnuus Deei. Isto tako, ako pride na en zlog več not, n. pr. Habeeemus ad Doominuum ali Ivi . ... te Missa est, Deece . . . ooo ... 27 krat. — Kakor se v večzložni besedi zlog in v stavkih posamezne besede ne naglašajo enako, tako je paziti tudi pri manjših in daljših notnih skupinah. Glavni zlogi in besede, katere so za zapo-padek stavka imenitnejši, se bolj naglašajo. Dostikrat slišimo: Sanctus, Veus, Domi-nus et cum špiritu tuo, itd. Dostikrat tudi slišimo besedam, katere se z vokalom začenjajo predstavljati konsonant, n. pr. nAve, nAmen, nOremus, hite, itd. —
Po dr. Fr. Witt-ovih besedah pa tudi taki pevski kor nij dokaj vreden, kateri pri vsaki slovesni maši vsaj enega oddelka koralno ne poje, ter tako koral iz cerkve izvira. — A tudi izbira spremenov je velike važnosti za povoljni vtis. Otm. Dressler je pre-računil, da vešč orglavec zamore iz orgel s 10 spremeni 1023, a s 20 spremeni pa 1048576 raznih kombinacij izvabiti. Letos o Božiči sem slišal spremljati obligatni „solo" s Quintami Octavami i. dr. To je nezaslišano.
Spremlja naj se vselej p — pp. Tudi ni pravilno držati glavni akord celih 8 — 12 taktov, med tem ko se „solo" sprehaja v vse mogoče sorodne in pridružne tonove načine. Strašno je poslušati tako petje, kar je še hujši, ako niso glasovi čisti, ampak hripavi, se poje „skozi nos", se z glasom zaganja in tremulira, kakor kak star obnošen fagot. Tako sem čul o Božiči spremljati in peti prelepo božično tako tesarski, da bi se bil r. g. skladatelj gotovo v grobu dvakrat obrnil, ako bi bil on to slišal. Ni čudo, da pravi ljudstvo, da so mu od tacega petja „ušesa otekla". Nij še vse, ako tega kako Midas-ovo*) uho ne zapazi in sliši. — Sv. očetje opominjajo: ^Pojte s srcem, z ustmi in s svojim življenjem". (Tedaj: misli, besede, dejanja.) Kedar pa poje, da bi ljudem bolj dopadel, nego Bogu, ta ne poje z Marijo, sestro Mojzesa, ampak s Herodijo, katera je pela, da bi občinstvu in Herodu dopadla. In sv. Ambrož pravi: „Ono je sladko petje katero ne omehkuži telesa, ampak dušo in telo okrepča". Kedar tedaj poje, naj ostane v dolini — ponižnosti, da bode povzdignen in uslišan na sv. gori. A Ilugo a S. V. J. jjravi: Ako poješ, da bi te ljudje hvalili, prodaš svoj glas onim, in on ni več tvoja lastnina, ampak tvojih kupcev. Varuj se, da cerkve ne spremeniš v gledališče. — To naj bi si naši pevski kori zapomnili!	Cecilijanec.
Iz Ljubljane. — Zakaj bi tudi jaz enkrat ne spregovoril in povedal, kar drugi nočejo naznaniti? Bil sem o Božiči v Št. Lambertu pri Savi, kjer službuje zdaj kot organist lani izvežbani gosp. Jos. Cimerman. Pod vodstvom prejšnjega organista bilo je cerkveno petje popolnoma zatrto, o čemur sem se sam prepričal s tem, da sem pevke prosil, naj mi zapojo kakoršno koli pesen, ki so jo prej ob večjih praznikih pele. Zapele so mi latinsko mašo, seveda skrajšano Gloria in Čredo, a zato je bil pa Kyrie precej obilen. A še le grozen bil je napev vzet iz fantovskih ponočnih pesen. Vprašanje je, kako si mora človek drzniti kaj takega na cerkveni kor spraviti.
Sedaj začelo se je na bolje obračati, posvetnice morale so se s kora umakniti in namesto teh pela se je na božični dan koralna enoglasna maša od Joosa, na sv. Štefana pa Foersterjeva Missa in hon. st. Gaeciliae. Sicer je jako težavno pevce učiti čvetero-glasnih skladeb po posluhu; pa zdaj moral se je trud vzeti, ker v tem kratkem času še ni bilo mogoče s petjem na note veliko napredka storiti. Vendar z dobro voljo pevcev in organista doseže se tudi to. Hvalo tudi moram izreči posebno tamošnjemu č. gospodu župniku za njihovo podporo.
*) Kakor znano, moral je Midas prepir med Apollonom in Pan-om, (oni je igral na liro, ta na pastirsko piščal) razsoditi; a ker se je odločil za zadnjega, naredil je Apoll, da mu je za kazen zrastlo dvoje velikanskih oslovskih ušes.	Pis.
Vsakdo ve, koliko težav in dela se ima prestati, kadar se začne puščavo obdelovati, na katerej je prej raslo le trnje in osat. Ravno tako je tudi pri cerkveni glasbi Ljudstvo, katero ima pokvarjen okus glede cerkvenega petja, in ne ve razločevati pravo od nepravega, vstavlja se temu tu pa tam; a v Št. Lambertu se tega ni bati, in ni mi prišlo na uho najmanjše zabavljanje. To mi tolikanj več upanja daje, da se bode tamkaj v kratkem mnogo dalo zboljšati, kar je doslej bilo jako žalostno in pomilovanja vredno. In iz sedanje puščave naredil bode se lep vrt onega petja, kakor ga želi sv. cerkev. Na delo organisti! poprimite se svete glasbe; posnemajte kar je posnemanja vredno in ne ustrašite se vsake male zapreke, katera vas zna doleteti v vašem delovanji. —p.
Razne reči.
—	Prijateljem cerkv. glasbe bode gotovo všeč novica, da se je tudi v Rimu vstanovilo „Cecil. društvo". Dne 23. dec. 1885. obhajal se je jako slovesno njegov začetek v cerkvi St. Maria deli' Anima v navzočnosti kardinala Bartolinjja in škofov Amelijskega, Tolinjskega in Aostiškega, ter mnogih prelatov. Petje je oskrbela gregorijauska šola pod vodstvom g. Miiller-ja. Pelo se je najprej: O bone Jesu zl. Palestrina, Gloria zl. Gabrieli, Benedictus zl. Vittoria in Čredo iz maše papae Mcircelli. Potem je govoril pokrovitelj društva, kardinal Bartolini, o prednostih svete glasbe, o njenem značaji in namenu, ob enem kazoč na soglasje namenov našega sedanjega papeža, kateri se enakomerno brinijo za reformo filozofije, zgodovine in glasbe. Temu govoru je sledilo zopet petje in sicer: prekrasna skladba Marencio-va Cantantibus organis, Benedictus iz maše Lauda Sion in motet Afferentur Begi zl. Palestrina. Zdaj pa je jel govoriti dosedanji predsednik italijanskega „Cecil. društva", g. Amelli iz Milana ter se poslovil od društva, ker mu je skoro čas, da se povrne na Monte-Cassino v svoj samostan. Zmaga naše cecil. stvari, pravi Amelli, je vsled cerkv,-pevskih pravil sv. očeta Leona XIII. od dne 24. sept. 1884. zagotovljena in meni, da je njegove misije, ki je nameravala na reformo cerkv. glasbe v Italiji pripravljati, zdaj konec; ter daje za prihodnji čas vse zavisno od tega, da škofje marljivo, strogo in previdno papeževa pravila izpeljujejo. Njih dolžnost je, da ta pravila svojim vernim priobčijo iu čujejo, da se tudi izvršujejo. Konečno izroči Amelli društveno zastavo kardinalu-pokrovitelju, se mu zahvali za njegovo podporo in želi društvu srečo in dobri napredek. Pele so se še litanije M. B. zl. dr. Fr. Witt, potem pa se je volilo društveno predsedništvo. Voljeni so bili: predsednikom J. Pasquali, capellano cantore Sikstove kapele, 1. podpredsednikom mons. Grassi-Landi, 2. podpredsednikom advokat Remondini iz Genove. S Te Deum-om od Alfieri-ja zaključila se je ta pomenljiva slovesnost, katera je zadobila še s lem posebno veljavo, ker so sv. oče Leon XIII. sami posredovali, da je gosp. Pasquali sprejel predsedništvo, katerega se je iz zgolj ponižnosti branil.
—	„H a r m o n i a s a c r a" je naslov novemu mesečniku za katoliško cerkveno glasbo. Izhaja v Krems-u ob Donavi (Stohrgasse Nr. 2); vrednik mu je č. g. A nt on Ditko, profesor veroznanstva na c. k. učiteljišči v Kremsu; stane pa za vse leto s poštnino vred 1 gld. 30 kr. „Harm. sacra" bode prinašala estetične, liturgične in glasbene članke v priprosti pisavi; ozirala se bode na greg. koral, na večglasno, vokalno ter instrumentalno glasbo, na cerkveno ljudsko petje, orglanje in podučevanje v glasbi. Naznanjevala bode na svitlo izišle cerkvene skladbe ter njih izvršitve, prinašala životopise m6ž, ki imajo zasluge za sveto glasbo; itd. »Harmonija sacra" bodi živo priporočana vsim našim somišljenikom — a še bolj nasprotnikom cerkvene glasbe.
—	Slavnoznani skladatelj, mojster Dvorak dovršil je ravnokar veliko skladbo, oratorij „Sv. Ljudmila"; tekst je zložil J. Vrchlicky. Ta najnovejši Dvordkov umotvor se bode zopet na Angleškem prvikrat predaval.
—	„St. Gregor ius - bi a d," ki že 10 let v holandskem jeziku izhaja pod vrlim vredništvom preč. g. prof. M. J. A. Lans-a, prinesel je med drugim izvrstnim blagom, v 1. št. letošnjega leta kratek a zanimiv posnetek delovanja nizozemskega društva za zboljšanje cerkv. glasbe ter tudi pregled člankov imenovanega glasbenika. Reči se mora, da Nizozemci so v tem času mnogo mnogo storili za poveličanje službe božje; vendar se imenujejo „servi inutiles" in g. vrednik pravi, ako je kaj dobrega storil, da „Hem alleen zij de eer en de glorie.'" Da bi pa svoje čitatelje in prijatelje še bolj navdušil, podal jim je prilogo v krasni obliki, znano nam dr. Witt-ovo pesen „ Geloofd zij Jezas Christus"; to naj pojo v zahvalo za preteklost in kot prošnjo za prihodnjost. »Živeli nizozemski cecilijanci in njih vrednik t. g. Lans!"
Pridana je listu 2. štev. prilog.
Odgovorni vrednik lista Janez Gnjez&a, — Odgovorni vrednik glasb, prilogo Anton Foerster. Zalaga Cecilijino društvo. — Tiska R. Milic.