- 382 —
uvaževaje, da je na Kranjskem pri sodišSih nemški jezik v deželi navadni jezik, v katerem morajo biti pisane vloge; da vstanovljajo naredbe pravosodnega ministerstva z dne 15. marca 1862., It. 865. in z dne o. septembra 1867., št. 8636. in 9396. samo za uradno občevanje sodišč s strankami, katere so le slovenskega jezika zmožne, olajšave;
uvaževaje, da odvetnik N. (zastopnik tožnikov) ne more trditi, da ne bi bil zmožen nemškega jezika, toraj tožba de praes 28. septembra 1881., št. 21814., katero je vložil v slovenskem jeziku, protivi prepisu § 13. 0. s. r. ter bi se bila morala zavrniti po dvornem dekretu z dne 6. oktobra 1883., št. 197. lit. a z. p. z., vsled žesar je odlok z dne 30. septembra 1881., št. 21814., s katerim se je ta tožba sprejela in vso temu sledeče razpravno, razsodilno in zvršilno postopanje nično, na katero ničnost je treba uradoma ozirati se,
se odlok c. k. za m. deleg. okrajnega sodišča ljubljanskega z dne 30. septembra 1881., št. 21814., s katerim je bila v slovenskem jeziku vložena tožba društva A. po dr. N. proti Martinu H. v Beli zarad 3 gld. 9 kr. sprejela ter se je uvedel ma-lotni postopek, nadalje ta postopek s sodbo z dne 10. novembra 1881., št. 25147. vred, na podlagi te sodbe izdani zvršilni odlok z dne 28. decembra 1881., št. 28445. in nadaljni postopek v tem zvrlilu kot ničenvniči ter odredi vrnitev slovenske tožbe de praes. 28. septembra 1881., št. 21814. dr. N-u, kateremu je na voljo dano, vložiti to tožbo v nemškem jeziku.
Eevizijskemu rekurzu tožnikovemu vgodilo je najviše sodišče z odločbo z dne 13. junija 1882., št, 6412., ker se ne nahaja niti v rešitvi tožbe, niti v razpravi, sodbi ali v zvršilnem odloku nobena ničnost.
-o--
Drobne vesti.
(Osebne vesti). Imenovani se: Pristav pri okrožnem sodišči v Celji dr. Ignacij Pevetz okrajnim sodnikom v Ormožu, avskultant Maks Vidic okrajnega sodišča pristavom na Brdu, sodnima pristavoma v Trstu pristava okrajnih sodišč Ahil Calagiergie v Pulji in dr. Andrej Sancin v Bu-zetu, okrajnega sodišča pristavoma avskultanta Henrik Pederzolli za Buzet in Julijan C o v a z za Pulj.
Premeščena sta: okrajni sodnik Oton pl. Fladung iz Šmarja pri Jelšah v Maribor 1. b. D. in okrajnega sediSča pristav Janez Ne do g iz Brda t Brežice,
— 383 —
(Juridičesko Spi sani e.) Pod tem naslovom so začeli izdajati v Sofiji članovi vihnega kasacijskega sodišča Iv. Dančov, GeorgiZgurev in A. Kableškov prvi bolgarski strokovni list. Za inozemstvo stane na leto 12 frankov ter izhaja enkrat na mesec. Nam še ni došla nobena številka, toraj ne moremo obširneje poročati o novem, od nas najsrčneje pozdravljenem strokovnem listu na slovanskem jugu.
(Zvršilne rubežni in cenitve premičnin) ne zvršujejo sodišča v okrožji višjega deželnega sodišča v Trstu zajedno. O priliki posvetovanja o § 7. zvršilne novele, bil je o tej zadevi razgovor tudi v državnem zboru in v poročilu pravosodnega odseka nazivala se je ta praksa naravnost nezakonitej (glej Steinbachov komentar str. 59.) Juristische Blatter poročajo v št. 43 svoji o nekem slučaji glede tega prašanja. Diraajsko trgovsko sodišče je dovolilo zvršilno rubežen in cenitev premičnin ter za izvršitev naprosilo trgovsko in pomorsko sodišče v Trstu, katero je naročilo uradnemu slugi, naj zvrši rubežen ter reševaje dotično relacijo odredilo notarja kot sodnega komisarja, naj zarubljene premičnine ceni, ko bode zvršitelj položil predujem 12 gld. Rekurz zvršitelja zoper ta odlok je višje deželno sodišče v Trstu z odločbo z dne 14. junija 1888. št. 2242 zavrnilo:
„uvaževaje, da zakoni ne zaukazujejo odrediti zajedno zvršitev rubežni in cenitve, dasiravno se smete zajedno zaprositi (§ 53. s. p. in § 7. zakona z dne 10. junija 1887, št. 74. d. z.), da za to tudi dunajsko sodišče prosilo ni; zajedne zvršitve tudi ne bi bilo moč spraviti v soglasje z določilom § 193. o. s. r. o poprejšnjem zahtevanji predujma za troške cenitve, ampak ovirala bi se zvršitev rubežni, katera se ne sme odlašati; uva-ževaje, da navedeno določilo opravičuje glede na §§ 323. in 347. o. s. r. zahtevanje, naj se pošlje predujem za troške, in še veljavna določila § 183. notarskega reda z dne 21. maja 1855, št. 94. d. z. ter § 1. ukaza prav. min. z dne 7. maja 1860, št. 120. d. z. opravičujejo odredjenje notarja kot sodnega komisarja."
Mi povsem pritrjujemo mnenju dopisnika v ..Juristische Blatter", daje ta argumentacija, ozirom na navedena zakonita določila, spretna, da nje pa vkljnb temu ni mogoče spraviti v soglasje s tendenco zvršilne novele.