42 Glasnik SED 60|2 2020 R azg labljanja Mar je tk a Golež Kaučič* * Mar je tk a Golež K aučič, dr . lit er ar nih v ed, r edna pr of esor ica, znans tv ena sv e tnica, ZR C S AZU , Glasbenonar odopisni inštitut ; mar je tk a.golez-k aucic@zr c-sazu.si . »Tisoč golobov preplavi mesto / in razveljavi svet.« (Detela 2018: 684) »V izgrajevanju sveta ljudje nismo edini.« (Detela 2011: 115) Uvod Na podlagi socioloških, antropoloških, etnoloških, folklo- rističnih, filozofskih ter kritičnoanimalističnih diskurzov in konceptov Drugega, ki je žival, poskušamo iz empirične iz- kušnje analizirati človekov odnos do psa, ki ima navidezno visok položaj v urbani človeški skupnosti (razen zapuščenih in velikokrat tudi zavetiščnih psov), hkrati pa je še vedno lastnina, ter do golobov, ki kljub svobodi in človekovi bliži- ni niso varni pred človeško dominacijo ter ob nepoznavanju njihovih značilnosti in potreb postajajo marginalizirana in preganjana ptičja vrsta, njihovi človeški hranitelji pa doži- vljajo stigmatizacijo in psihično nasilje. Podrobno bomo analizirali družbene konstrukte in kon- cepte, od človekove dominacije nad naravo do odtujenos- ti od nje ter speciesizma, 1 ki omogoča človeku, da živali diskriminira glede na lastne ali družbeno sprejete poglede. Osredinili se bomo na odnose ljudi do golobov in psov v urbanih okoljih, še posebej v Ljubljani. Nadalje bomo razpravljali še o konceptih koristno in škodljivo, ukroče- nost in kontrola narave, neestetskost in estetskost živalskih vrst, vrstna podobnost in oddaljenost, sterilnost in higie- 1 Odtujenost ali alienacija se v tem konstekstu nanaša na odtujenost človeka od nekaterih živalskih vrst, speciesizem pa pomeni diskri- minacijo na podlagi vrste. nizacija urbanega prostora ter kulturna tesnoba do narave, diskriminacija ali hierarhičnost posameznih živalskih vrst ter speciesizem. Vsi ti kažejo na izrazito binarnost ali dua- lizem zahodnega sveta. 2 Najprej bomo pogledali simboliko goloba in psa, ugotovi- li, kako se je ta simbolika v urbanem svetu bodisi spreme- nila ali ohranila, nato pa ugotovili, kakšen je danes položaj obeh nečloveških subjektov. Ta se je namreč v zgodovi- ni spreminjal prek družbenih konceptov. Odnos človeka do goloba in psa skušamo razložiti prek urbanih mitov in zmot ter ga ob tem primerjati z odnosom do psa, ki je udo- mačena in lastninska vrsta ter ima v urbanem okolju pov- sem drugačen status kot golob. Izhajamo tudi iz premise, da ko govorimo o živalih, golobih in psih, ne govorimo o vrsti, pač pa o posameznikih, o osebah, ki imajo zavest o sebi (prim. Ingold 1994; Steiner 2008; Francione 2013). Kot pravi Kohn: »Vsa bitja, in ne samo ljudje, se s sve- tom in med seboj ukvarjamo kot oseba – to je kot bitje, ki ima svoje stališče« (Kohn 2007: 3). Da je pes v urbanem okolju posameznik, je danes družbeni konsenz, a je seveda tudi družbena konstrukcija. Pes ima ime in ni samo pes. Golob pa je lahko posameznik le, če ima neko uporabno vrednost, npr. golobica Marjana, udomačena za potrebe človeka, ki jo je vadil v letenju na velike razdalje (prim. Hrvatin 2020: 42‒43) in mu je prinesla prvo nagrado na tekmovanju v Južni Afriki (Spletni vir 1). Le tako je lah- ko dobila ime in postala posameznik, a pri tem izgubila 2 O zanikanju binarnosti in dualizma zahodnega sveta med kulturo in naravo gl. Telban (2017: 7–11). Izvleček: Pr ispe v ek pr eučuje las tninsk e in nelas tninsk e živ ali v urbanem ok olju, njiho v e simbolne in r ealne razsežnos ti t er vključuje em pirično raziska v o obeh živalskih vr s t v Ljubljani med let oma 20 1 2 in 2020. Las tninsk e živali so udomačeni psi, ki še v edno pr eds t a v ljajo las tnino posameznika člo v ešk e vr s t e, a imajo v ečinoma visok socialni s t atus. Nelas tninsk e pa so v t em primeru golobi, ki kljub r elativni sv obodi lahk o sk ozi člo v ešk o optik o pos t anejo » smetiščne« živali. Ugot a v lja, da je odnos med živ aljo in člo v ek om oblik o v an k ot binar no dojemanje sv e t a, zat o a vt or ica pr edlag a njego v o dek ons tr ukci jo. Ključne besede: las t n in sk e in pr o s t o ž iv e če ž iv ali, go lo bi, psi, socialna k ons tr ukci ja nar a v e, » sme tiščne« živ ali, kr itična animal - is tik a Abstract: The ar ticle e xamines pr opr iet ar y and non-pr opr ie - t ar y (f eral) animals in t he urban en vir onment, t heir symbolic and r eal dimensions and also includes an em pirical s tudy of bot h animal species in Ljubljana betw een 20 1 2 and 2020. Pr opri - etar y animals ar e domes ticat ed dogs that s till r epr esent the pr oper ty of an individual human and ha v e a high social s t atus. In t his case, pig eons ar e non-pr opr ie t ar y , and t oda y , despit e t heir r elativ e fr eedom, t he y can become ‘trash ’ animals t hr ough hu - man vie w s. The aut hor belie v es t hat t he animal-human r elation - ship is designed as a binar y per ception of t he w orld, and t hus pr oposes its decons tr uction. Keywords: pr oprietar y and non-pr oprietar y (f eral) animals, pigeons, social cons truction of natur e, ‘trash ’ animals, critical animal s tudies L AS TNINSKE IN NEL AS TNINSKE ŽIV ALI V URB ANEM OK OLJU Aspekti dominaci je, odtujenos ti in speciesizma Izvir ni znans tv eni članek | 1 .0 1 Datum pr ejema: 23. 9. 2020 Glasnik SED 60|2 2020 43 R az g lab ljanja Mar je tk a Golež Kaučič svobodo in postala lastnina. Prav te konstrukcije lastnine in svobodnosti subjektov, visoko postavljeni posamezniki pasje vrste in marginalizirani posamezniki golobje popu- lacije, kažejo na to, da človek različno konstruira zunanjo realnost in s tem povzroča povzdigovanje neke vrste in po- polno odklanjanje druge, kar imenujemo tudi speciesizem (Dunayer 2009; Ryder 2010). To je mogoče le, če se ima človek za dominantnega vladarja tega sveta, golobi in psi pa so le njegovi podaniki. Golob: simbol in zgodovina Golob sodi med simbole v antizoomorfni religiji, kot je kr- ščanstvo. V Bibliji je zapisano, da naj bi bili kot golobi, go- lobi pa so tudi največkrat omenjene ptice v Bibliji (Visković 1996). 3 V judovsko-krščanski simboliki je golob temeljni simbol čistosti in preprostosti. Motiv čistosti so v srednjem veku izpeljali iz dejstva, da se golobi radi kopajo. V golobu so krščanski pisci videli cel niz vrlin in kreposti. Slovel je po nežnosti in ljubeznivosti, znana je njegova pregovorna zvestoba, saj naj bi golobi vse življenje ostali zvesti ene- mu partnerju. Sloveli so tudi po preudarnosti in previdno- sti (Germ 2006: 49). Golob, ki v znamenje pomiritve božje jeze Noetu prinese oljčno vejico in s tem naznani, da so se vode umaknile in da se je Bog spravil z ljudmi, je skoraj univerzalen simbol miru in sprave. V antiki je golob predstavljal prisotnost bogov v prerokbah. V poganskem kontekstu, ki drugače vrednoti pojem čistosti, torej ne v nasprotju s telesno ljubeznijo, temveč v poveza- vi z njo, predstavlja golob(ica), Afroditina ptica, izpolnitev ljubezni, ki jo ljubimec ponuja predmetu svoje želje. Na grških pogrebnih vazah je golob prikazan tako, da pije iz vaze, ki simbolizira vir spomina (Chevalier in Gheebrant 1993: 154). V srednjeveški kulturi golob simbolizira tudi krščansko cerkev (Germ 2006: 50). V krščanski umetnosti je bel golob največkrat podoba Svetega Duha, 4 predstavlja pa lahko apostole, mučence ali preprosto verne duše. Golob se pojavlja v zvezi z življenjem nekaterih svetnikov. Na- stopa v zgodbi sv. Benedikta, ki je videl dušo svoje umrle sestre Sholastike, kako leti proti nebu v obliki goloba, ter je kot atribut sv. Remigija v francoskih katedralah upodob- ljen s posodo olja v kljunu, kar simbolizira potrditev prave vere – krščanstvo in krst (Hall 1991: 289). Germ simboliko osredinja na simbol miru, upanja, golobica pa naj bi bila prispodoba za ljubljeno osebo 5 (Germ 2006: 51). Ta simbolika se odraža tudi v ljudski pesmi. V najrazlič- nejših zvrsteh slovenskih ljudskih pesmi, predvsem v raz- 3 Imanuel Kant je parafraziral Kristusov izrek, povezan z golobi: »Po- litika pravi: bodite modri kot kače; morala dodaja: in nedolžni kot golobi« (Kant 1974: 156). 4 V severni Sloveniji je bilo v 19. stoletju razširjeno obešanje lesenega goloba – Svetega Duha – nad mizo v kmečki hiši. 5 Ta simbolika naj bi veljala tudi za današnjo percepcijo goloba, a žal je zgolj retorična. ličnih tipih balad, nastopajo živali v različnih vlogah, npr. golob kot podoba zveličane duše (SLP II 6 118/1, 123/1), znanilec bližnje smrti (SLP II 212/2), grlica kaznovana (SLP I 46/2), golob ter grešna duša (SLP I 80/2). V pes- mih »Tičica, golobičica, kušikaj me v gobček« (GNI O 7 14070), »Ti si golobičica« (GNI O 1905), »Priletel golob- ček iz daljne dežele« (GNI O 2165) pa je golob figurativen (gl. Golež Kaučič 2012). Golob je lahko metafora za ljube- ga ali kontrametafora zanj. Golobek, golobek, Golobek, golobek Zleti mi domo, Na strehi sedi, Oj lubi, oj lubi, Oj lübi, oj lübi, Le pridi nocoj. Pa ge si mi ti? Š 3239 8 Š 4014 Golobe sovraži, Če k‘šujejo se: Bol rada ma mačke, Njih kremplje ojstre! Š 4109 Odnos med golobi in ljudmi se je začel že pred 5000 leti, vzgajanje pa pred dvema tisočletjema (Allen 2009). Po- znamo domače golobe, ki so udomačeni divji golobi, pri čemer je njihova populacija zelo hitro narasla (Caras 1997; Jerolmack 2013; Sterba 2012). Uporabljali so jih za hra- no in komunikacijo, saj je golob brez težav preletel 1800 kilometrov (Walcott 1996). Golobe so v vojni uporabljali že Asirci in Grki, od Dioklecijana je znana golobja zračna pošta, ki je bila uporabljena v Parizu leta 1870, v prvi, pa tudi drugi svetovni vojni, ko so zavezniki s padali pošilja- li golobe kot kurirje francoskemu odporniškemu gibanju (Visković 1996: 372). V monografiji Exploring the Animal Turn je objavljeno fiktivno pismo goloba Cher Amija ge- neralu Johnu J. Pershingu, ki mu je podelil medaljo Croix de Guerre. Cher Ami je medaljo prejel za hrabrost v prvi svetovni vojni, ko je oktobra 1918 herojsko prenesel po- membna sporočila prek Rokavskega preliva v Francijo, s čimer je obvaroval življenja 194 vojakov 77. bataljona. Golob prvoosebno opisuje grozo, strah in trpljenje, ki so jih morali prenašati golobi pismonoše in ki nikakor niso bili v obzorju človeka: »Bil sem kot različica radia. Am- pak diham. Srce mi bije. Kovinski nosilec okoli moje no- ge je ponoči leden, podnevi pa je vroč. Prestrašen sem. V stresu sem. Na soncu se počutim udobno in srečen sem, ko 6 SLP pomeni kratico znanstvenokritične izdaje Slovenskih ljudskih pesmi, številki pa tip in varianto (gl. Kumer idr. 1970‒2007). 7 O je oznaka rokopisne zbirke Odbora za nabiranje narodnih pesmi (1904‒1913). 8 Š = Karel Štrekelj, Slovenske narodne pesmi II, št. pomeni številko pesmi (gl. Štrekelj 1900–1903). Glasnik SED 60|2 2020 44 R azg labljanja Mar je tk a Golež Kaučič glavo potopim v vodo. Noben stroj ne čuti, kar čutim jaz. Sem živ« (Lindahl 2014: 89). […] In še: General, takrat tega še nisem razumel, vendar so me se- veda zadele krogle. Imel sem luknjo v prsih, ena noga mi je visela ob tetivi in na eno oko sem izgubil vid. To so mi razložili med slovesnostjo, kjer sem dobil medaljo za hrabrost. Uspelo mi je preleteti celo pot do svojega gnezda in skoraj sem umrl tam, na tleh. Morda bi mo- ral biti hvaležen za operacije in leseno nogo, ki so mi jo moški izklesali, da so me ohranili pri življenju. Toda če bi krogla zadela drugo nogo in bi se sporočilo, ki sem ga prenesel, izgubilo, mislim, da mi ne bi s takšnim prizade- vanjem poskušali rešiti življenja. Ne bi me poslali na pr- vovrstno potovanje nazaj v Ameriko in še eno leto ne bi ostal živ. Moje življenje je bilo odvisno od tega sporočila in moje življenje je bilo uničeno zaradi tega sporočila. (Lindahl 2014: 91) Ljudje niti pomislili niso, da bi golob lahko čutil strah, grozo, žejo, utrujenost idr. Zanje so bili le leteči prenašalci novic, ki so bili prisiljeni leteti v vojna območja, ne da bi to hoteli. In zato je podelitev medalje za hrabrost po- polnoma antropocentrično dejanje, golob od tega ni imel nič. Četudi je bil v zgodovini pomen goloba večji, pa je bil udomačeni golob vedno, tudi v preteklosti, povezan z uporabno vrednostjo, bil je spoštovan, če je bil koristen. Svobodno leteče bitje je postalo lastnina v službi vojne. Sprevrženost človekovega pogleda le na uporabnost ali ne- uporabnost živih bitij je tudi ob tej fiktivni zgodbi, ki jo v imenu goloba pripoveduje človeški glas, popolnoma jasna. Golob je anima machinata in ne čuteče bitje, čeprav s svo- jo zgodbo sporoča, da ima vršilsko sposobnost (agency). Simbolika psa in pes v ljudski pripovedi in pesmi Pes je v vseh mitologijah psihopomp, povezan s smrtjo in peklom, podzemeljskim svetom (Chevalier in Gheebrant 1995: 444; Visković 1996). Že Plinij je hvalil bistrost in zvestobo psa. V antiki in srednjem veku je bil zelo prilju- bljen (Germ 2006: 174–175). Je človekov vodnik v temi smrti in njegov družabnik v dnevni svetlobi. Psi veljajo tudi za nečiste, npr. v islamu, ki ga je oblikoval kot najniz- kotnejšo podobo, a vendar ima tudi po islamskem izročilu razsežnost zvestobe, ta pa je v vseh civilizacijah najbolj izpostavljena. Pes je prikazan kot dnevni obraz simbola: je civilizatorski junak, mitični prednik, poln spolne mo- či. V Tibetu mu niso naklonjeni, je znamenje seksualnega apetita, spolnosti, na Japonskem pa zelo cenjen, je zvest spremljevalec, njegova podoba varuje otroke in pomaga ženskam pri porodu (Chevalier in Gheebrant 1995: 446– 448). Črn pes je v folklori povezan s hudičem, v Bretaniji je npr. predstavnik prekletih in simbolizira peklenske sile (Chevalier in Gheebrant 1995: 446), ali nasploh s podze- meljskim svetom, zato je predstavljen negativno. Psi so v slovenskem ljudskem izročilu večinoma čuvaji; pes je le odraz svojega gospodarja, mora biti ponižen in poslušen. Nanj seveda ljudje aplicirajo najhujše stvari: pogine naj pes, lačen kot pes, hudoben kot pes, ubiti kot psa idr. (Keber 1996: 288, 289). V pesemskem izročilu je redko subjekt pesmi, če že, pa je večinoma kot objekt posmeha ali ubijanja, npr. v pesmi »Lovci ustrele psa na- mesto volka« (GNI O 7191; gl. Golež Kaučič 2011, 2013). V pripovednem izročilu, npr. v zgodbi »Zakaj sovraži pes zajca«, vidimo tipizirano podobo psa iz kmečkega okolja (Kropej 2015; prim. Kovačič 2013: 199–211). Pes je goto- vo tisti, ki je najbližje človeku, saj ga spremlja že od dav- nine (gl. Wendt 1996). V preteklosti so psa zaznamovale tri najpomembnejše naloge: čuvanje domačega ognjišča, varovanje čred pred volkovi in pomoč pri lovu. 9 Znači- len je ambivalenten odnos do psa: je ali izrazito ljubljen ali izrazito osovražen. Po Clintonu Sandersu in Arnoldu Arluku psa kot družabnika dojemamo kot družbeno bitje s posebno osebnostjo, s katerim lahko človek razvije te- sno in osrečujoče razmerje (Sanders in Arluke 2007: 63; prim. še Golež Kaučič 2013, 2018). Seveda pa se lahko naveličani lastniki okrutno znesejo nad psom, ga pretepejo in mučijo ter nato zavržejo. Tudi v mestih, ne samo na po- deželju. Tudi v današnjem času je osnovna simbolika psa ostala, vendar sta se v mestih, ko je postal družabnik ali – za nekatere – »ljubljenček«, njegova simbolika in vloga bistveno spremenili. Popredmetenje goloba v urbanem okolju: miti, zmote, koncepti Binarnost živalskosti in človeškosti je nadkoncept pri vseh odnosih žival – človek. 10 Laurence Simmons in Philip Armstrong pišeta o človeški naravi in binarnosti našega dojemanja sveta, ki je povezano s koncepti različnosti in podobnosti med naravo in kulturo, razumom in instink- tom, umom in telesom. Vse to je tesno povezano tudi z našimi idejami o živalih (Simmons in Armstrong 2007: 1–2), zato bi bila potrebna dekonstrukcija binarnosti člo- vek – žival, o čemer piše Branislava Vičar: Živalskost in človeškost, kot so pokazali kulturni antropologi in antropologinje (prim. Ingold 1994), nista zgolj ontološki stanji, ampak nastopata kot politični kategoriji in družbena konstrukta; v kategorijo človeškosti se vgrajujejo pozitivne lastnosti (npr. avtonomnost, racionalnost, čustvene kapacitete), ki so živalim v istem procesu odvzete na osnovi povsem arbitrarno odbranega kriterija, kot je biološka vrsta, to pa je osnova za podeljevanje hierarhične nadpostavljenosti ljudi in iz nje izhajajočih pravic. (Vičar 2013: 40) 9 Tudi pes ima lahko uporabno vrednost, npr. tudi njega so uporabljali kot prenašalca sporočil v obeh vojnah, danes je tudi v vlogi terapev- tskega psa in psa vodnika slepih idr. Gl. »mrtvaški ples« živali v prvi svetovni vojni (Spletni vir 2). 10 Med raziskovalci, ki ontologije odnosov ne raziskujejo s stališča bi- narnosti, je antropolog Philippe Descola (2019). Glasnik SED 60|2 2020 45 R az g lab ljanja Mar je tk a Golež Kaučič Naš odnos do golobov sodi v to binarno razdelitev na na- ravo in kulturo, saj je družbeno konstruiran. 11 Zakaj je iz ptice, simbola miru, simbolno pomembne ptice ljudskega izročila, udomačenega skalnega goloba, letečega pismo- noše, vojnega heroja, danes golob postal ptica, ki poleg podgan, ki so živali družbenega dna, doživlja najbolj negativen odnos v urbanem okolju? Golobov se je prijel epitet ali metafora »leteča podgana« z obširno negativno konotacijo, ki jo je človek nadel podganam. Lynda Birke ugotavlja: »Številne kulture gojijo globoko antipatijo do podgan, verjamejo, da prenašajo umazanijo in bolezni in so tesno povezane z greznico« (Birke 2003: 207–8; prim. Visković 1996: 225–226) – torej so potisnjene v prostore, kjer se pretakajo izločki mesta. Golobi so danes za marsikoga vsiljivci, za nekatere pa so- sedje, ki so v urbani prostor prišli zato, ker so bili iz na- ravnega okolje izrinjeni. Ne samo kulturno, pač pa fizično izrinjeni zaradi krčenja njihovega prostora, pomanjkanja hrane ali pesticidov, zastrupljenega okolja. Prišli so nazaj v urbano naravo, kjer morda le najdejo hrano za svoje pre- živetje. Golobe, letalce skalnih previsov, so ljudje udoma- čili zato, ker so jih bodisi jedli ali kako drugače uporablja- li. Ko so jih nehali uporabljati, so postali prebivalci mest, prebivalci multispeciestične družbe, ki pa zaradi prevlade človeka ne želi biti večvrstna, ampak le človeška urbana družba (Visković 1996: 224). 12 Golobi kot prebivalci mest: preblizu ljudem? Večinoma bi se ljudje golobov najraje znebili, jih iztre- bili, kot da bi bili najhujša invazivna vrsta. Ko niso bili več koristni za človeka, je njihova prisotnost začela motiti meščane, ker so gnezdili povsod, tudi v najbolj ekstremnih razmerah (Haag-Wackernagel in Geigenfeind 2008). Po- leg tega so puščali svoje iztrebke, peresa, bili so »hrupni«, zato so postali moteči letalci. Golobi naj bi bili tudi »uni- čevalci lastnine« (Woods 2000), povzročitelji umazanije (Capoccia, Boyle in Darnell 2014), imenovati so jih začeli »leteče podgane« (Jerolmack 2008, 2013). Zelo pomemben element v polarizaciji odnosov do golo- bov so tudi čustva, ki vplivajo na to, kako ljudje vidijo posamezne živali: ali so te ljubke in lepe ali umazane in grde. Pomembna je tudi t. i. vrstna podobnost med ljudmi in posameznimi vrstami živali, ki omogoča favoriziranje posameznih vrst živali (Batt 2009). Tisti, ki so jim golobi 11 Vsekakor pa se stereotipov in binarnosti ne da kar tako preseči, goto- vo je potrebno tudi vzgajanje občutljivosti do živali (prim. Kopnina 2012). Pri tem bi lahko ekologi odigrali izjemno vlogo, toda kljub prizadevanju za biodiverziteto še vedno ne upoštevajo intrinzične vrednosti živali, saj so za njih »nosilci interesov vrste in ne posame- zna bitja« (Vičar 2011: 509–510). 12 V evropskih mestih so zaradi velike populacije golobov začeli s ste- rilizacijo ali pa z umikom golobov na mesta, kjer niso v stiku z ljud- mi, npr. v Švici in Nemčiji na zapuščene zgradbe, kjer so jim uredili bivališča in jih hranili ter regulirali njihovo populacijo. všeč ali vsaj nimajo nič proti njim, jih vidijo kot del nara- ve, vsi ostali pa kot nenaravne, celo kot smeti. Nekateri golobe povezujejo z njihovim načinom iztrebljanja in me- nijo, da so gnusni. Če se ljudem zdijo živali koristne, ukro- čene, inteligentne, podobne človeku, redke ipd., potem je pogled nanje pozitiven. Vrednost živali in hierarhičnost njihove uvrstitve se meri tudi z atributi: lepota, inteligenca, redkost (Arluke in San- ders 1996; Kellert 1996; Wolch 1997), zato tako marginali- ziranje podgan in golobov. Hal Herzog (2010) je raziskoval, kakšne so osebne preference ali odnosi do različnih živali in kako jih razvrščamo – od »ljubljenčkov« do tistih, ki niso za nobeno rabo, pa do tistih, ki imajo t. i. visoko vrednost in jih uvrščamo v kontekst naših pozitivnih emocij (gl. tudi Haraway 2008; Urbanik 2012; Nagy in Johnson II 2013). Moramo si priznati, četudi neradi, da so golobi – tako tisti, ki so bili v ujetništvu, kot prostoživeči – že stoletja vedno pokrivali človeške potrebe (Jerolmack 2013). Golobi s svo- jim življenjem lahko kažejo tudi na ekološke spremembe v urbanih okoljih, predvsem zato, ker so tako blizu ljudem. »Podgane s krili«: mestna metafora Metafora »podgane s krili« za golobe je nastala leta 1966 v New Yorku, ko je bilo v članku »Hoving Calls a Meeting to Plan for Restoration of Bryant Park« (»Hoving poziva k sestanku o načrtu prenove parka Bryant«) 13 omenjeno, da je vodja policije Hoving v New Yorku imenoval golobe »a rat with wings« (Jerolmack 2013: 81). Metafora se je nato razširila s filmom Woodyja Allena Stardust Memories leta 1980, 14 popolnoma pa se je uveljavila po letu 1990 (Jerol- mack 2013: 5). Najdemo jo tudi v Sloveniji; predvsem v urbanih središčih je močno ukoreninjena v miselnost ljudi, ki sploh ne vedo, zakaj in kje je nastala, samo ponavljajo jo brez vedenja in konteksta. Golob je sčasoma postal »nadloga« urbanega sveta in »ne- varnost za zdravje«. Golobi so začeli predstavljati antitezo idealni metropoli, ki je urejena in higiensko neoporečna, z naravo v njej, ki naj bi bila podrejena in razdeljena na posamezne enote, npr. parke, travnate površine idr. Ži- valski habitat pride v konflikt s človeško idejo, kaj naj bi narava sploh bila, in idejo o lastnini. Čeprav so označeni kot zdravstveni problem, je golobov primarni »dejavnik« ta, da »onesnažuje« habitate, namenjene človeški uporabi. Izraz »leteče podgane« lepo povzema družbeni koncept in zaskrbljenost človeka zaradi te ptice. Ta prispodoba odraža predstave tistih ljudi, ki jih označujejo kot »neprimerne« za mestno krajino (Jerolmack 2008: 72). »Življenje v mestih je povzročilo vključitev živali v za- sebno sfero (kot hišnih ljubljenčkov) ali pa jih je urbana kultura odnesla v resnično ali namišljeno ‚divjino‘. Ali pa 13 New York Times, 22. junija 1966. 14 Tako poimenovanje najdemo tudi v romanu Mole‘s Pity Harolda Je- ffeja iz leta 1979. Glasnik SED 60|2 2020 46 R azg labljanja Mar je tk a Golež Kaučič v neko podeželsko preteklost« (Griffits, Poulter in Sibley 2000: 59). Jure Detela je menil, da je danes želja po vide- nju živali rešena na način meščanske vzpostavitve simbola: fetiš udomačene živali, živalski vrtovi. To je danes večina kontaktov z živalmi (Detela 2011: 105). Obstaja »splošen odpor do neukročene narave, če se kot taka pokaže v doma- čem okolju« (Griffits, Poulter in Sibley 2000: 57). Nevarnost neukročenosti Zdi se, da so takšne živali obsojene kot moralno transgre- sivne, saj prestopajo prostore, ki smo jih opredelili kot »samo za ljudi«. Ker so prostoživeče, lahko letijo tja, ka- mor hočejo, niso ukročene, zato se jih nekateri bojijo, ker lahko pridejo, kadar hočejo, in se ne ozirajo na človeški red. Ko pa prečkajo meje lastnine v mestih ali predmestjih, postanejo invazivna vrsta, ki jo je treba iztrebiti. Urbani prebivalci imajo radi naravo v mestu, a le do tis- te mere, ko postane problematična za ljudi, ko jih začne zdravstveno in higiensko ogrožati – ali si vsaj mislijo, da jih (Bolen in Robinson 2003). Človek torej meni, da je treba v urbanem okolju kontrolirati naravo, in če se ta ne pusti, jo je treba uničiti. Retorična metafora za golobe kot »leteče podgane« uokvirja kulturno tesnobo pred nere- dom in globoko potrebo po čistem, celo sterilnem mestu, ki je mnogo več kot samo skrb pred morebitnimi bolez- nimi, ki naj bi jih prenašali golobi (Philo 1995; Douglas 1966). Metafora onemogoča videti resnično podobo živa- li, jo umešča v kontekst gnusa, nevarnosti in umazanije, s tem pa izraža globoki speciesizem. Golobe doživljajo kot neprimerne, kot da ne sodijo v nek prostor (Douglas 1966; Philo in Wilbert 2000), diskurz o njih odraža nekakšno »moralno paniko« pred divjimi živalimi, ki kljubujejo me- ji med ustreznimi prostori za ljudi in živali (Wolch in Emel 1998). Gre seveda tudi za družbeni konstrukt narava proti kulturi, ob čemer Latour (2004) piše, da svet lahko vidi- mo realistično ob opazovanju izjemnih podobnosti med ljudmi in živalmi, vendar je to nesprejemljivo glede na dualistični pogled na svet. Colin Jerolmack meni, da »[s] ledenje in iskanje tistih živali, ki naj bi bile problematične, pomeni, kako je narava/kultura zasnovana, izpogajana in zaščitena« (Jerolmack 2008: 72–94). Golobi kot nosilci zoobolezni? Najbolj pogost vzrok za sovraštvo ali nelagodje do golobov v urbanem okolju je ovrženi mit o tem, da naj bi prenašali zoonoze na ljudi in da povsod, kjer se pojavijo, puščajo iz- trebke, kar naj bi bil higienski problem. »Leteče podgane« kot oznaka za golobe je temelj za nadzor tovrstnih živali. Oznaka gre v še večjo skrajnost; v angleško govorečih dr- žavah golobe imenujejo pests – kuga. Zato ljudje menijo, da prenašajo bolezni, so škodljivci, čeprav so najrazličnejše ustanove, npr. Ameriški center za nalezljive bolezni, ugo- tovile, da so papige, piščanci in purani mnogo verjetnejši prenašalci psitakoze kot golobi (Lynch 1988; Birke 2003). Lynda Birke meni: »Diskurz bolezni je imel globok prostor - ski in pravni vpliv na golobe. Živimo v dobi, ki povzdiguje ‚zdravniški triumf in premagovanje bolezni‘ 15 ter narave kot temelj modernosti: umazanija in drugi 'onesnaževalci' ogrožajo to vizijo« (Birke 2003: 211; prim. Douglas 1966). Študije zdravja golobov, ki so jih opravili epidemiologi, kažejo na to, da je zelo malo dokazov, ki bi potrjevali, da so golobi prenašalci bolezni (Haag-Wackernagel in Moch 2004; Blechman 2013: 224). To potrjuje, da je večina kon- fliktov med golobi in ljudmi izšla iz »stališč, ki so povezana s predsodki in speciesizmom« (George 2019: 2). Golobi kot smetiščne živali Andrew D. Blechman v knjigi Trash Animals v poglavju Flying Rats (2013: 221–242) razmišlja o tem, da sicer go- lobi ne predstavljajo nič večje nevarnosti za zdravje kot povprečna hišna mačka, a jih mnogi vidijo kot gnusna in zoprna bitja. Kot druge »smetiščne« ptice (npr. vrane) so tudi oni »odvratni« zaradi svoje vseprisotnosti, odpadkov in sposobnosti, da uspevajo v človeškem okolju. Vendar so golobi neke vrste higieniki urbanega prostora (Goedeke 2005). Zato »smetiščna« žival (Malamud 2013: x) ni samo oznaka, je koncept. Je ideja, ki je postala orodje za analizo, ki naj bi odkrila globoke človeške konflikte, nekonsistent- nosti in konstruirane meje (Nagy in Johnson II 2013: 7). Označuje tudi nasilje (Kennedy 2007: xvi–xvii). Sprememba odnosa do golobov je najnovejši pojav v člo- veški zgodovini; tako Blechman preučuje njihovo posebno mesto prostoživečega bitja v zahodni družbi ter t. i. škodo, ki naj bi jo pozročili (Nagy in Johnson II 2013: 18). Epitet »smetiščne živali« si zaslužimo ljudje, ki smo onesnažili in uničili velik del Zemlje in bitij: »Druge živali – posebno tiste, ki jim pravimo smetiščne, poskušamo vplesti v naše lastno neustrezno vedenje; želimo jih povleči s seboj na dno« (Malamud 2013: xi). Golobov ne želimo imeti bli- zu, ne želimo o njih misliti, imeti opravka z njimi in jih integrirati v kompleksnejši ekološki pogled na svet. Živali zdrsnejo v vloge ali simbole človekovih frustracij. Golobi izzovejo človekovo brezbrižnost ali celo nasilje. Golob se je iz vrednega divjega ali domačega goloba prevrstil v marginalno, odtujeno ptico, ki ni več ptica. Golobi kot/in brezdomci Joan Harrison primerja golobe z brezdomci v New Yor- ku (Spletni vir 3). Ko je raziskovala podobnosti med go- lobi in brezdomci v mestu, je označila obe skupini, eno živalsko in eno človeško, za izrinjeni, za rasno in vrstno ločeni. Ranljive skupine prebivalstva, kot so brezdomci, so bile enostavne tarče »očiščenja« mesta (Duneier 1999). Že omenjeni policijski komisar Hoving je leta 1966 go- lobe v New Yorku eksplicitno povezoval z brezdomci in 15 Kakšna zmota; poglejmo samo covid-19, kje je tu triumf nad naravo? Glasnik SED 60|2 2020 47 R az g lab ljanja Mar je tk a Golež Kaučič neredom (oz. vandali). Tudi avtorji drugih člankov tistega časa so golobe imenovali »klošarji« in »skvoterji« (Jerol- mack 2013). Uporabo negativne retorike oziroma lingvis- tični izrazi za nepomembnost in nekoristnost »smetiščnih živali«, ki kažejo na diskriminatorno koncepcijo sveta in odnosa do estetike in etike sveta (Nagy in Johnson II 2013: 21), razumemo kot speciesizm (Dunayer 2009). Nagy in Johnson menita: Četudi nam nekatere živali vzbujajo gnus, jih ne bi smeli obravnavati kot smeti, saj so čuteča bitja in ne »neživi predmeti«. Toda kaj ločuje moralno vrednost krapa, goloba ali prerijskega psa od živine, laboratorijskih živali, ogroženih vrst in hišnih ljubljenčkov – celotnega nabora živali, ki spodbujajo razprave in aktivizem o pravicah živali? (Nagy in Johnson II 2013: 8) Vsaj za nekatere individualne prebivalce mest pa je golob pomembna žival, saj menijo, da je vsaka žival oseba ter ima intrizično in ontološko vrednost. Raziskave so poka- zale različne povezave med protokoli za urejanje golobje populacije; še posebno pomembne so raziskave Daniela Haag-Wackernagela in sodelavcev (gl. Haag-Wackernagel 1995; Haag-Wackernagel in Moch 2006; Haag-Wackerna- gel in Geigenfeind 2008), ki so pokazale, kako pomembno je zavarovati povezave med ljudmi in golobi v tistih ob- močjih, kjer se lahko hrani golobe, saj je posledično manj konfliktov med ljudmi in golobi povsod drugod. Maria Paula Escobar (2014) je pokazala, kaj se zgodi, če golobe odstranijo iz urbanih prostorov: poveča se odtujenost med naravo in kulturo. Robert Dunn, Michael Gavin, Monica Sanchez in Jennifer Solomon (2006) pa so dokazali, da ima golob veliko vlogo v varovanju narave. Sobivanje ali konflikti V študiji leta 2012 v Buttu v Montani, ZDA, so ameriški raziskovalci Callie Boyle, Stella Capoccia, Ted Darnell in Julie Hart (2019: 3–24) ugotavljali, kakšen je odziv na prostoživeče golobe med prebivalci in poslovneži. Zani- malo jih je, kakšen je splošen odnos ljudi do golobov ter kakšna je konceptualizacija golobov kot dela narave v ko- relaciji z odnosom do ptic. Rezultati so pokazali, da ima 40 % prebivalcev mesta negativen odnos do golobov, 7 % je bilo nevtralnih, pozitiven odnos ima 52%. Čeprav jih 54 % prebivalcev podpira ubijanje ali drugačno manjšanje populacije, jih kar 81 % meni, da so del narave (Boyle idr. 2019: 7). 16 Urbani prebivalci imajo radi naravo v mestu, a le do mere, ko živali z antropocentričnega vidika niso prob- lematične. Ko pa se golobji odpadki začnejo povečevati, po - stane prej pozitivni odnos do golobov negativen in takoj naj bi se izvajal nadzor nad populacijo. Narava mora biti v har- 16 Drugače je s poslovneži: 57 % jih ima negativen odnos do golobov, nevtralnih je 28 %, pozitiven odnos jih ima 15%, 93% pa jih meni, da so del narave (Boyle idr. 2019: 13). moniji z urbanim prostorom, kot to dojemajo ljudje (Boyle idr. 2019: 24). Te ptice so danes prostoživeči sopotniki, ki jih najdemo povsod po svetu in so ikona človeško-živalskih odnosov, ki so lahko pozitivni in negativni (Allen 2009). Hal Herzog tako meni: »Velik del našega razmišljanja je usedlina nagona, učenja, jezika, kulture, intuicije in za- našanja na miselne bližnjice (nekatere ljubimo, druge sovražimo …)« (Herzog 2010: 66). Tisto, kar ljubimo in sovražimo, je kulturno in družbeno pogojeno. Miroljubno sobivanje človeka in goloba, ki je trajalo tisoče let, je po Blechmanu preraslo v izčrpljujočo vojno. Golob postane predmet in ne čuteče bitje, ki je kljub svobodi lastnina mesta, z njim se lahko upravlja in ga zlorablja, medtem ko ima človek že zaradi tega, ker obstaja, vse pravice. Urbani golob, ne glede na svojo izjemno preteklost in neverjetno fiziologijo, danes velja za pernatega izgnanca (Blechman 2013: 223). Pogled na živali torej ni pogled na realno ži- val, pač pa skozi oči človeka, ki si konstruira realnost gle- de na družbene konsenze in konstrukcije. S tem se odmika od realne podobe živali, ustvarja odtujenost, ker se boji prevelike podobnosti med človekom in živaljo, ki bi ob njenem zavedanju do temeljev stresla njegov superiorni položaj v svetu narave in kulture. Priznavanje inherentne vrednosti živali kot vstop v ekocentrizem Le če zamenjamo naš antropocentrični pogled z ekocen- tričnim, lahko naš pogled usmerimo v žival tako, kot je, in ji priznamo inherentno vrednost ne glede na to, ali nam je čustveno ali kako drugače všeč. Bistvenega pomena je, da začnemo moralni dialog o »nepomembnih bitjih«, saj ne- vretenčarji, žuželke, ribe in glodalci predstavljajo večino živalskega sveta (Quammen 1988: 7–8). Zakaj ne bi začeli dialoga tudi s tistimi živalmi, ki smo jih do sedaj odklanjali, npr. golobi, in morda spremenili naše razmerje z živalmi? Tu nastopita proces zavedanja sorodnosti z živalmi na vseh ravneh in prelom z antropocentrizmom in speciesizmom. Samo interesi, ki jih ima vsako živalsko in človeško bitje, so pomembni – in prvi je interes, da živi, biva po lastnih zakonitostih in brez bojazni, da bo preganjan ali ubit. Gary Francione, kritični animalist in zagovornik abolicioniz- ma živali, je poudaril, »da temeljne pravice človeških in nečloveških živali obravnavamo različno. In to je spe- ciesizem« (Francione 2008: 64). Zato moramo temeljne svoboščine, ki jih sedaj vsaj formalno uživa človek, prene- sti tudi na živali. Ni racionalnega argumenta proti tej misli. Če bodo živali postale osebe, svobodne in pravnoformalno zaščitene, in bodo »imele inherentno moralno vrednost, ki naj bi bila enaka človekovi« (Francione 2008: X), bo mogoč tudi živalski/ontološki obrat (več o njem gl. Glas- nik SED 57 (3–4), 2017). Glasnik SED 60|2 2020 48 R azg labljanja Mar je tk a Golež Kaučič Pes: mestni družabnik ali kos pohištva? Kaj pa pes? Psa smo prek podomačevanja pravzaprav pri- silili, da živi z nami, nihče ga ni vprašal, ali si to želi. Ker smo ga prisilili, da je naš družabnik, včasih tudi ujetnik (Horowitz 2014), moramo zato skrbeti zanj (Haraway 2008: 33). Je pes v mestih sploh še pes, volčji sorodnik ali le podaljšek človeškega jaza? Belk razpravlja o psih kot o »domačih ljubljenčkih« 17 (pets), kar spominja na plišaste igrače in na tej podlagi zamišlja psa v odnosu s človekom. Govori tudi o psu kot o podaljšanem jazu, samorazširitvi (self-extension), psu kot dodatku človekove osebnosti ter eni od kategorij. Belk razpravlja tudi o izbiri »hišnih lju- bljenčkov«, kot jo oblikujejo lastnikove osebnostne zna- čilnosti; kot o nadomestnih družinskih članih, njihovi smr- ti, ki jo doživijo kot izgubo sebe; o njih kot o »prehodnih predmetih«, ki olajšajo gibanje skozi življenjski cikel; o psih v terapevtskih vlogah ali kot o predmetih prevlade (Belk 1988: 155–156). Poznamo tudi izraz »petišizem«, ki je celo neke vrste kult lastnine psov in mačk v zahodni družbi (Visković 1996: 380–386, prim. Szasz 1968). S tem pa nastaja problem psa kot komoditete ali darila otroku in s tem povezana zapustitev psa, ko se ga človek naveliča, saj ga zamišlja kot predmet. Zato je odnos pes – človek v urbanih okoljih ambivalen- ten: »ljubezen« na eni strani in negativni odnos na drugi strani je psa potisnil v območje, v katerem ne ve, kaj se bo z njim zgodilo. Bo ljubljen, spoštovan kot pes, živel tako, kot pritiče njegovi vrsti, njegovim potrebam, ali se bo mo- ral podrediti zahtevam posameznega človeškega skrbnika ali postal celo strelovod za človekove frustracije (Arluke in Sanders 1996: 28; prim. Tuan 2007: 145)? Sanders pa kljub temu meni, da pes kot družbena žival zagotavlja udobje, zaščito, ljubezen, zdravje, druženje in razširjeno definicijo sebe tako kot nobena druga stvar, ki jo je mogo- če kupiti, prodati ali zamenjati (Sanders 1990). Psi kot osebe Psi so v urbanem okolju večinoma definirani kot osebe (Katcher idr. 1983); večina meni, da psi razumejo, kar jim govorimo, in se zato odzovejo temu primerno (Cain 1985). Z njimi si delijo trajne, intimne in čustveno pove- zane odnose (gl. Bogdan in Taylor 1989). Beck in Katcher sta ugotovila, da se je 80 odstotkov veterinarskih strank, ki so jih preučevali, s svojimi »hišnimi ljubljenčki« pogovar- jalo »na enak način kot z ljudmi« (1983: 44). Dejavnost je običajno opredeljena kot pristna pogovorna izmenjava, saj skrbniki verjamejo, da žival razume, kaj govorijo, in se ustrezno odzove (Cain 1985: 7). Vsak pes ima po mnen- ju skrbnika izvirno osebnost. Človeku v urbanem okolju pes tudi omogoča, da komunicira z drugimi ljudmi (Adell- Bath idr. 1979) in se odpre drugemu (Sanders 1989: 57– 17 Lingvistično podcenjevanje psa. 61). Srečevanje psov in njihovih skrbnikov je neke vrste družbeni ritual. Dvojištvo: pes – človek Takega mnenja je tudi Keneth Shapiro, ki je označil »pas- je-človeški odnos kot odnos dveh posameznikov, od ka- terih je tudi pes izvirni posameznik z lastno osebnostjo in zgodovino, zato se ga ne more zamenjati in tudi ne od- ločati o njegovi smrti, saj je posebno in nenadomestljivo bitje« (Shapiro 1989: 183–193). Pes postane posebni drugi in v veliki meri sodeluje v procesu identifikacije človeka: »Skrbnik psa si ustvari osebnost živali, ki jo vidi kot po- sameznika, komunikativnega, občutljivega, vzajemnega in spremljevalnega bitja, ki je integriran član skupnosti« (Sanders 1990). Iz tega družbeno opredeljenega položaja spremljevalna žival deluje kot »pomembna druga oseba« za lastnika in njune neposredne interakcije zagotavljajo pomembne, pogosto koristne socialne izkušnje, ki vsebu- jejo neposredne informacije, uporabljene v procesu samo- definicije lastnika. Vzajemna »združenost« oseb je prika- zana s posebno simbolno označenostjo dvojištva (Goffman 1971: 65). Povodci, medsebojni pogled, fizični stiki (npr. božanje, dotiki s smrčkom), lastnikovo klicanje živali po imenu in številni drugi znaki se uporabljajo za javno do- kazovanje, da žival in skrbnik predstavljata skupnost. Kot javno delujočo enoto žival – človek zavezujejo pričako- vanja o korektnosti in vzajemni odgovornosti. Teža teh pričakovanj je v največji meri odvisna od lastnika/skrbni- ka, za katerega velja, da je najbolj sposoben izvajati »inte- ligentno samokontrolo« (Goffman 1971: 121). Posledično je lastnik običajno odgovoren, kadar živalski član ne ravna v skladu z javnimi pričakovanji. Družbeno problematično vedenje živali lahko poslabša socialno identiteto človeške- ga partnerja. Obsojajoči družbeni odziv drugih običajno povzroči neprijetno notranjo izkušnjo krivde, sramu ali zadrege pri skrbniku (Goffman 1982). To je sociološko opredeljena skupnost, ki je družbeno pogojena. Pes – lastnik Erica Fudge (2009: 15–16) govori o paternalističnem, hie- rarhičnem odnosu pes – lastnik, saj pes izgubi svobodo, pridobi pa varnost in hrano – med njima nastane med- vrstna bližina. Da je pes podrejen in človek dominanten, izhaja iz pozicije moči ter družbene in kulturne konstruk- cije tega odnosa, ki ga sprejemeta oba člana, vprašanje pa je, ali je to prostovoljno ali samo izraz procesa udoma- čitve. Vrsti se nista naravno povezali, morala se je zgoditi udomačitev, ki je podredila volka in ga naredila za psa. Pes bi moral živeti v lastni vrstni skupnosti in ne v skup- nosti pes – človek. Po Molly Mullin je udomačitev »ena najglobljih transformacij, ki se je dogodila v človeško- živalskem odnosu« (Mullin 2002: 389), Rebecca Cassidy pa trdi, da je v preteklosti udomačitev pomenila »človeko- vo kontrolo živali in prevedbo v lastnino« (Cassidy 2007: Glasnik SED 60|2 2020 49 R az g lab ljanja Mar je tk a Golež Kaučič 2), kar pomeni, da je bil to biološko-kulturni proces vstopa živali iz narave v človeško družbo, kjer je posledično po- stala lastnina človeka. 18 Povodec, ki povezuje psa in človeka, je dvosmeren, hkra- ti pa omejuje svobodo enemu od njih. Lahko pa ga vo- di v smeri, ki bi jih kot prostoživeči pes nikoli ne imel priložnosti uzreti. Dobi poseben socialni status, vendar le ob socializacijah, ki jih izbere lastnik in ne on sam. Po mnenju Erice Fudge se pes samopodredi, samo da bi imel hrano in dom, je torej oportunist, saj mu nič drugega ne preostane (Fudge 2009: 15), ker smo ga naredili odvisne- ga od nas (Spletni vir 4). Njegove pravice so le tiste, ki mu jih je določil človek glede na svoje interese, lahko pa je tudi samo »modni dodatek«. Je pa še vedno udomače- na žival in »po zakonu še vedno lastnina, predmet in ne čuteče bitje« (Best 2014: 7), saj moralni status izključuje status lastnine (Francione 2000). Goedfrey Sandy-Winsch v knjigi Animal Law (1978) piše, da si živali lastimo na enak način kot nežive stvari, npr. avte in pohištvo. Žival je vedno »ljubljenček«, laboratorijska ali lovna žival, žival za hrano ali kakšna druga oblika živali, ki si jo lastimo in obstaja zgolj za nas, za naše potrebe in uporabo, ter nima druge vrednosti kot tiste, ki ji jo damo mi (po Francione 2008: 37–38). Če svojega psa štejete za člana svoje družine in z njim dobro ravnate, bo zakon zaščitil vašo odločitev, tako kot bo zakon zaščitil vašo odločitev o menjavi olja v avto- mobilu vsakih 1000 milj – pes in avto sta vaša last in če želite svoji nepremičnini dodeliti višjo vrednost, bo zakon zaščitil vašo odločitev. Če pa želite svoji nepre- mičnini dodeliti nižjo vrednost in na primer imeti psa čuvaja, ki ga držite priklenjenega na svojem dvorišču in mu zagotovite minimalno hrano, vodo in zavetje – brez druženja ali naklonjenosti – bo zakon zaščitil tudi to od- ločitev. (Francione 2008: 117) Če se ga človek hoče znebiti, je to njegova stvar. Odvze- ti živali življenje danes ni zločin, »psu lahko odvzamemo življenje, četudi je zdrav, ker je lastnina, nič drugačna od omare, ki se je lahko znebimo, kadar želimo« (Francio- ne 2008: 135). Po Francionu je torej udomačitev moralno neupravičena, zato bi morali z udomačevanjem prenehati, kar pomeni, da ne bi smeli več dovoljevati nadaljnjih ro- jevanj psov in mačk, nič več »produkcije 19 domačih ljubl- 18 Cassidy (2007) govori o udomačitvi v preteklosti, ko je žival izgubi- la svobodo. Četudi si psa človek ni vedno podrejal zaradi koristi, pa mu je še vedno nadrejen. 19 Pes je bil res načrtno vzrejen zaradi namerne selekcije za določene potrebe – reševanje ljudi v gorah, vodenje slepih idr. –, a prav to je tisto, kar želimo izpostaviti kot antropocentrično: vse to je napravil človek zaradi pasje uporabne vrednosti in ne zaradi psa samega ter njegove inherentne vrednosti. Ker je pes pravnoformalno čuteče bi- tje tudi v Sloveniji (od 5. marca 2020), ni več stvar, ki bi jo lahko prodajali in kupovali. Žal je to le opredelitev, ki ni zavezujoča, ta stvarnopravni zakonik ureja zgolj naslednje: »Njihova funkcija ni jenčkov«, naša moralna dolžnost je, da poskrbimo za vse, ki so danes tukaj. V ta svet ne sodijo, tukaj so zato, ker smo kot skupnost moralno zgrešili (Spletni vir 4). Opazovanje in samoopazovanje: pes, golob in človek V empirični raziskavi smo skušali ugotoviti kompleksnost razmerij med golobi in ljudmi v mikrokozmosu okoliša večstanovanjske zgradbe v enem od naselij v Ljubljani, kjer so konflikti med različno mislečimi neposredno vpli- vali na golobjo populacijo, hkrati pa na vse druge ptice, ki so izgubile možnost dodatne prehrane in vode. Predvsem pa se sama analiza dotika vidne diskriminacije in speci- esizma ptičjih vrst, kjer so vse druge ptice sprejemljive, le golobi ne. Uporabili smo tudi avtoetnografsko metodo (Hayano 1979; Denzin 1989; Ellis 1991), lastno udeležbo z opazovanjem in sodoživljanjem položaja obeh živalskih vrst. Ta metoda ponuja možnost doživljanja pozitivnih komunikacij med skrbniki psov in hkrati stigmatizacijo v skupnosti zaradi drugačnega pogleda na golobe, kot ga ima večinska populacija. Omogoča deskriptivni in intro- spektivni pogled ter zelo natančno intelektualno in emo- cionalno izkušnjo (Arluke in Sanders 1996: 29). Uporaba avtoetnografije je po Carolyn Ellis »vključevanje gibanja nazaj in naprej med doživljanjem in preučevanjem ranlji- vega jaza in opazovanja ter razkrivanja širšega konteksta te izkušnje« (Ellis 2007: 14). Avtoetnografija je »žanr pisanja in raziskovanja, ki povezuje osebno s kulturnim« ter »po- stavlja sebe v družbeni kontekst« (Holt 2003: 2). Vključuje raziskovalčevo pripovedno analizo, ki se nanaša na njega samega kot nekoga, ki je intimno povezan s posameznim pojavom (Chang 2008: 3), v našem primeru z osebo, ki je žival. Ne gre torej samo za pisanje o sebi, temveč za kriti- čen odnos do svojih osebnih izkušenj, ki so predmet razi- skave, in hkrati zastopanje glasu Drugega – v tem primeru sta to golob in pes – ki ne more verbalizirati svojega po- ložaja. Izpostavlja tudi raziskovalčev odnos do »družbene konstrukcije resničnosti« (Berger in Luckman 1998), ki jo ob stiku z njemu neustreznimi reakcijami ljudi na posame- zno žival popolnoma zavrača, s tem pa izpostavlja tudi la- sten pogled na Drugega, ki je v tem primeru človek. Metoda izpostavlja čustveno izkušnjo, ki je lahko zelo boleča, ker je raziskovalec čustveno povezan z osebo ra- ziskave – v našem primeru z golobom, še bolj pa s psom, hkrati pa izpostavljen psihičnim pritiskom človeške skup- nosti, večine, ki se ne strinja z njegovimi pogledi, še manj samo in izključno – služiti in izpolnjevati osebne interese lastnika. Predlog odkazuje na uporabo posebnih specialnih pravil, ki urejajo dopusten način ravnanja z živalmi, in obveznosti, ki jih imamo lju- dje do njih, tako da jim je – kot čutečim živim bitjem zagotovljena njihova dobrobit ter da se človek tudi pri izvrševanju svojih stvarnih pravic vzdrži ravnanj, ki živalim povzročajo nerazumno nepotrebno trpljenje« (Spletni vir 10). Za lastnika psa se samo razširi odgovor- nost, ne pa tudi odpravi status psa kot lastnine. Glasnik SED 60|2 2020 50 R azg labljanja Mar je tk a Golež Kaučič pa z dejanji. O močni povezanosti med raziskovalcem in živalmi, ki so definirane kot osebe, prijatelji ali člani dru- žine, obsežno pišejo Alan Beck in Arron Katcher (1983: 39–59), Victoria V oith (1983), Ann Cain (1985) in Jean Veevers 1985. Tudi Sanders je doživel velike emocionalne travme ob avtoetnografskih raziskavah psov oziroma se- be samega ob skupnem bivanju z njimi, še posebej takrat, ko mu je umrl pes (Arluke in Sanders 1996: 30). Zato je ta metoda močno povezana s čustvi, hudimi doživetji, pa še s stalnimi konfliktnimi situacijami z ljudmi, ko gre za živali, ki jih ne razumejo kot osebe, temveč kot odvrat- na bitja, kar je bila pogosta oznaka za golobe (Jerolmack 2008; Blechman 2013; Boyle idr. 2019). To smo doživeli tudi sami v naši raziskavi v Ljubljani. Z opazovanjem in samoetnografijo pa spremljamo tudi odnos do psa, ki je v urbanem okolju mnogo bolj zaželena žival, kot je go- lob. Na oba, tako psičko kot družinskega člana kot tudi na golobico, ki je prihajala na okensko polico, smo bili zelo čustveno navezani (s tem mislimo le na človekovo čustve- no navezavo, čeprav raziskave kognitivnih etologov, npr. Griffina (2001), dokazujejo, da tudi živali izražajo čustva). Oba sta bila posameznika, a tudi jate golobov, ki so se zbrale na dvorišču, so bile za nas skupnost posameznikov in ne horda »smetiščnih« živali. Ko uporabljamo etnograf- sko terensko metodo, je zelo verjetno, da nismo samo mi v središču raziskave, tudi živali lahko pokažejo reakcije in aktivno sodelujejo v njej. 20 Prav tako se raziskovalci soočajo s težko odločitvijo, ali, kdaj in kako naj posredujejo. Avtoetnograf ne more kar prenehati z delovanjem, če pa že, je to čustveno izjemno težko. Ko zaradi zunanjih vzrokov zapusti žival, pa najsibo to golob, ki ga ne sme več hraniti, ali ga zaradi smrti zapusti pes, se raziskava konča, a ne po volji raziskovalca (več gl. Arluke in Sanders 1996: 29–30). Odnos ljudi do psov je bil v letih, ko je potekalo raziskovanje, kako se ljudje odzivajo na golobe, večinoma pozitiven. Še posebno intenzivno je bilo čustveno doživljanje v letu 2019, ko je naša psička umrla, in take eksplozije čustev žalosti pravzaprav človek težko prenese. 21 Enako se je zgodilo, ko se je manjša skupnost stanovalcev mikrokozmosa v Ljubljani med zaprtjem zaradi epidemije koronavirusa odločila za neposreden napad na branitelje in hranitelje ptic, tudi golobov, kar je imelo za posledico psihični pritisk, istočasno pa je umrla tudi golobica, ki je od takrat ni bilo več na polico. Ob tem sta se zgodila verbalni upor proti skupini ljudi, ki je razglasila človeka za kriminalno odgovornega zaradi drugačnega prepričanja o pticah v urbanem naselju, in samorefleksija, ki je povzročila neke vrste odtujenost od človeka. Golob nasproti človeka v Ljubljani »Samo ne na mojem dvorišču, samo ne pod mojim oknom!« Od simbola čistosti, beline in miru se je golob v 21. stoletju v očeh večine urbanih prebivalcev, in Ljubljana ni nobena izjema, preobrazil v nekaj brezvrednega, odvečnega uma- zanega, grdega, invazivnega in nevarnega (Nagy in John- son II 2013: 1). Tudi v Ljubljani jih ljudje dojemajo kot leteče podgane, ptice odpadkov, so urbani brezdomci, zato jih tudi hranijo (tudi) brezdomci. Golob je postal neprijetna leteča prikazen, ki kar naprej in nenadzorovano iztreblja in onesnažuje človekove stavbe in bivališča. Ptica dobi le ekonomsko vrednost in ko jo izgubi, izgubi tudi vrednost sama po sebi. Človek pa le malokrat uvidi tudi vrednost, ki jo ima vsako živo bitje v ekosistemu. Zato pogled izven antropocentrizma lahko to percepcijo spremeni (Nagy in Johnson II 2013: 4). »Živali kot smeti« ni samo oznaka, 20 Golobica, bila je invalidka s poškodovano nožico, je svojo reakcijo pokazala s tem, da je priletela vsak dan ob isti uri na polico in prine- sla vejico; psička je imela izjemno zapleteno osebnost in je reagirala z različnim lajanjem na naša dejanja in ji je bila t. i. poslušnost po- polnoma tuja. Nedvomno je bila pasja oseba. A zgodba obeh žival- skih življenj v teh letih raziskave oziroma sobivanja je preobsežna za ta članek. 21 Njena smrt kot smrt individuuma razgrinja popolno nemoč človeka. Ta ob življenju z bitjem, ki je bilo središče njegovega življenja, lah- ko samo ugotavlja, da je tesno povezan z njim prek telesa, čutenja, bolečine – če bi njeno trpljenje lahko vzeli nase, bi ga – ne more pa ji s svojim spoznavnim aparatom slediti v tisti nič, v katerega bo vstopil tudi sam, ko se mu bo izteklo življenje. Golobica na ok enski polici. F o t o: Mar je tk a Golež K aučič, 1 5. 5. 2020. Glasnik SED 60|2 2020 51 R az g lab ljanja Mar je tk a Golež Kaučič pač pa koncept, ki lahko oblikuje človekov pogled na po- samezno vrsto. Oznaka smeti, aplicirana na golobe, je an- tropocentrični koncept, ki spreminja živo bitje v predmet, inherentno umazan in zato nevaren, čeprav golob to vse- kakor ni. Mary Douglas meni: »Umazanija po svoji naravi ni nevarna, dokler ne postane onesnaženje, nevarna vrsta umazanije« (Douglas 1966: 44–45). Tudi golob ni postal smet zaradi svoje objektivne neprimernosti, nasprotno, za smet smo ga naredili ljudje. Golobi v Ljubljani živijo in ljudje so do njih večinoma indiferentni; ko stopajo po mest- nih ulicah, so zanje nevidni, se zanje ne zmenijo. Če pa se pojavijo na njihovih okenskih policah ali pod njihovim oknom, se vse spremeni. Zato smo poskusili ugotoviti, ali se je v našem večletnem obdobju srečevanja z golobi in ljudmi kaj spremenilo v odnosu do teh ptic. Raziskava (brez anket in intervjujev) odnosa ljudi do go- lobov in golobov do ljudi je potekala v naselju v Ljubljani, večinoma v okolici ene ali več zgradb, kjer je bila interak- cija med golobi in ljudmi zaradi hrane in pitnikov najve- čja. Začela se je leta 2012 in končala v obdobju splošne ustavitve življenja zaradi koronavirusa pomladi 2020. V tem obdobju se je z opazovanjem in na podlagi reakcije ljudi na hranjenje ptic (vseh, ne samo golobov) ugotavlja- lo vsaj tri vrste odnosa do golobov, saj so ljudje reagirali zgolj na golobe in ne na druge ptice. Z avtoetnografijo in opazovanjem smo ugotovili, da je bila stigmatizacija golo- bov prenesena tudi na tiste, ki so hranili golobe ali bili vsaj empatični do njih in jih niso sovražili. Do leta 2015 hranjenje ptic, med njimi golobov in dru- gih prostoživečih živali, ni bilo prepovedano, od leta 2015 pa obstaja odlok, ki prinaša denarne kazni za hranjenje in omogoča prijave na inšpektorat Mestne občine Ljublja- na (MOL). Inšpektorat mestne uprave MOL je namreč v Uradnem listu št. 57 objavil Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o urejanju in čiščenju občinskih cest in javnih zelenih površin, ki je začel veljati 15. 8. 2015 in v katerem je zapisano: 10. člen odloka določa, da je na občinski cesti prepovedano hraniti živali; v 3. alineji 11. člena odloka pa, da je na javnih zelenih površinah pre- povedano hraniti živali, razen ptic in veveric na območju parka Tivoli; predvidena globa za posameznika je 100 evrov (Spletni vir 5). Ker je MOL sprejela ta odlok, je s tem prepovedala tudi obešanje ptičjih hranilnic na drevesa in postavljanje pitnikov, kar je povzročilo, da so nekateri prebivalci s posebnimi opozorili in nato žolčno gonjo do- segli, da so golobe izrinjali iz mestnih okolišev, hranitelji in branitelji pa niso bili samo stigmatizirani, pač pa tudi zakonsko preganjani – prav med koronakrizo. A MOL je imela v preteklosti zelo uspešen projekt, imeno- van Mestni golob, ki ga je izvajal Inštitut za higieno okolja in živali z etologijo Veterinarske fakultete v Ljubljani. Leta 2012 so v Ljubljani namestili golobnjake in hranili golobe zaradi odvzema njihovih jajc in nadomeščanja z umetnimi, skrbeli so za higieno golobnjakov in okolico, s tem pa so nadzorovali še stanje golobov, opravljali zdravstvene razi- skave ipd. 22 Izvajalec projekta Štefan Pintarič je novinarki Tini Lešničar povedal, da se projekt od leta 2015 ne izvaja več, saj je občina enostransko prekinila sodelovanje oziro- ma sofinanciranje že z letom 2014 (čeprav je bil v občin- skem proračunu zanj predviden denar). Prav tako je projekt pomagal sooblikovati bolj pozitiven odnos do živali, s ka- terimi si delimo življenjsko okolje (Spletni vir 6). Na Naci- onalnem inštitutu za veterino so takrat ugotovili, da je po- pulacija golobov v Ljubljani zdrava, zato mit o prenašalcih bolezni ne drži. Ko je bilo leta 2015 projekta z golobnjaki konec, se je začela gonja proti golobom kot »vojna« proti naravi, s stigmatizacijo tistih, ki jim zanje ni vseeno. Zato je bila vložena tudi pobuda (peticija), da bi projekt ponovno zaživel in da bi golobnjake postavili na travnike v okolici naselij, tako da se golobi ne bi zadrževali na stavbah in jih onesnaževali z iztrebki (Spletni vir 7). 23 22 Jajca so se pobirala vsak drugi dan, preden je prišlo do razvoja za- rodka. Puščalo se je določeno število jajc, da se je ohranjal naravni nagon golobjih parov, s čimer se ni poseglo v reproduktivne navade golobov, okolja in živali. 23 Morda bi se lahko ustanovila posebna Komisija za vprašanje urbanih živali (ne samo golobov, tudi nutrij, galebov, ježev, vran in drugih), ki bi vodila politiko njihove zaščite in sobivanja z ljudmi, nadzirala njihove populacije, spremljala njihovo gibanje in v zimskih mesecih poskrbela za hrano in bivališča, ki ne bi motila ljudi v njihovih last- Opuščeni golobnjak v Ljubljani. F ot o Marjetka Golež Kaučič, 2 1 . 9. 2020. Glasnik SED 60|2 2020 52 R azg labljanja Mar je tk a Golež Kaučič V samoopazovanju in opazovanju smo ugotovili, da je bi- lo hranjenje ptic sprejemljivo, dokler golobi niso v večjih jatah prihajali tudi pod ptičje krmilnice in posedali na stre- hah individualnih hiš in stanovanjskih blokov ter povzro- čali nesnago, kar je povzročilo hude konflikte in nezado- voljstva. Uporabljena sta bila metafora »leteče podgane« in mit o nevarnosti za zdravje ljudi. Premiki hranilnih po- stojank za ptice so vzbudili nezadovoljstvo dela prebival- cev, drugim je bilo vseeno, tretji pa so to tiho občudovali in v to privolili. Pitniki so bili ukradeni, odvrženi, odstra- njeni, izzvali so komentarje, da so to smeti; kognitivni pre- nos tega pogleda na golobe ni izostal. Četudi so hranitelji hranili ptice s semeni in s tem poskrbeli, da so bili tudi golobi deležni pravilne prehrane in ne ostankov – kot je pogosto tam, kjer ni drugega – in s tem omogočili, da je bila golobja populacija zdrava, pa je prevladalo mnenje, da so golobi smetiščne živali, ki v urbanem okolju nimajo kaj iskati. Tako kot brezdomce naj bi jih pregnali, vseeno, kam in kako, »samo da ne bodo pod mojim oknom, na moji polici, na žlebu, pod mojo streho«. Od tega mnenja ni bilo več daleč do organizirane gonje proti drugače mi- slečemu, ki se ne udinja zanj nesprejemljivim družbenim normam ali urbanim politikam in se mu zdi sprejeti odlok še ena od tistih diskriminacijskih odločitev, ki so mnogo bolj politično kot resnično potrebne. 24 Kognitivni prenos resentimenta iz živali na človeka, ko z eno samo potezo prizadeneš dva udarca, je pogost pri ljudeh pri ljudeh, ki dobijo oblast, o čemer je pisala že Hanna Arendt (1970). Raziskava je pokazala razmerje človeka do živali, ki naj bi po prepričanju družbenih skupin, ki so si zamislile steril- no urbano okolje brez motečih naravnih prvin, ne sodile v urbano okolje. Pokazala pa je tudi odnos do ljudi oziroma stigmatizacijo tistih, ki menijo, da je vdor človeka v nara- vo tisti, ki je povzročil, da se je odnos do ptic popolnoma spremenil, in ki ne pristanejo na njihovo izločitev, še več, do tistih, ki menijo, da so živali osebe in imajo enake pra- vice kot ljudje. Kritičnoanimalistični pogled na ta problem dokazuje, da gre tudi za strukturni sociološki in antropo- loški problem, ki pokaže na latentno agresijo in neobčutl- jivost določenih skupin prebivalstva. Ker nismo izvajali anket ali intervjujev, sklepamo le na podlagi opazovanja, da večina prebivalcev te večstanovanjske zgradbe in nekaj okoliških hiš (60 ljudi) ni naklonjenih golobom zaradi nji- hovih iztrebkov, manjšina pa je bodisi indiferentna bodisi nima nič proti ali so jim golobi celo všeč. nih bivališčih. Organizirala bi izobraževanja o pticah, informirala ljudi o njihovih posebnostih in vrednostih, ne samo za človeka in okolje, temveč tudi o tem, da imajo kot posamezniki svoje značil- nosti in pravice, predvsem pa bi organizirala izobraževanje otrok in situ, z izdelovanjem krmilnic in gnezdilnic tudi v urbanih parkovnih območjih in zelenih delih sosesk (prim. Spletni vir 8). 24 Tudi avdienca pri županu ni pomagala. Odločno je branil odlok in se kljub pojasnjevanju raziskav in trditev o inherentni vrednosti živali ni pustil prepričati. Edina bitja, ki jih je odločno branil, so bila drevesa. Iz tega opazovanja in samoudeležbe v raziskavi lahko ugotovimo naslednje: človek s klasifikacijo in konceptu- alizacijo epiteta ali metafore »leteče podgane«, znane za golobe kot ptičje brezdomce, ki so zdrsnili v simbole člo- veških strahov in frustracij, uveljavlja svojo dominantno in speciesistično pozicijo do živali, ki postanejo predmeti in ne čuteča bitja. Pes nasproti človeka v Ljubljani Če je diskriminacija golobov v Ljubljani očitna in obsež- na, pa je mestna oblast mnogo bolj naklonjena psom in njihovim skrbnikom. 25 Da bi pokazali izrazito primerjal- no razliko med golobi in psi v mestu, smo med skrbniki psov in meščani, ki nimajo psa, v že prej omenjeni soseski poskušali ugotavljati tudi odnos človeka do psa. Zaradi našega »lastnega« psa je bila socialna komunikacija med skrbniki, psi in ljudmi brez njih neposredna in jasna. Komunikacija in srečevanje s skrbniki sta razkrila izmen- javanje izkušenj, personifikacijo psa, govor v njegovem imenu, razkrivanje lastnosti psa, emotivne in afektivne razsežnosti psov in skrbnikov ter reakcije na pasje veden- je. Vse to nenehno, večletno srečevanje je pokazalo, da je večina skrbnikov in drugih ljudi naklonjenih psom v urbanem okolju, večina jih ima za družinske člane, zanje izjemno skrbi in se čuti odgovorne. Ne vidi jih kot lastni- no, kljub temu, da so, in se ne sprašuje o tem, ali je prav, da se vzreja nova in nova pasemska pasja bitja, čeprav je prav v tej soseki ogromno posvojenih psov. V obdobju raziskave je bilo srečevanje s skrbniki psov in tudi drugimi ljudmi izjemno pozitivno. Večinoma so lju- dje izražali veliko naklonjenost človeško-živalskemu paru, kjer je povodec povezoval dve bitji v dvovrstno skupnost. Redke so bile negativne pripombe o t. i. »točkovnem one- snaževanju« psov, iztrebkih ali lajanju, ali pa indiferen- tnost in celo strah pred psom. Srečevanje med skrbniki ni bila samo izmenjava izkušenj, ni bil samo govor za psa in v njegovem imenu, bila so srečevanja, ki so krepila social- no mreženje med ljudmi in psi v obojestransko korist. Psi so lahko imeli lastno pasjo komunikacijo, ki jim je omo- gočala, da so bili to, kar so – psi. Urbani psi soseske v Ljubljani so večinoma ljubljeni, zanje je izjemno lepo po- skrbljeno, so družinski člani in družabniki. Tudi smrt psa vzpostavi posebno sočutje med skrbniki in razumevanje za globoko žalost ob izgubi. Rezultati opazovanja drugih in samoopazovanja v osmih letih so pokazali, da je večina ljudi te soseske pravzaprav naklonjenih psom v urbanem okolju, seveda pod pogojem, da so socializirani in lepo vzgojeni, manjšina ljudi pa je bodisi indiferentnih ali sovražnih. Na to razdelitev, ki je popolnoma nasprotna rezultatom opazovanja odnosov lju- di do golobov, vpliva družbeni konsenz, naklonjenost ti- 25 Ljubljana je prejela naziv psom prijazno mesto 2017 (Spletni vir 9). Glasnik SED 60|2 2020 53 R az g lab ljanja Mar je tk a Golež Kaučič stemu, ki nam je bolj podoben kot golobi ter je na estetski in higienski vrednostni lestvici hierarhično više. Sklep Družbeno sprejemljivo je imeti psa, družbeno nespreje- mljivo pa je hraniti in imeti empatičen odnos do golobov. Družbena konstrukcija sprejemljivega ali nesprejemljive- ga vpliva na ravnanje večine ljudi, ki je lahko pozitivno ali negativno. Vsaka razlika ali odklon od družbeno sprejete- ga povzroča večinsko negativizacijo in izločanje posamez- nika iz skupnosti. Z drugačnim pogledom na živali, kot je običajen, smo sku- šali vplivati na bralca, da zamenja svoj antropocentrični pogled na živali z ekocentričnim, da razmisli o realnih ži- vljenjih tako golobov kot psov, neodvisno od človekovih družbenih konceptov. Ekološko-etični in kritičnoanimalis- tični pristop bi prav gotovo omogočila, da bi vse prostožive - če živali sprejeli kot pomembne prebivalce mestnih sosesk in razumeli, da imajo prav zaradi uničevanja njihovega na- ravnega okolja pravico nastanitve in življenja tudi v urba- nih območjih. Sprememba pogleda na »smetiščne živali« bi nam omogočila, da se znebimo stereotipov, ki so uko- reninjeni v človekovi kulturi. Ko uporabimo kompleksnost pogleda in pozabimo na predsodke, ko vidimo, spremenimo percepcijo, ko spoznamo, spremenimo vedenje do golobov. Kaj pa lastninske živali, kot so psi? Po mojem mnenju bi morali posvojiti pse, ki nimajo doma, nato pa zaustaviti »proizvodnjo« pasemskih psov, ki omogoča le dobiček. Kadar pse razumemo kot predmete, ki imajo svojo ceno, to prispeva k zavržbi čutečih pasjih bitij, ki se jih lastniki bo- disi naveličajo bodisi jih ne potrebujejo več, ker niso več sposobni opravljati vloge, ki jim jo določa človek. Tako golobi kot psi bi morali imeti resnične vrednosti kot bitja z lastnimi interesi, brez metaforičnih konotacij, ki jih razo- sebljajo. Zato je poleg spremembe v percepciji njihovega moralnega in resničnega statusa potrebna tudi politična in zakonska sprememba. Človek nima problema z živalmi, živali imajo problem s človekom. Potrebno je razsrediščenje človeka in odprava binarnosti, kot so narava/kultura, človek/žival, koristno/ škodljivo, ter prestop iz demonizacije narave v nespe- ceistični svet, v katerem ne bo dominacije ene vrste nad drugimi, temveč bo vladala raznovrstna demokracija ali večvrstno sodelovanje in sobivanje. Vrsta še ni razlog za posploševanje. Vedno je treba gledati posameznika neke vrste in izhajati iz tega. Ne moremo sklepati iz posploše- vanja vedenja in življenja neke vrste, da so vsi enaki, ima- jo enaka čustva, mišljenje, vedenje. Zato je dešifriranje komunikacijskih prvin v individuumu neke živalske vrste, ki ne komunicira verbalno, pač pa z drugimi semiotični- mi znaki, priložnost in možnost, da začnemo razumevati vsaj tisti živalski svet, ki je z nami vsak dan. To pa je prav gotovo pes v družini in golob zunaj na naših okenskih po- licah ali dvoriščih. Poleg akademske razprave in analize situacije, v kateri človek razume psa kot svojega bližnjega, goloba pa kot daljnega – gre torej za medvrstni kot tudi znotrajvrstni konflikt in diskriminacijo glede na vrsto – je nujno potreb- no tudi aktivno delovati za dosego in uveljavljanje intrin- zične vrednosti živali v novi ekološko-ontološki paradig- mi, tako za psa kot za goloba. Psa osvoboditi dominacije s prenehanjem vzreje pasem in prodajo ter z uveljavitvijo zgolj skrbniškega odnosa do njih, goloba pa osvoboditi odtujevanja in izrinjanja. Uveljaviti je treba tudi koncept »živalski in ontološki obrat«, kjer vse živali postanejo ena- kovredni moralni akterji – osebe, ki se jim upoštevajo nji- hovi lastni interesi in cilji v medvrstni skupnosti. Zahvala Prispevek je bil pripravljen v okviru raziskovalnega pro- grama Folkloristične in etnološke raziskave slovenske ljudske duhovne kulture (P6-0111), ki ga sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna, in delno v okviru hrvaškega projekta Kulturna animalistika: interdisciplinarna polazišta i tradi- cijske prakse (IP-2019-04-5621), ki ga financira Hrvatska zaklada za znanost. Viri in literatura ADELL-BATH, Margit, Ann Charlote Krook, Gunnel Sandquist in Kerstin Shantze: Do We Need Dogs? A Study of Dogs‘ Soci- al Significance to Man . Gothenburg: University of Gothenburg Press, 1979. ALLEN, Barbara: Pigeon. London: Reaktion Books, 2009. ARENDT, Hanna: Macht in Gewalt. München: Piper Verlag, 1970. ARLUKE, Arnold in Clinton R. Sanders: Regarding Animals. Philadelphia: Temple University Press, 1996. BATT, Sarah: Human Attitudes Towards Animals in Relation to Species Similarity to Humans: A Multivariate Approach. Biosci- ence Horizons 2/2, 2009, 180–190. BECK Alan in Arron Katcher: Between Pets and People. New York: Putnam, 1983. BELK, Russel: Possessions and the Extendend Self. Journal of Consumer Research 15/2, 1988, 139–168. BEST, Steven: The Politics of Total Liberation. Revolution for the 21 st Century. New York: Palgrave Macmillian, 2014. BIRKE, Lynda: Who – or What – are the Rats (and Mice) in the Laboratory. Society and Animals 11/3, 2003, 207–24. BLECHMAN, Andrew D.: Pigeons: The Fascinating Saga of the World‘s Most Revered and Reviled Bird. New York: Grove, 2006. BLECHMAN, Andrew D.: Flying Rats. V: Kelsi Nagy in Phi- lip David Johnson II (ur.), Trash Animals. How We Live with Nature‘s Filthy, Feral, Invasive and Unwanted Species. Minea- polis in London: University of Minnesota Press, 2013, 221–242. BOGDAN, Robert in Steven Taylor: Relationships with Seve- rely Disabled People: The Social Construction of Humanness. Social Problems 36/2, 1989, 135–148. Glasnik SED 60|2 2020 54 R azg labljanja Mar je tk a Golež Kaučič BOLEN, Eric G. in William L. Robinson: Wildlife Ecology and Management. Upper Saddle River: Pearson Education, 2003. BOYLE, Callie, Stella Capoccia, Ted Darnell in Julie Hart: Flying Icon: The Urban Pigeons and the Human/Animal Rela- tionship in Butte, Montana. Journal for Critical Animal Studies 16/4, 2019, 3–27. CAIN, Ann: Pets as Family Members. V: Marvin Sussman (ur.), Pets and the Family. New York: Haworth, 1985, 5–10. CAPOCCIA, Stella, Callie Boyle in Tedd Darnell: Urban Pige- on Report: Assessment of Habitat and Population. Report to the Butte-Silver Bow County. Butte-Silver Bow County: Department of Health and Human Services, 2014. CARAS, Roger A.: A Perfect Harmony: The Intertwining Lives of Animals and Humans Throughout History. New York: Simon and Schuster, 1997. CASIDDY , Rebecca: Introduction: Domestication Reconside- red. V: Rebecca Cassidy in Molly Mullin (ur.), Where the Wild Things Are Now: Domestication Reconsidered. Oxford, New York: Berg, 2007, 1‒26. CASSIDY , Rebecca in Moly Mullin (ur.): Where the Wild Thin- gs Are Now: Domestication Reconsidered. Oxford in New York: Berg, 2007. CHEV ALIER, Jean in Alain Gheebrant: Slovar simbolov. Miti, sanje, liki, običaji, barve, števila. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1995. CHANG, Heewan: Autoethnography as Method. London in New York: Routledge, 2008. DENZIN, Norman: Interpretative Interactionism. Newbury Park: Sage Publication, 1989. DESCOLA, Philippe. Onstran narave in kulture. Ljubljana: Stu- dia Humanitatis, 2019. DETELA, Jure: Orfični dokumenti I. Koper: Hyperion, 2011. DETELA, Jure: Zbrane pesmi. Ljubljana: Beletrina, 2018. DOUGLAS, Mary: Purity and Danger. New York: Routledge, 1966. DUNAYER, Joan: Specizam. Diskriminacija na osnovi vrste. Zagreb in Čakovec: Institut za etnologiju i folkloristiku in Dvo- struka duga, 2009. DUNN, Robert R., Michael C. Gavin, Monica C. Sanchez in Je- nnifer N. Solomon: The Pigeon Paradox: Dependence of Glo- bal Conservation on Urban Nature. Conservation Biology 20/6, 2006, 1814‒1816. DUNEIER, Mitchell: Sidewalk. New York: Farrar, Straus in Gi- roux, 1999. ELLIS, Carolyn: Sociological Introspection and Emotional Ex- perience. Symbolic Interaction 14/1, 1991, 23‒50. ELLIS, Carolyn: Telling Secrets, Revealing Lives. Relational Ethics in Research with Intimate Others. Qualitative Inquiry 13/1, 2007, 3‒29. ESCOBAR, Maria Paula: The Power of (Dis)Placement: Pige- ons and Urban Regeneration in Trafalgar Square. Cultural Geo- graphies 21/3, 2014, 363‒387. FRANCIONE, Gary L.: Introduction to Animal Rights: Your Child or the Dog? Philadelphia: Temple University Press, 2000. FRANCIONE, Gary L.: Animals as Persons: Essays on the Abo- lition of Animal Exploitation. New York: Columbia University Press, 2008. FRANCIONE, Gary in Anna E. Charlton: Animal Rights: The Abolitionist Approach. [b. n. k.]: Exempla Press, 2015. FUDGE, Erica: At the Heart of the Home: An Animal Reading of Mikhail Bulgakov‘s The Heart of a Dog. Humanimalia: a journal of human/animal interface studies 1/1, 2009, 1−23. GERM, Tine: Simbolika živali. Ljubljana: Modrijan, 2006. GEORGE Amber E.: Introduction: Unfair Implicit and Explicit Attitudes Toward Pigeons. Journal for Critical Animal Studies 16/4, 2019, 1−2. GNI O: Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU, Rokopisna zbirka Odbora za nabiranje narodnih pesmi 1904−1913; št. 14070, 1905, 2165. GOEDEKE, Theresa: Devils, Angels, or Animals: The Social Construction of Otters in Conflict Over Managment. V: Ann Herda-Rapp in Theresa L. Goedeke (ur.), Mad About Wildlife. Boston: Brill, 2005, 25−50. GOFFMAN, Erving: Relations in Public. New York: Basic Bo- oks, 1971. GOFFMAN, Erving: Interaction Ritual. New York: Pantheon, 1982. GOLEŽ KAUČIČ, Marjetka: Thematization of Nonhuman Sub- jectivity in Folklore, Philosophical, and Literary Texts. Cosmos 27, 2011, 121‒154. GOLEŽ KAUČIČ, Marjetka: »Čovjek je najgora zvijer«: živo- tinjski svijet u slovenskom usmenom pjesništvu i suvremenoj slovenskoj poeziji. V: Suzana Marjanić in Antonija Zaradija Kiš (ur.), Književna životinja. Dio 2, Kulturni bestijarij. Zagreb: Hr- vatska sveučilišna naklada, Institut za etnologiju i folkloristiku, 2012, 957‒993. GOLEŽ KAUČIČ, Marjetka: »A Bunny is a Beautiful Thing« or Animals as Machines (!?): The Perception of the Animal World in Slovenian Folk Songs. Traditiones 42/1, 2013, 71−88. GOLEŽ KAUČIČ, Marjetka: Pes v filmu: od resničnosti v fikci- jo. Traditiones 47/2, 2018, 119−132. GRIFFIN, Donald: Animal Minds. Beyond Cognition to Cons- cousness. Chicago: University of Chicago Press, 2001. GRIFFITS, Huw, Ingrid Poulter in David Sibley: Feral Cats in the City. V: Chris Philo in Chris Wilbert (ur.), Animal Spaces, Beastly Places. New York: Routledge, 2000, 56−70. HAAG-WACKERNAGEL, Daniel: Regulation of the Street Pi- geon in Basel. Wildlife Society Bulletin 23/2, 1995, 256−260. HAAG-WACKERNAGEL, Daniel in Holger MOCH: Heal- th Hazards Posed by Feral Pigeons. Journal of Infection 48/4, 2004, 307−313. Glasnik SED 60|2 2020 55 R az g lab ljanja Mar je tk a Golež Kaučič HAAG-WACKERNAGEL, Daniel in Ila GEIGENFEIND: Pro- tecting Buildings Against Feral Pigeons. European Journal of Wildlife Research 54/4, 2008, 715–721. HALL, James: Rječnik tema i simbola u umjetnosti. Zagreb: Au- gust Cesarec, 1991. HAYANO, David: Auto-ethnography: Paradigms, Problems, and Prospects. Human organization 38/1, 1979, 99–104. HARAWAY , Donna: When Species Meet. Minneapolis: Univer- sity of Minnesota Press, 2008. HERZOG, Hal: Some We Love, Some We Hate, Some We Eat: Why It‘s So Hard to Think Straight about Animals. New York: Harper Collins, 2010. HOLT, Nicholas L.: Representation, Legitimation and Authoeth- nography: An Autoetnographic Writing Story. Internation Jour- nal at Qualitative Methods 2/1, 2003, 18–28. HOROWITZ, Aleksandra: Canis familiaris: Companion and Captive. V: Lori Gruen (ur.), The Ethics of Captivity. New York: Oxford University Press, 2014. HRV ATIN, Klara: Golobje piščali iz Skuškove zbirke Sloven- skega etnografskega muzeja. Glasnik Slovenskega etnološkega društva 60/1, 2020, 42–55. INGOLD, Tim (ur.): What is an Animal?. London in New York: Routledge, 1994. JEROLMACK, Colin: How Pigeons Became Rats: The Cultu- ral-Spatial Logic of Problem Animals. Social Problems 55/1, 2008, 72–94. JEROLMACK, Colin: The Global Pigeon: A Comparative Eth- nography of Human-Animal Relations in Urban Communities. Chicago: University of Chicago Press, 2013. KATCHER, Aaron, Erika Friedmann, Alan Beck in James Lynch: Looking, Talking, and Blood Pressure: The Physiologi- cal Consequences of Interaction with the Living Environment. V: Aaron Katcher in Alan Beck (ur.), New Perspectives on Our Lives With Companion Animals. Philadelphia: University of Pennsylvania Press, 1983, 351–62. KANT, Immanuel: Um i sloboda. Beograd: Mladost, 1974. KEBER, Janez: Živali v prispodobah 1. Celje: Mohorjeva druž- ba, 1996. KELLERT, Stephen R.: The Value of Life. Washington, DC: Is- land Press, 1996. KENNEDY , Greg: An Ontology of Trash: The Disposable and Its Problematic Nature. Albany: State University of New York Press, 2007. KOHN, Eduardo. How Dogs Dream: Amazonian Natures and the Politics of Transspecies Engagement. American Ethnologist 34/1, 2007, 3–24. KOPNINA, Helen: Anthropology of Enviromental Education. Hauppauge, New York: Nova Science, 2012. KOV AČIČ, Tanja: Lik psa v zbirki Glasovi – mitološki pes. Stu- dia Mythologica Slavica 16, 2013, 199–211. KROPEJ TELBAN, Monika: Tipni indeks slovenskih ljudskih pravljic. Živalske pravljice in basni. Ljubljana: Založba ZRC, 2015. KUMER, Zmaga, Marjetka Golež Kaučič idr. (ur.): Slovenske ljudske pesmi I–V. Slovenska matica in Založba ZRC, ZRC SA- ZU, 1970–2007. LATOUR, Bruno: Politics of Nature: How to Bring the Scien- ce into Democracy. Ambridge in London: Harvard University Press, 2005. LINDAHL, EvaMarie: Dear General John J. Pershing. V: Eri- ka Andersson Cederholm, Amelie Björck, Kristina Jennbert in Ann-Sofie Lönngren (ur.), Exploring the Animal Turn. Human- -animal Relations in Science, Society and Culture. Lund: Pufen- dorfinstitutet, 2014, 89–93. LYNCH, Michael E.: Sacrifice and the Transformation of the Animal Body into a Scientific Object: Laboratory Culture and the Ritual Practice in the Neurosciences. Social Studies of Scien- ce 18/2, 1988, 265–289. MALAMUD, Randy: Foreword. V: Kelsi Nagy in Philip Da- vid Johnson II (ur.), Trash Animals. How We Live with Nature‘s Filthy, Feral, Invasive and Unwanted Species. Mineapolis, Lon- don: University of Minnesota Press, 2013, ix–xiii. MULLIN, Molly: Animals and Anthropology. Society and Ani- mals 10/4, 2002, 387‒393. NAGY , Kelsi in Philip David Johnson II (ur.): Trash Animals. How We Live with Nature‘s Filthy, Feral, Invasive and Unwan- ted Species. Mineapolis, London: University of Minnesota Press, 2013. PHILO, Chris: Animals, Geography, and the City: Notes on In- clusions and Exclusions. Enviroment and Planning D: Society and Space 13/6, 1995, 655–681. PHILO, Chris in Chris Wilbert: Animal Spaces, Beastly Places. New Geographies of Human-Animal Relations. London: Rout- ledge, 2000. QUAMMEN, David: The Face of a Spider. V: Flight of the Igu- ana: A Sidelong View of Science and Nature. New York: Touchs- tone, 1988, 7‒8. RYDER, Richard D.: Speciesism. V: Marc Bekoff (ur.), Ency- clopedia of Animal Rights and Animal Welfare. Santa Barbara, Denver in Oxford: Greenwood Press, 2010. SANDERS, Clinton R.: Customizing the Body: The Art and Cul- ture of Tattooing. Philadelphia: Temple University Press, 1989. SANDERS, Clinton R.: The Animal ‚Other‘: Self Definition, So- cial Identity and Companion Animals. V: Marvin E. Goldberg, Gerald Gorn in Richard W. Pollay (ur.), NA – Advances in Con- sumer Research, V ol. 17. Provo: Association for Consumer Re- search, 1990, 662–668. SANDERS, Clinton R. in Arnold ARLUKE: Speaking for Dogs. V: Linda Kalof in Amy Fitzgerald (ur.). The Animals Reader. The Essential Classic and Contemporary Writings. Oxford in New York: Berg, 2007, 63‒71. SANDY-WINSCH, Godfrey: Animal Law. London: Shaw and Sons, 1978. SHAPIRO, Kenneth: The Death of the Animal: Ontological Vul- nerability. Between the Species 5/4, 1989, 183–193. SIMMONS, Laurence in Philip Armstrong (ur.): Knowing Ani- mals. Leiden in Boston: Brill, 2007. Spletni vir 1: VRBNJAK, Helena: Golobica Marjana Slovencu Glasnik SED 60|2 2020 56 R azg labljanja Mar je tk a Golež Kaučič prinesla 270 tisoč evrov nagrade. Siol.net, 4. 2. 2020; https://siol. net/novice/slovenija/golobica-marjana-slovencu-prinesla-270-ti- soc-evrov-nagrade-video-517929, 15. 3. 2020. Spletni vir 2: Živalski mrtvaški ples; https://fototekamnzs. com/2015/04/07/zivalski-mrtvaski-ples-zivali-1914-1918/, 14. 9. 2020. Spletni vir 3: HARRISON, Joan: Pigeon Apartheid/Homeless Apartheid; http://www.criticalanimalstudies.org/joan-harrison/, 22. 4. 2020. Spletni vir 4: FRANCIONE, Gary L. in Anna E. Charlton: The Case Against Pets. AEON Magazine, 8. 9. 2016; https://aeon.co/ essays/why-keeping-a-pet-is-fundamentally-unetichal, 14. 9. 2020. Spletni vir 5: Odlok o urejanju cest in zelenih površin; https:// www.ljubljana.si/assets/Uploads/2Odlok-urej-in-cest-in-zel-po- vrsin-dopolnitev-macke-npb.pdf, 12. 3. 2020. Spletni vir 6: Globa zaradi krmljenja goloba. Delo, 3. 9. 2015; https://www.delo.si/novice/ljubljana/globa-zaradi-krmljenja-go- loba.html, 16. 4. 2020. Spletni vir 7: Peticija za preklic odloka o hranjenju živali; https://www.peticija.online/peticija_za_preklic_odloka_o_pre- povedi_hranjenja_ivali_v_ljubljan, 15. 3. 2020. Spletni vir 8: SOROKIN, Veronika: Mestni golobi – sožitje ali disharmonija. Ljubljana, 13. 12. 2019; https://www.ljubljana.si/ sl/mestna-obcina/glasilo-ljubljana/mestni-golobi-sozitje-ali-dis- harmonija/, 16. 8. 2020. Spletni vir 9: Ljubljana, psom prijazno mesto 2017; https:// www.ljubljana.si/sl/aktualno/ljubljana-psom-najbolj-prijazno- -mesto-2017/, 13. 8. 2020. Spletni vir 10: Živali so opredeljene kot čuteča živa bitja in ne več kot stvari. Gov.si, 5. 3. 2020; https://www.gov.si/ novice/2020-03-05-zivali-so-opredeljene-kot-cuteca-ziva-bi- tja-in-ne-vec-kot-stvari/, 5. 10. 2020. STEINER, Gary: Animals and the Moral Community: Mental Life, Moral Status, and Kinship. New York: Columbia Univer- sity Press, 2008. STERBA, Jim: Nature Wars: The Incredible Story of How Wil- dlife Comebacks Turned Backyards into Battlegrounds. New York: Random House, 2012. SZASZ, Kathleen: Pet Cult of the Western World, London: Hut- chinson, 1968. ŠTREKELJ, Karel: Slovenske narodne pesmi II. Ljubljana: Slo- venska matica, 1900–1903. TELBAN, Borut. Ontološki obrat v antropologiji deset let po izbruhu. Glasnik Slovenskega etnološkega društva 57/3–4, 2017, 7‒11. TUAN, Yi-Fu: Animal Pets: Cruelty and Affection. V: Linda Ka- lof in Amy Fitzgerald (ur.), The Animals Reader. The Essential Classic and Contemporary Writings. Oxford in New York: Berg, 2007, 141–153. URBANIK, Julie: Placing Animals: An Introduction to the Ge- ography of Human-Animal Relations. Lanham: Rowman and Littlefield, 2012. VEEVERS, Jean: The Social Meaning of Pets: Alternative Roles for Companion Animals. V: Marvin Sussman (ur.), Pets and the Family. New York: Haworth, 1985, 11‒30. VIČAR, Branka: Moralna vrednost živali v diskurzu biotske raznovrstnosti. V: Simona Kranjc (ur.), Meddisciplinarnost v slovenistiki. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2011, 509‒514. VIČAR, Branislava: »Si kdaj videl svobodnega konja?«: Fi- lozofski kontekst animalistične etike v poeziji Jureta Detele in Miklavža Komelja. V: Aleksander Bjelčevič (ur.), Etika v sloven- skem jeziku, literaturi in kulturi. Ljubljana: Center za slovenšči- no kot drugi tuji jezik, 2013, 35−45. VISKOVIĆ, Nikola: Životinja i čovjek. Split: Književni krug, 1996. VOITH, Victoria: Animal Behavior Problems: An Overview. V: Aaron Katcher in Alan Beck (ur.), New Perspectives on Our Li- ves with Companion Animals. Philadelphia: University of Penn- sylvania Press, 1983, 181‒187. WALCOTT, Charles: Pigeon Homing: Observations, Experi- ments and Confusions. Journal of Experimental Biology 199/1, 1996, 21–27. WENDT, Lloyd M.: Dogs: A Historical Journey. The Human/ Dog Connection Through the Centuries. New York: Howell Bo- ok House, 1996. WOLCH, Jennifer: Changing Attitudes toward California Cou- gars. Society and Animals 5/2, 1997, 95‒116. WOLCH, Jennifer in Jody EMEL (ur.): Animal Geographies. New York: Verso, 1998. WOODS, Michael: Fantastic Mr. Fox? Representing Animals in the Hunting Debate. V: PHILO, Chris in Chris Wilbert: Animal Spaces, Beastly Places. New Geographies of Human-Animal Re- lations. London: Routledge, 2000, 182‒202. Glasnik SED 60|2 2020 57 R az g lab ljanja Mar je tk a Golež Kaučič Pr opr ie t ar y and Non-Pr opr ie t ar y Animals in an U rban En vir onment – Aspects of Domination, Alienation and Speciesism The article tries to analyse the relationship of man to dogs, which have a seemingly high position in urban human communi- ties, they are, however, still property animals, as well as the relationship to pigeons, which, despite their freedom and human proximity, are not safe from human domination and become a marginalized and persecuted bird species. It focuses on the human-pigeon and human-dog relationships in general in urban environments and specifically in the city of Ljubljana, while exploring a range of concepts that define these relationships and point to the distinct binary or dualism of the Western world. The article first explores the symbolism and history of pigeons and dogs in relation to man and finds that some symbolic di- mensions of both animal species are still true, although they have also changed significantly in urban environments, gaining others that construct their new position in the human community. Through various studies of pigeons in cities, the author finds that pigeons eventually came to be seen as ‘flying rats’ or a ‘health hazard’, but also dismisses the latter misconception as a dangerous myth. She then compares pigeons in the city to dogs and finds that pigeons are hierarchically low on the scale of the human-animal community, they are, however, free. The canines’ position is very high, but due to domestication they are subordinate to humans and by law only their property. Based on the use of the autoethnographic method, the author presents an empirical study of the relationship between pigeons and humans and dogs and humans in the microcosm of a neighbourhood in Ljubljana between 2012 and 2020. As regards the pigeon-human relationship, the research showed the relationship toward unwanted animals, which are not supposed to be part of an urban environment, according to social groups who imagined a sterile urban environment without disturbing natural elements, but also the stigmatization of those who believe that humans’ intrusion into nature is what has caused the attitude towards birds to change completely. A survey of the dog-man relationship conducted in the same neighbourhood showed that the dogs in Ljubljana are mostly loved, they are extremely well taken care of, they are family members and companions. The author concludes that in addition to an academic discussion and analysis of the situation in which a person perceives a dog as his or her companion and a pigeon as distant – which is a discrimination based on species – it is necessary to actively work on achieving and enforcing intrinsic values of animals in a new ecological/ ontological paradigm, both for dogs and pigeons.