ICA/JIX,Hi(LFh V!i>P> r/^t ?V>AV < Počitnice so mimo, šolarji že resno delajo, pa tudi mi odrasli smo že pozabili na modro morje in vroče sonce. Važno je le, da smo se vsi pošteno odpočili. Tudi Vipavskega glasu nismo itdajali v poletnih mesecih. No, zdaj pa je tu september in pred vami nova, peta številka. Verjetno vas zanima, kaj se je v teh "mrtvih" poletnih mesecih v Vipavi dogajalo. Turistično društvo Vipava je s pomočjo delovnih organizacij in krajanov na Dan borca priredilo opero Nabucčo v izvedbi Ljubljanske opere. Upamo, da ste si predstavo ogledali vsi Vipavci in da vam je bilo všeč. £e danes, dva meseca po predstavi, slišiš koga, ki reče :"Ti si pa res upajo!" Od stare šole mimo Pavzinovih, med Tomaževo gostilno in cerkvijo, imamo Vipavci zopet lepo in na novo asfaltirano cesto, ki je sta3-la približno osemsto milijonov. Prispevali so tudi krajani. V bližini mlekarne in gasilskega doma so pričeli z gradnjo nove trgovine s kmetijskimi potrebščinami. Upajmo, da bo kmalu! Pa še ena razveseljiva novica za krajane : v prostoru stare banke se nam obeta trgovina s čevlji OBUČE iz Beograda. Telefon•Vroči ali večni problem. Centralo je ISKRA že izročila. 100 številk pa vseeno ne bo razdeljenih zaradi preobremenitve kabeljske povezave med centralami Vipava, Ajdovščina in Nova Gorica. Kdo bi razumel? Za zaključek pa le lahko rečemo, da je bilo poletje aktivno. Urednica h Nekaj podatkov o Vipavi -4. del ŽIVLJENJE V SREDNJEVEŠKI VIPAVI Ko so bili lastniki Vipave oglejski patriarhi (v 13. stoletju) in Habsburžani (v 14, stoletju) so dali stari grad in zemljo v fevd zaslužnim bojevnikom, imenovali so se "vipavski gospodje", Ti so neusmiljeno izterjevali od svojih podložnikov dajatve v pridelkih in zahtevali, da opravlajo tlako (delo na gospodovem posestvu). Podložnike so nadzorovali valpti. Grad je imel oskrbnika, ki je skrbrl, da so podložniki dajali predpisane dajatve in opravljali tlako. France Bevk je takole opisal razmere v vipavskem gradu v 15- stoletju: "Strah vipavskih podložnikov je bil oskrbnik Pagano de Piperna - sin neke plemiške hčere iz Furlanije. Ob rojstvu je bil slaboten, na hrbtu pa je nosil breme : grbo. Obraz mu je bil grd in starikav . Bil pa je tudi krut. Nekega furlanskega kmeta, ki se ni mogel braniti, je nataknil na meč, zato so ga poslali na devinski grad, od tam pa v Vipavo. Vipavski gospodje so bistro spoznali, da je Pagano de Piperna rojen za oskrbnika. Grad je oskrboval v veselje svnjuh gospodarjev in v strah njihovih podložnikov. Niti solida davka ni ostalo neizterjanega, niti zrnca žita ni na grofovo škodo ostalo po vaseh. V dneh, ko gospodov ni bilo v gradu, je imel popolno oblast. Ječe so se polnile. Ena izmed grajskih ječ je ležala pod zemeljsko površino tako globoko, da je stala v njej voda kot v vodnjaku. Nad vodo je bila razpeta železna mreža, ki je nudila jetnik*, ku trdo ležišče. Okrogle, surovo zidane stene so oklepale nesrečnika s svojim hladom in vlago«. Voda je prišla včasih tako visoko, da je jetnike zadupilo, če niso preje umrli, V ječo ni prihajal noben žarek sončne svetlobe. Če so bili jetniki v posebni milosti,so jim spuščali skozi linico hrano in vodo« Neredko pa so nalašč pozabili nanje." s Življenje podložnikov je kilo zelo revno. Kmečka hiša je navadno imela le en prostor, ki je služil z odprtim ognjiščem za kuhinjo in spalni prostor, pa celo za manjše živali. Šele v 15» stoletju so razdelili notranjščino na kuhinjo in sobo ali izbo. Leta 1476 se Vipava prvič omenja kat trg. V letih 1476 - 1478 so tudi Vipavo pustošili Turki, ki so prodirali po Vipavski dolini proti Benečanom in na Koroško. Kresovi na vrhovih gora - stražni ognji - so naznanjali njihov prihod. Ljudje so iz doline z živino in ptroki bežali v gozdove. Lesene in slamnate strehe njihovih domov pa so postale turški kresovi - Kmalu po odhodu Turkov se je pojavila bolezen kuga, ki pa se ji ni bilo mogoče skriti v gozdove. Izbrala je ljudi po svoji volji in le redki hiši se je ognila. V času kmečkih uporov so se tudi vipavski kmetje uprli. Ohranjeni so podatki, da je leta 1655 grofica Marija Lanthie-ri prosila za vojaško pomoč, da je ukrotila uporne kmete. Viri: France -^evk: Stražni ognjrl Bogo Grafenauer: Zgodovina slovenskega naroda. 1956. \/1 PAV C \ ! ČE VA6 KAJ TčLi P\SU t MAM ! UAblRALMP/v V151 PRED VHODOM 1 V KRA^EVMO EKUPDCbll OB 20- LETNICI ZAVODA "JANKA PREMRLA VOJKA" Zavod za usposabljanje invalidnih otrok "Janka Premrla Vojka" deluje v Vipavi že polnih 20 let. Z delom Je začel 1965- leta v adaptiranih prostorih bivše bolnišnice. V zavodu se usposabljajo invalidni otroci iz območja SR Slovenije. Večina otrok Je težko invalidnih, vezanih na invalidski voziček in ortopedska pomagala. Začetek Je bil težak za vse: otroke, ki so se morali ločiti od staršev, delavce, ki so morali pričeti z delom brez izkušenj v delu s tako težko prizadetimi otroki in krajane, ki so morali naenkrat sprejeti toliko invalidov v svojo sredo. Začeli smo s 56 otroki in z 39 stalnimi delavcit V začetnih težavah so nam pomagali fizioterapevti iz Bolnišnice za predšolske otroke v Stari gori v in učitelji iz Osnovne šole Vipava. Število otrok Je naraščalo iz leta v leto, pridobivali smo strokovne delavce in naši delavci so se izobraževali ob delu. Danes imamo 90 gojencev, imeli pa smo Jih že 104. Zaradi integracije v domače okolje in večjih kapacitet po Sloveniji, se zadnja leta opaža rahel upad dotoka otrok. Kljub temu planiramo še naprej 10u otrok in dodatne oblike usposabljanja. Kot nove oblike usposabljanja predvidevamo eksterno usposabljanje, usposabljanje v nujnih primerih in začeli smo z mobilno službe, t.J. nudenje strokovne pomoči otroku, družini in strokovnim delavcem, ki obravnavajo otroka ali mladostnika s cerebralno prizadetostjo. Prav tako nam Je praksa pokazala,, da moramo nuditi še več pomoči pri zaposlovanju in vključevanju mladostnikov v življenje in delo izven zavoda. Pripravljeni smo organizirati tudi ambulantno obravnavo otrok z možganskimi okvarami, če bi se pokazala potreba in bi se za to odločili pristojni organi. Strokovno smo spošotni in pripravi3sni uresničiti zastavljene cilje. Z leti je tudi kolektiv rastel, pridobival izkušnje in se strokovno usposobil. Danes imamo 70 stalnih delavcev.Od tega je 4-4- strokovnih delavcev, med katerimi so 4- z visoko strokovno izobrazbo-Delavci se strokovno izpopolnjujejo na seminarjih, predavanjih, strokovnih posvetih. Otrok s cerebralno prizadetostjo je otrok z več motnjami,ki se med seboj prepletajo in zato obravnava takega invalida zahteva strokobno bogatega človeka. Poleg strokovnosti mora delavec imeti tudi smisel za delo z invalidi, predvsem jih mora imeti rad.Ob strokovni obravnavi tmra otroku nuditi čustveno toplino, dajati občutek varnosti in mu nadomestiti starše. Prav zaradi tega momenta smo zelo pozorni na vzdrževanje čustvenih vezi s starši. Ohranjamo jih s tem, da ne omejujemo obiskov, odhodov domov, informacije dobijo starši kadar želijo, dvakrat letno imamo zbor staršev, roditeljske sestanke in šolo za starše. S šolo za starše želimo stršem prvčkov prikazati naše delo z otrokom in jih usposobiti za konkretno delo v času počitnic. Da, tudi naši otroci imajo počitnice in pouka proste dneve po šolskem koledarju, ki je enak za nas kot za ostale osnovne šole. Torej več prostih dni imajo za novemberske, novoletne in majske praznike. Tedaj jih gre večina domov. Vsi gredo iz zavoda za zimske in letne počitnice. Seveda je nega in oskrba takega invalida v domači oskrbi zelo zahtevna in marsikatera družina se znajde v težavah. Za pomoč v takih in podobnih stiskah družin imamo organizirano socialno službo. Starši imajo tudi možnost vplivanja na delo in poslovanje zavoda preko sveta staršev in predstavnikov v delavskem svetu. Proces usposabljanja zajema osnovno šolo s prilagojenim predmetnikom in učnim načrtom, domsko vzgojo, oskrbo s posebno nego in posebno terapije: logopedijo, fizioterapijo in delavno terapijo, V-delo vključujeno tudi zdravnike specialiste kot zunanje sodelavce, V osnovni šoli delago učenci po predpisanem učnem načrtu in predmetniku za lažje duševno prizadete, vendar ga moramo še prilagoditi invalidnosti učencev. Vsebinsko se s pouk"m tesno povezujejo interesne dejavnosti. Vsi učenci ne morejo sodelovati v interesnih dejavnostih, ker jim invalidnost to onemogoča. Nekateri pa so vključeni v več interesnih dejavnosti, ^aš cilj je, da bi vsak učenec sodeloval vsaj v eni.Sedaj imamo v zavodu organizirane naslednje interesne dejavnosti^: pevski zbor, dramsko recitacij skl krožek, novinarsko dopisniški krožek, likovni krožek, plesno ritmični, Vrtnarski, prometni, vokalno instrumentalni, požarno varnostni in lutkovni krožek. Preko interesnih delavnosti se učenci vključujejo v dogajanje v okolju. Ob praznovanjih pripravimo proslave v zavodu, skupaj z učenci Osnovne šole |:Drago Bajc" Vipava sodelujemo na proslavah v krajevni skupnosti. Povezujemo se še z ostalimi osnovnimi šolami v občini in preko občinskih meja.Prijateljske odnose imamo z Osnov- v' V/ no šolo Šempas in z Osnovno šolo v Cinam vrhu. Izdajamo glasilo "Studenček" in sestavke nasLh učencev lahko zasledite tudi v javnih občilih: Primorskih novicah, Nedeljskem dnevniku, Našem zborniku, Cicibanu in drugih. Kot sami radi prepevajo, recitirajo, nastopajo, gredo na razna srečanja, tako so zelo veseli obiskov in teh nimamo malo. Obiskujejo nas učene: osnovnih šol, srednjih šol, mladinci osnovnih organizacij Z.1 'S, strokovna in druga društva, delavci sorodnih ustanov, predstavniki OZD, pripadniki JLA in drugi. Nazadnje naj še potožimo, da delamo v pretesnih in nefunkcionalnih prostorih. .Pouk in vsa dejavnost zavoda se izvaja v dveh izmenah oz. oskrba in nega kar v treh, in to ob. delavnikih, nedeljah in praznikih. Delo vseh delavcev se medsebojno prepleta. Učenci in delavci smo poveza- ni, med nami ni barier in to nam daje občutek družinskega življenja. Gotovo je to tudi eden od momentov, da kljub težkim pogojem dela mnogi vztrajamo v zavodu leta in leta. Ob praznovanju 20--letnice, septembra 1985 je bilo 9 delavcev, ki so dobili za svojo 20-letno uvestobo zavodu posebna priznanja. Že desetletja upamo na boljše čase, boljše delavne in življenjske pogoje.. Planiramo dograditev domskih kapacitet in popolno adaptacijo obstoječe zgradbe z ustrezno opremo. V ta namen imamo že pripravljeno idejno zasnovo in v izdelavi je glavni projekt. Investicijo bo finansirala Izobraževalna skupnost Slovenije iz sredstev pris-peirka za obnovo organizacij za usposabljanje v SR Sloveniji. Začetek gradnje pričakujemo že v tem letu. S predvideno izboljšavo prostorskih pogojev bo družba izpolnila dolgoletno obljubo otrokom z možganskimi okvarami in delavcem, ki delamo z njimi. V novih prostorskih pogojih bomo v delo lahko vnašali najsodobnejše metode dela in najsodobnejše pripomočke za delo,kar vse bo pripomoglo k doseganju še boljših rezultatov. Vipava, 8. 4. 1986 Vera Nardin -\2EUEMG1 2_A Z.tL J E. Ni 01 Z AihLJtM \ KlCvJ iiii !u 1 Kup papir j a i : i i/ i > 4 ■ N 1 -i I IU '! A, i n! /\ v A E ^ 1E l bG L, O P K l ■■ na L l i t 0 A J AV1L \ \' Ki A L A D! J -/ '7 < ... •: V ; -V / ^( ^1 ž-C uc J* t rUVU ' wl '/O JV /6vi /H^/ ^ /vrv />xv ,/X