IfoStnlna plačana v gotovini Vlada Jugoslavije je mnenja, da tri trika mirovna pogodba, M bi bHa sprejeta proti rijem volji, ne bila demokratična, niti pravična, in da ne bi ustvarila pogojev za izgradnjo miru v tem delu Evrope (E. Kardelj) GLASILO ENOTNIH STROKOVNIH ZVEZ DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV SLOVENIJE Leto n„ štev. 29 Liubljatta, 19. jtiBJa 1946 , khaje vsak petek — Cena Din 2.— DELAVSKA ENOTNOST Predsednik LVS tov. Miha Marinko na Jesenicah: Marljivo delo, briga za utrjevanje naše ustvarjalne enotnosti, obenem pa neizprosno razkrinkavanje in izločanje sovražnikov iz naše družbene celote - to je pot naše lepe bodočnosti Tovariši tn tovarišice! čeprav sem na Jesenicah že precej domač še iz časov globoke Ilegalnosti Komunistične partije, ko sem prihajal skrivaj na Jesenice, čeprav sem tudi že po osvoboditvi imel prilike spoznati se z vašim sindikalnim in političnim vodstvom, mi je danes prvič dana prilika, da govorim toliki množici delavstva in delovnega ljudstva jeseniškega okraja. želim vam govoriti ne toliko kot predsednik vlade, temveč bolj kot funkcionar OF. Vzemite moja izvajanja kot besede človeka v najožjem smislu te besede. Obračam se predvsem na vas volivce, na vas državljane, na vas delavce, z željo, da bi se v polni meri zavedali vloge, ki jo delavski razred igra danes v naši ljudski državi- Hočem predvsem naglasiti značaj ljudske oblasti in vlogo ljudstva v tej oblasti. Delavstvo in ostalo delovno ljudstvo je že dokazalo z ogromnimi napori v obnovi porušenih tovarn, v obnovi porušenih naselij, v neverjetnem elanu prostovoljnega dela, kaj pomeni biti v državi sam svoj gospodar. Želim, da bi ne bila niti za trenutek pozabljena ta misel in da bj imeli pri vsakem udarcu s krampom, pr j vsakem Udarcu s • kladivom zavest, da je to ljudska oblast, da je to naša — ljudska država, in da ste vi, delavski razred Jugoslavije, osnovni nosilec — betonski steber v Izgradnji te države. To dejstvo pa je seveda tudj naložilo primerno težje naloge in obveznost; delavskemu razredu, delovnemu ljudstvu. Napredek naše ljudske države še more pričakovati le tako, da prav tisti, ld so nosilci ljudske oblasti, prevzemajo tudi najtežja bremena. Sedanji napori bodo v relativno kraktem času kronanj z uspehi in prav delavskj razred je tisti, ki lahko največ blagodati pričakuje od naše ljudske države v bodočnosti. Treba je imeti stalno pred očmi, da današnji napori in z njimi doseženi plodovi dela ne gredo v žepe raznih Westenov in Praprotnikov prošlosti, raznih nekdanjih domačih ali inozemskih izkoriščevalcev, temveč da gredo plodovi vseh naporov, ki jih delovno ljudstvo danes prispeva, izključno v dobrobit skupnosti. Samo v tem dejstvu je jamstvo, da si bomo ustvarili trdno, gospodarsko močno državo, da bomo ustvarili blagostanje, dvignili življenjski standard in kulturni nivo. Mj delavci {n večina delovnega ljudstva smo v stari Jugoslaviji glodali na državo drugače; nismo verjeli besedam raznih zagovornikov buržoazije, ki so trdili, da je država vse ljudstvo, da smo država bili mi vsi. Vsi prav dobro veste, da je v star| Jugoslaviji delovno ljudstvo igralo vlogo državljanov druge stopnje, še danes imamo celo vrsto držav, zlasti še na zapadu, ki Imajo prav tak značaj, kot ga je imela nekdaj Jugoslavija. Država je bila in je tudi danes sredstvo v rokah enega dela družbe, enega .razreda za zatiranje drugega razreda. V stari Jugoslaviji je bila — v mnogih deželah pa je še danes-----država v rokah male družbice izkoriščevalcev, srejdstvo za zatiranje in izkoriščanje. Naglasiti moram, da se je danes pri nas situacija spremenila, obrnila se je na glavo. Ena najvažnejših pridobitev narodno osvobodilne borbe je ta, da je država v rokah širokih plasti delovnega ljudstva postala sredstvo za obrambo teh pridobitev, za obrambo materialnih in kulturnih dobrin delovnega ljudstva, da z njeno pomočjo to ljudstvo gradi gospodarske In duhovno-kulturne pogoje za svojo lepšo bodočnost, da s to državo onemogoča, zatira in uničuje sovražnika. Ena glavnih pridobitev narodno osvobodilne borbe je torej, da smo zrušilj zatiralski aparat in na njegovih razvalinah zgradili novo ljudsko državo. Odnos delavcev in delovnega ljudstva sploh do države je torej danes popolnoma drugačen. Zato je jasno, da mora vsak posameznik, zlasti pa naš udarnik imeti danes stalno pred očmi ta novi odnos do naše države. Ni dovolj samo delati, samo garati; to je nujno jn potrebno, a to vendar še ni vse. Potrebno jn nujno je tudi, da vsak posameznik, ki vlaga svoj znoj v našo gospodarsko obnovo, skrbi, kako delajo funkcionarji naše ljudske države. Treba je, da ima vsakdo do svoje države tak odnos,* kakor ga ima do svojih otrok; tak odnos naj Ima do svojih strojev v tovarni, ki jih neguje, da bi boljše funkcionirali in proizvajali, da bi čim več prispevali k zgraditvi Jn utrditvi naše države, da bi ta postala čim ostrejši bič proti vsem tistim, ki niso soglasni s tem, kar smo dosegli. Naša država je mlada, mnogo je še neizkušenosti v nas vseh; ljudstvo, ki je prevzelo krmilo v svoje roke, ki je začelo braniti svojo državo, na srečo ni imelo v svoji sredi »preizkušenih« državnikov, marveč je osvobodilno gibanje iz svoje srede dalo ljudi, odličnih in sposobnih delavcev, ki vodijo to državo na čelu z našim voditeljem maršalom Titom. V našem državnem aparatu, v naših ljudskih odborih, okrajnih, okrožnih itd. še marsikje ne funkcionira vse tako, kot bi riioralo. Še je vse v zagonu gradnje. Naše težave izvirajo iz tega, ker smo morali staro državo porušiti do temeljev', ker jz starega državnega aparata nismo mogli mnogo dedovati in tega uporabiti v novi državni upravi. V stari upravi so bili mnogi ljudje, ki so zvesto služili sovražnikom ljudstva, ki so bili v službi okupatorja, da o vojnih zločincih in narodnih izdajalcih, ki jih je zadela ljudska sodba, ne govorim. Primanjkuje ”am sposobnih ljudi jz ljudstva, ki bi lahko vodili posle; kar pa smo vzeli starih uradnikov, so mnogi od njih obremenjeni z duhom starega časa. Tudi novi ljudje včasih preradj kopirajo stare načine in metode upravljanja. Zato so otroške bolezni v rastj naše države nujne in neizbežne. Vsak posameznik, vsak volivec, ki je vjdel spremembo in smatra to državo za svojo državo, mora pomagati na razne načine pri odpravljanju teh napak, ne samo z nasveti od zunaj, temveč z zavestjo, da je vključen v celoto delovnega ljudstva. Oblasti ne smemo smatrati kot nekaj, kar je izven nas. Vse to je naše, naša so sredstva uprave; nj dovolj, da tega ali drugega izvolimo, mu poverimo to ali ono nalogo, potem pa ga prepustimo, naj se znajde kakor ve in zna. Tak način bi rodil negativne uspehe in morali bi vsak čas, vsak .mesec voliti nove ljudi, ker bi marsikdo ne izvršil svojih nalog. Samo morate od svojih izvoljencev zahtevati, da z vami skupaj rešujejo in razpravljajo tekoče probleme in naloge, širiti si morate obzorje jn gledati na domače prilike, na domače naloge kot na sestavni del občih nalog, razmišljati morate, da bomo te naloge rešili v skladu s splošnim; nalogami Ljudske republike Slovenije in nalogami FLRJ. Ni stvar samo v tem, da je naša država sestavljena iz toliko okrožnih in okrajnih odborov, temveč da taka delitev oblasti tvori eno samo čvrsto in nedeljivo celoto. V svojih delovnih in nstvarjalnih naporih morate imeti vedno pred očmi, da ste sestavni del tistega temelja države, ki ga predstavlja delavski razred Jugoslavije. Ko delate v enj najmodernejših tovarn Jugoslavije, se hiorate zavedati, da vaši napori niso samo vaša stvar, da to niso samo problemi jeseniškega okraja, temveč da so vaši uspehi jamstvo in prispevek k celotnim uspehom vse Jugoslavije. Delavski *azred je prav tista sila, ki je sposobna odigrati vodilno vlogo, ustvariti tisto bratsko zvezo z ostalimi delovnimi množicami, najti način in sredstva za skladno sodelovanje vseh narodov v naši ljudski državi. Če pomislimo samo za pol leta nazaj, vidimo, da so nafte dosedanje pridobitve presenetljivo velike. Da, pred pol leta nismo vedeli, da bomo dosegli to, kar imamo danes v naši gospodarski obnovi. Lani in pozimi, ko so se sklepali zakoni in izdajale uredbe, si še nismo drznili praktično izvesti zakonite pravice plačanih delovnih dopustov. Danes pa smo že dosegi} takšno gospodarsko moč, da bodo že letos lahko dobjli plačane dopuste vsi, v prvi vrsti sicer oni, ki so te dopuste najbolj zaslužili. Za eno leto naših obnovitvenih naporov je to brezdvomno velik uspeh. Dalje, vzemimo našo realno mezdo, še pred nekaj mesecj so bile okolnostl take, da so nekateri ljudje še vedno špekulirali, danes pa je vrednost dinarja tudi na svobodnem tržišču v stalnem porastu. Še pred nekaj meseci nekateri kratkovidni ljudje niso videl) drugega sredstva za izboljšanje svojega položaja kot postavljanje zahtev po povišanju plač. Politično vodstvo je takoj uvidelo, da je v tem velika nevarnost za našo gospodarsko stabilnost in je s skrajno odločno in trdno politiko poseglo vmes. Tej politiki se imamo danes zahvaliti, da nismo šij po poti, na katero je zašlo ljudstvo naišh sosednih držav in jih mori strahovita inflacija, kjer se poštne znamke plačujejo v milijonih, kot na primer v Madžarski. Če bi mi tedaj šli po tej spolzki poti, bi zapadli v strahovito razsulo. Neki ljudje, ki so takrat postavljal} vprašanje povišanja plač, niso pojmovali vloge ljudske države, niso razumel; drugačnih sredstev, ld jih ona lahko uporabi proti temu zlu. Moralo je pasti nekoliko špekulantskih glav, na drug; strani pa je bjl potreben velik napor naših delovnih množic, da smo dosegli popolno stabilnost našega dinarja brez vsake zlate, podlage. Da smo dosegli to, se je bilo treba marsičesa odreči, treba je bilo mnogo potrpljenja v tej dobi, ko mnogi delavci še niso bili plačani po svojih kvalifikacijah, ko nismo mogli še uveljaviti na delovnem tržišču principa: zahtevaj od vsakega po njegovih sposobnostih, plačaj vsakega po njegovih zaslugah! Danes se že trudimo z vsemi silami, da uvedemo delovno normo in akord, trudimo se, da bi bil vsak pravično nagrajen za svoje delo; prikrajšan pa bo tisti, ki ne bo marljiv. Do tistih, ki se hočejo skrivati za minimalno mezdo in ne prispevajo svojim silam sorazmerno dovolj, ne bomo imel} nobenega obzira. V ljudski državi bo Urejeno tako, da bo vsakdo pomagal po svojih močeh in da bo tudi zaslužil toliko, da bo lahko pošteno preživljal sebe in svojo družino. Da bomo to j uresničili, bo treba še precej naporov. Ta perspektiva naj vas jeseniške delavce vzpodbudi, da boste skupaj z upravo, ki je pod vašo kontrolo jn pod kontrolo višjih organov oblasti, izdelali primerne akordne tarife. Vsak čas se bodo’ cene življenjskim potrebščinam še znižale. Deloma že občutimo rezultate, ki jih je dal dosedanji delovni napor. Ko bomo do kraja izvedli princip: vsakemu po njegovih zaslugah, bomo še bolj dvignili produktivnost dela, znižali s tem proizvodne stroške, cene produktom in potrošn|m predmetom, kar je osnova za dvig življenjskega standarda našega delovnega ljudstva. Pred pol leta smo še s strahom gledali na pomanjkanje, ki nam je pretilo. Toda prebrodili smo kritično dobo brez pomanjkanja, kajtj uspelo nam je razmeroma dobro urediti preskrbo. Danes sloj j mo pred lepo perspektivo, kajti pomanjkanja se nam ni treba več bati. In še en uspeh smo dosegli: nas ne muči problem brezposelnosti, kot je to po mnogih drugih državah. Pri nas gre samo še za to, da pravilno organiziramo službo posredovanja delovne sile. Jeseniško in tudi vse ostalo industrijsko delavstvo je živo zadeval pekoč problem — ki pa je zdaj že dokončno rešen •— to je vprašanje starostnega zavarovanja Kdor je pazljivo sledil vestem v naših časopisih, je opazil, da je zvezna vlada na svoji zadnji seji že osvojila projekt zakona o socialnem zavarovanju. Te dni bo objavljen tudi v časopisih. Zakon pa bo sprejet na prihodnjem zasedanju Ljudske skupščine, ki bo 15. julija Ta zakon bo po svoji dalekosežnosti presegel vsa pričakovanja naših sindika. listov. Bila je cela vrsta predlogov, hi so jih pa po večin} dafl ljudje * staro sindikalno rutino, ld jim še ni bilo popolnoma jasno, kaj pomeni to, da je država v rokah ljudstva, kaj pomeni, da je državni gospodarski sektor na prvem mestu ;n da prevladaje. Država bo v bodoče črpala večino dohodkov iz tovarn, delavnic in podjetij tn v enem letu ali dveh bodo morda že odpadli vsi separatni prispevki delavcev za socialno zavarovanje. Zavarovanje bo državno, prav tako pokojnine in rente, in v državnem proračunu bo postavka za pokojnine, za bolezenske, nezgodne podpore in podpore za onemoglost. Ta denar pa se bo črpal iz našega državnega gospodarskega sektorja. Zato bo popolnoma nesmiselno posebej odračunavati delavcem in nameščencem prispevke, ker bodo itak šli vsi dohodki tovarn v državno blagajno. Ne bo več treba posebnih kalkulacij, ki bi se postavljale po tem, koliko ima ta ali oni delavec plače, kajti delavci bodo po svojih delovnih letih ter po prirodi svojega dela in poklica vpisan} v različne razrede z različno visoko pokojnino. Stvar je popolnoma nova in se da izvesti samo v ljudski državi z novim državnim aparatom. Težave, ki še obstojajo, so največkrat subjektivnega značaja. Izvirajo iz nespretnosti in neznanja ter iz tega, da obstojajo še stare kapitalistične metode v današnji trgovini, tudi v zadružni trgovini. Da bomo vse te napake odpravili, je nujno potrebno, da vse ljudstvo, vsi potrošniki, skratka vsi, ki so zainteresiran} na boljši organizaciji preskrbe* aktivno sodelujejo. To velja za delavce, posebno pa še za kmete, ki so večkrat žrtve oderuhov. Sodelovanje delavcev jn kmetov je vedno in bo tudi v najprej dalo odlične rezultate. Mnogo se da rešiti tudi na ta način, da se lokalni funkcionarji oblasti, kakor tudj vsi volivci bolj zanimajo za svoje lokalne gospodarske probleme, da jih skušajo rešiti s tem, da zlo odpravijo kar na licu mesta. Nova žetev kaže, da bo lepa In bogata. Skoraj bomo lahke opustili mere racionlranja. Državni sektor bo lahko konkuriral a privatnim, ki bo skladno dopolnjeval državnega. Jasno je, da so vse te naše pridobitve marsikomu trn v očesu jn da jih sovražnik skuša prikriti ali omalovaževati, na drugi strani pa hoče izkoriščajoč naše težave, sejat; nezaupanje. Razumljivo je, da imamo sovražnike, imamo jih doma, toda malo jih je in njihovo število je popolnoma brezpomembno. Njihovo želo pa je tako strupeno, da' lahko marsikoga zavedejo. Ne dajmo se uspavati od sovražnika doma in v inozemstvu. Zavest, da gradimo našo državo v hudih sovražnih viharjih; zavest, da imamo modrega krmarja maršala Tita, zavest, da imamo ob njem tako sposobne sodelavce kot so Kardelj, Rankovlč in drugi, ki so znali spretno prepeljati našo novo ljudsko ladjo skozi take velike viharje, in predvsem zavest, da imamo veliko zaščitnico Sovjetsko zvezo, vse to nam mora vlivati poguma. Vse to nam daje dovolj sigurnosti in samozavesti, da bomo premagali tudi bodoče težave. Razumljivo je, da ne boi} sovražnikov samo to, da smo izšli iz narodno osvobodilne borbe kot zmagovalci, besni so, da imamo razmeroma sijajne uspehe v obnavljanja gospodarstva, besni so, ker ne morejo več izkoriščati, besni so, ker se FLRJ uspešno razvija v ekonomskem jn političnem pogleda. Jezi jih, ko naša država v mednarodni politiki tako uspešno odkriva pohlepe zapadnjaških fašističnih mogotcev, jezi jih, ker mlada Jugoslavija kljubuje mnogim imperialističnim pohlepom in ker uživa toliko odobravanja in podpore pri drugih svobodoljubnih narodih. Mi Slovenci in zlasti še vi Jeseničani, ld ste v tem skrajnem kotu naše države, smo najbolj izpostavljeni rovarjenju sovražnih nazadnjakov, ki delajo s pomočjo tistih, k} so zbežali pred ljudsko sodbo. Te ljudi sedaj skušajo pošiljat} nazaj, da bi ustvarjali zmedo v naši državi. Toda nam daje močno hrbtenico zavest, da sme vsi jugoslovanski narodi tesno povezani in enotni. Reakcionarni profašistični element} skušajo prikazati, da je režim v ljudski Jugoslaviji kriv, da nam zapadn} imperialisti v teh dneh niso dali Trsta. Oni govorijo: če ne bi blo komunistov in OF, tedaj bi bilo drugače. Nam pa je jasno, če ne bj bilo zmagovite narodno-osvobodilne borbe in če ne bi bilo OF, če ne bi bilo KP. Jugoslavije sploh ne bi bilo. Na Balkanu so že od nekdaj razni Imperialistični blokj skušali ustvarit; žarišče vojne ter zmede. Z zmago osvobodilne borbe, ustvaritvijo najnaprednejše države v Evropi, z izjemo SZ, so ustvarjeni danes temelji miru na Balkanu jn na jugovzhodu. To dejstvo, da se je ne le Jugoslavija, marveč so se tudi druge države, kot so Albanija, Bolgarija, češkoslovaška, Poljska itd, izmaknile iz krempljev imperialističnih mogotcev, jih boli, kar je popolnoma razumljivo. Ni jim prav, da so prizadeti njihovi izkoriščevalski interesi in da dela naše ljudstvo samo za sebe. Razumljivo in jasno je, če ne M bilo naše vojaške zmage. Jugoslavije ne bj imeli. Mihajlovič še ne bi stal pred sodiščem, v Beogradu bi gospodoval kak vazal, v Hrvatski bi gospodaril neki Pavelič in Maček, Slovenija pa bi imela kakega Rupnika ali Kreka; s tern Rupnikom ali Krekom bj potem imperialisti trgovali, ustvarjajoč svoje sanje o neki katoliški srednjeevropski državi, s kakšnim Otonom na čelu. Slovenci bj bili, v kolikor ne bi bilo krvavo iztrebljeni, še bolj zatirani, kakor v stari Jugoslaviji. Trst • v. takem primeru nikakor ne bi služil Sloveniji, ampak bi bi samo odskočna deska za imperialiste, postal bi žarišče nove vojne. Reakcionarni denarni mogotci na zapadu imajo vsekakor velik vpliv tudi v Svetu zunanjih ministrov v Parizu, čisto razumljivo je,, da gne v borbi za Trst na eni stran; za svobodo in demokracijo, na drugi Stranj pa za podjarmljenje ljudstev jn narodov, za zmago profašistične vladavine. Kakor vidite, borba Trsta in zone A ni samo borba tega mesta in tega dela Primorske. Ta borba se te dni razvija v najveličastnejšo demonstracijo prot} temnim silam fašizma, ki ponovno dvigajo glave, ker ji hrabri toleranca in podpora tistih, ki so pozabili na svoje zaveznike v vojni. To ljudstvo ni osamljeno v tej borhj. Poleg odločne volje slovenskega jn jugoslovanskih narodov vztrajati v tej borbi se nam solidarno pridružujejo delavske in demokratične množice svobodoljubnih narodov v svetu. To je garancija, da bo ta borba prej ali slej končana s uspehom. Borba se nadaljuje v spremenjenih pogojih in oblikah, toda vztrajnost in odločnost je ista, kot je bila v vojni. S tem, da naprej gradimo in utrjujemo ljudsko oblast, našo državo jn njeno obrambno sposobnost, s tem da dvigamo našo gospodarsko moč in stopnjo naše kulture, s tem ustvarjamo vzor Jn primer za niz drugih narodov. Marljivo delo, briga za utrjevanje naše ustvarjalne enotnosti, obenem pa neizprosno razkrinkovanje jn izločanje sovražnikov lx naše družbene celote — to je pot naše lepe bodočnosti. Branili bomo svoje in se borili za mir je Izjavil maršal Tito v črni gori Kakšne sklepe je sprejela pariška konferenca Sedaj pa, tovariši in tovarišice, nekaj besed o naših interesih, ki so danes na mednarodni tehtnici, Ali bomo dobili mio, kar je naše, ali ne? Gre za Trst, Istro in Slovensko Primorje, Naši narodi so stopili v tem boju na stran zaveznikov in se niso pomišljali dati vse od sebe in celo svoja življenja ter imovino. Naši narodi tudi niso spraševali, kaj bodo dobili zato, ker so pričeli z borbo. Naši narodi se niso obotavljali dati ogromne žrtve in tako koristiti zavezniški stvari. Tudi po tej vojni pa so se našli med našimi zavezniki nekateri, ki nam odrekajo naše narodnostne, človečanske in življenjske pravice. Kadar gre za Slovensko Primorje, Istro in Trst, gre za nekaj, kar je našega. Če to ozemlje do te vojne ni bilo naše, to ni bila krivda naših narodov, pač pa krivda onih, ki so nam to odvzeli in dali Italiji. To je krivda onih, ki nam hočejo tudi danes odtrgati del ozemlja in nagraditi onega, ki nas je napadel. Tu ne gre za to, da bi zahtevali nekaj tujega ali pa nemogočega. Zahtevamo samo to, kar je našega in ničesar več. Če pogledate na borbo, ki se vrši za zeleno mizo v Parizu, vidite, da je na naši strani samo naša večna in zgodovinska zaveznica Sovjetska zveza, ki edina brani naše interese, dočim ostali zavezniki nimajo razumevanja za naše zahteve. Samo Sovjetska zveza vztrajno zagovarja naše interese, medtem ko ne kažejo ostali zavezniki nobenih simpatij do nas. Njihove simpatije in njihovi sentimentalni občutki, kakor pravijo oni, so na strani premaganih. Še več, verjetno bo tako tudi v pogledu Nemčije. Ali naj vzbudi tako postopanje v srcu naših narodov simpatije do naših zaveznikov? Ne, naj se nihče ne čudi, če bodo postala srca naših državljanov, ki so bila tako zvesto zaveznikom na bojnem polju, zagrenjena naprava onim, ki nam delajo tako krivico in ki nam odrekajo naše pravice. Razume se, da mi ne bomo pristali na tako rešitev, kakršno želijo oni. S v rti o pravico bomo branili tudi v bodoče. Razume se tudi, da bo šla obramba naših pravic vedno * mejah možnosti. Nikoli ne bomo storili nekaj, kar bi pomenilo avanturo ali pa razdor med narodi. Toda moralno bomo ostali trdno pri tej svoji zahtevi in branili jo bomo. Branili jo bomo tako dolgo, dokler ne bodo združeni vsi naši bratje nekega dne v okviru naše lepe domovine, ki se imenuje Federativna ljudska repuiika Jugoslavija. Jugoslavija si je priborila v tej vojni velike simpatije, in te simpatije, ki jih goji do nas ves napredni svet, se kažejo pri tem vprašanju, ko zahtevamo svoje pravice. Napredne sile sveta so na naši strani. Te sile podpirajo našo zahtevo, ki smo jo postavili. Toda, kaj hočete, obstojajo pa tudi sile, ki preprečujejo, da bi se uresničile ne samo naše, ampak tildi težnje onih, ki so bili v tej vojni na naši strani in ki so se borili proti skupnemu sovražniku. Toda prav te simpatije svobodoljubnega sveta v zavezniških deželah nam vlivajo vero, da smo na pravi poti. Najboljši dokaz upravičenosti naših zahtev je prav zadržanje demokratičnega sveta. To je najboljše merilo, da so naše zahteve pravične. Ker pa so pravične, jih bomo še nadalje branili. Tovariši in tovarišice! Tukaj nočem( ničesar prerokovati in tudi ne morem reči, kaj bomo dosegli. Sklep, ki je bil sprejet, je več ali manj jasen. Toda mi bomo svojo borbo nadaljevali in branili svoje pravice. Nihče paL seveda naj ne misli, da bi storili v primeru nepravičnega sklepa, ki hi ne zadovoljil naših pravic in interesov, kake nepremišljene, korake, da bi kdo to želel. Ne, navajeni smo potrpežljivosti, pa tudi vztrajnosti v svojem boju. To sem vam želel povedati v vednost, da ne bi kdo povzročal nemira med ljudstvom ali pa ga izzival, Jugoslavija je danes v popolnem zaletu svojega notranjega ustvarjanja in svoje notranje izgradnje. Ona danes ni več to, kar je bila — osamljena ladja na razburkanem morju. Danes ima za seboj svoje zveste prijatelje in zaveznike, Ona ima zvezo z veliko in nepremagljivo Sovjetsko zvezo. Ta zveza s Sovjetsko zvezo nam omogoča mirno delo in razvoj. Naši narodi znajo ceniti veliko osvobodilno vlogo Sovjetske zveze kot naše zaščitnice. Imamo pa tudi zvezo s slovanskima državama Poljsko in Češkoslovaško. S tema dvema državama je obnovljeno staro prijateljstvo, ki je danes močnejše kakor kdaj koli. To prijateljstvo je trdno in naši narodi uživajo v teh" bratskih slovanskih deželah velike simpatije in veliko ljubezen. Včeraj smo sklenili pogodbo o prijateljstvu in medsebojni pomoči s sosednjo Albanijo. Albanski narod ljubi Jugoslavijo prav tako, kakor ljubijo narodi Jugoslavije Albanijo. Za vedno je odstranjen kamen spotike, ki je obstojal med našima deželama. To ni samo pogodba na papirju, ampak pomeni iskreno prijateljstvo, ki predstavlja težnje narodov Jugoslavije in Albanije. S tem je dobila Jugoslavija zvestega zaveznika, ki je že v vojni stopil na njeno stran in ki hoče ostati na naši strani in deliti z nami usodo. Z bratsko Bolgarijo so naši odnosi odlični. Posebni položaj bolgarskega naroda onemogoču-je, da hi prišli ti odnosi do popolnega izraza. Toda ni daleč čas, ko bo tudi bolgarski narod povsem svobodno odločal o svojih željali in bo pri tem tudi določil, kakšni bodo odnosi med Bolgarijo in Jugoslavijo, Da bodo tudi ti odnosi . trdni in nerazrešljivi, je že danes jasno. Tudi odnosi z drugimi sosednimi deželami so dobri, zlasti z Rumunijo, s katero imamo zares prijateljske in prisrčne od- nose, ki se šc poglabljajo in izboljšujejo. Tovariši in tovarišice, kakor vidite, si je pridobila Jugoslavija v teku enega leta zaradi svojih velikih žrtvev in zaslug v tem veličastnem boju ifmogo prijateljev, s katerimi se je trdno povezala in si ustvarila take predpogoje, da se mirno in brez vsake nevarnosti od zunaj razvija tako, kakor so to želeli narodi in ofii, ki so stopili v borbo bi dali svoja življenja. Žal nam je jasno, kakor sem že rekel, da nimajo nekateri naši zavezniki razumevanja za nas. To pa ne pomeni, da mi nočemo boljših odnosov s temi državami, kakršni so danes. Prepričani smo, da se bodo narodi v teh deželah trudili in da bodo končno ocenili Jugoslav ijo tako, kakor zasluži, in verujemo, da bodo odnosi , z njimi v najbližnji bodočnosti kar najboljši. Vse to smo si priborili, tovariši, v osvobodilnem boju. — To je posledica 13, julija v Srbiji in to je tudi posledica vstaje po vseh federalnih enotah ter vztrajne borbe nadčloveških naporov in žrtev naših narfcdov. Kaj bi bilo z nami, če narodi ne bi prijeli za orožje leta 1941. in če ne bi oprali sramote, ki so nam jo povzročili notranji izdajalci? Bill bi igračka v rokah raznih imperialističnih sil. Danes pa nismo igračka nikogar. Danes smo svobodna, neodvisna država, trdna na znotraj in zgrajena na novih socialnih in političnih temeljih, povezana z velikimi in iskrenimi zavezniki in oprta ria našega zvestega zaveznika — Sovjetsko zvezo. Trdno smo odločeni, da bomo v mire prav tako združeni, kakor smo bili v vojni. Nikdar ne bo mogel nihče omajati te zveze in tega prijateljstva, da bi oslabil Ijubezep, ki obstoja med nami. Kakor smo bili združeni v vojni, tako bomo združeni tudi v miru. Odločili smo se, da bomo branili svoje in da se bomo borili za mir, ker to želijo narodi Jugoslavije, ki bodo pri tem tudi v bodoče vztrajali. Stavka v Trstu je končana, a borba se bo nadaljevala do končne osvoboditve V znak protesta prot; krivični razmejitvi med Jugoslavijo in Italijo ter interrackr nakzatiji Trsta, je demokratično prebivalstvo Trsta in Julijske krajine padalo državam, ki so zastopane na mirovni konferenci v Parizu, resolucije s tisoči podjbčsi in naglasa, da taike rešitve ne more sprejeti, ker ne odgovarja volji ljudstva, ker se ne upoštevajo njegove, v težki barbi\ pridobljene pravice. ljudstvo poziva zaveznike, naj prisodijo Trst Jugoslaviji v interesu miru, zaradi žrtev, ki so padle zanj, v interesu življenjskega razvoja. Trsta, ki je odvisen od jugoslovanskega zaledja, naj ugodijo ljudstvu. kj hoče živeti v demdkratidni Jugoslaviji. Svet zunanjih : ministrov je debil protestno, resolucijo prebivalstva Nabrežine, kjer 96 % prebivalstva zahteva Jugoslavijo, ker hoče po 25 letih fašističnega suženjstva svobodo, dalje proteste iz Devina, ZgotVka, Koludrovice, Praproti, C er ovija, Ronkov, Poljana, Dan. Vrhovi j a, Skicipa, Velikega Repna, Šmarij, Kazlij in drugih tržaških Okoliških vasi. V veliko zadoščenje je ljudstvu odtočna Izjava nepopustljivega borca za naše pravice, tovariša Kardelja, ki je izjavil: Jugoslavija ne bo nikoli odstopila od svojih pravičnih zahtev, vse ozemlje Julijske krajine s Trstom mora biti priznano Jugoslaviji! Ne priznamo krivične cepitve naših narodov, borba ni končana, boj se nadaljuje! Na krvava fašistična izzivanja, rope, požige itd-, je ljudstvo, kj so mu dobro znane fašistične metode, odgovcriilo s splošno stavko, ki je zajela vse delavce zone A. V stavki se jer pokazala velika povezanost med delavci in loneti, ki so dzrazili solidarnost s stavkujočimi s tem, da so jih ves čas stavke zalagali s. hrano, kj so jo kljub plenjenju policije stalno dovažali v mesto. Delovno tržaško ljudstvo je v svest; si emoje pravične borbe samo kaznovalo fašistične zločince, ki so stavko izzvali. Fašistični elementi, ki so jih pripeljali iz Italije, da b; razbijali stavko, si brez sprem /tva poletje n:so upali na delo, ker jim je energičen nastop stavkajočih vzel ves pogum. Delavci so proti stavkokazom odločno nastopali; ponekod so celo dosegli, da so stavkokazi prenehali delati. Pri vsem tem pa je značilno, da so zavezniki fašiste pri vseh njihovih, zločinskih akcijah podpirali in ščitili; samo zaradi popuščanja zavezniške oblasti je bilo m-cžno njihovo ' uničevalno delo. Zavezniki nosijo težko odgovornost za žrtve fašističnega divjanja. Ista policija, ki je podpihovala fašistične zločince, je streljala na neoborožene ljudske množice, z tfkiopnimi avtcmbbiii,' kamioni in jeepi je razganjala stavkujoče delavske množice. Ko. je policija uvidela, da je napram strnjenim množic-rm brez moči, je poklicala na pomoč angleške in ameriške vojake, ki so s puškami in pendreki nastopali prot; stavkujočim, Iti pa so popolnoma obvladali položaj. Ta mogočna stavka je dokazala, da so demokratične množice zone A sposobne zatreti fašizem jn' kaznovati tiste, ki j, h zavezniki nočejo predati pravični sodbi; dokazala je, da ima nape ljudstvo zadosti sil, da premaga vse težave itn _ onemogoči kakršne kol j temne načrte. Solidarnost- delavcev v zoni A, pomoč iz zone B, vzpodbuda in morala vsega demokratičnega sveta, so odločilni činitelji za odpornost in vztrajnost stavkajočih ter so dokaz, da je borba proti ostankom fašizma svetovne važnost j za pravičen mir, svobodno izražanje ljudske volje, za demokracijo. V tej stavki je bil zadan fašizmu odločilen udarec, kair je bil tud: glavni cilj stavke, kj se je na proglas vseh antifašističnih organizacij po 12 dnevnem trajanju zaključila; delavci so se vrniti na svoja delovna mesta. Stavka Je končana, ni pa končana borba , preti fašizmu, ki se bo nadaljevala vse do njegovega -uničenja in osvoboditve pred nje-gi-vimvzločinskimi jn izzivalnimi podvigi. Delovno ljudstvo liubliane protestira proti Francovemu režimu v Španiii Generalnemu sekretarju Zveze Združenih narodov gospodu Trugvelie-ju 1 Delavci in nameščenci zbrani 18, julija v Ljubljani, skupno z meščani mesta Ljubljane in okolice ob priliki 10 letnice fašističnega puča v Španiji najodločneje protestiramo proti krvavemu Francovemu režimu. V nepremagljivi enotnosti delovnega ljudstva naših narodov se odzivamo, skupno z vsemi resničnimi demokratičnimi množicami i vsega sveta sklepu konference Svetovne sindikalne federacije ter zahtevamo, da se napravi konec fašistični tiraniji v Španiji, da se uničijo vsi ostanki mračnjaštva in razkrinkajo tisti, ki na kakršenkoli način podpirajo te ostanke v svetu. NAJODLOČNEJE OBSOJAJIO zadržanje protiljudskih elementov nekaterih zavezniških držav, zaveznic v borbi proti nemškemu, italijanskemu in japonskemu fašizmu, ki pa danes nudijo moralno in materialno podporo tistim silam, ki so zakrivile strahotno vojno in katerih preživeli del še danes izvaja nad španskimi narodi srednjeveško inkvizicijsko nasilje. Prav tako obsojamo zadržanje reakcionarnih krogov zapadnih zavezniških držav, ki odkrito podpirajo in podpihujejo težnje ostankov hitlerjevskega social-nactzma in Mussolinijevega fašizma, kršijo sklepe atlantske, jaltske, krimske, postdamske in berlinske konference. Vojni zločinci uživajo še vedno gostoljubje teh držav in kljub neštetim zahtevam še niso izročeni ljudskim sodiščem na kraju njihovih zločinov. Malim narodom, ki so doprinesli ogromne žrtve za pravično zavezniško stvar, odrekajo zapadni zavezniki pravico do samoodločbe. V interesu miru, demokracije in sodelovanja vseh narodov zahtevamo, DA PREKINEJO Združeni narodi diplomatske zveze s fašistično Španijo, da priznajo republikansko špansko vlado in ji nudijo vso pomoč, da se uveljavijo demokratične zahteve španskega ljudstva. Fašistične vojne zločince s Francom na čelu je treba pozvati pred ljudsko sodišče in uničiti ostanke fašizma povsod, ker podprt od reakcionarnih sil ustvarja nova žarišča vojne. Protestiramo proti kršenju pravic delovnega ljudstva Trsta in Julijske krajine, ki ga fašizem v novih oblikah hoče zasužnjiti ob podpori zapadnih zaveznikov, kljub ogromnim žrtvam, ki jili je primorsko ljudstvo skupno z narodi Jugoslavije doprineslo za skupno zavezniško stvar. Neizprosno se borjio borili, skupno z vsemi demokratičnimi množicami sveta, proti vsem ostankom agresije, ker hočemo svobodni in v miru 'nadaljevati konstruktivno delo za srečo vsega delovnega ljudstva. Podprli bomo z vsemi silami akcije proti vojnemu zločincu Francu, da bi omogočili herojskemu španskemu ljudstvu, ki se je z orožjem v roki uprlo pohodu fašizma, po 10 letih jpnaškega boja, trpljenja in žrtev, osnovne demokratične pravice m priključitev v vrste svobodnih demokratičnih narodov. Borba proti fašizmu v Španiji Je obenem borba za demokratične pravice vseh svobodoljubnih narodov sveta, je borba za pravične zahteve narodov Jugoslavije po priključitvi Trsta, Julijske krajine in Koroške, je borba za demokratične pravice delovnega ljudstva Trsta in Julijske krajine. V nezlomljivi enotnosti pozivamo Združene narode, da pretrgajo diplomatske zveze s Francovo Španijo, da uničijo fašizem v Španiji. ZAHTEVAMO, da se vojni zločinec Franco postavi pred ljudsko sodišče; da Združeni narodi priznajo edino predstavnico španskega ljudstva, republikansko vlado Španije; . da se izročijo vojni zločinci, ki Jih terja ljudstvo Federativne ljudske republike Jugoslavije; da se spoštujejo demokratične pravice ljudstva Trsta In Julijske krajine, M se hoče priključiti k naši ljudski republiki Jugoslaviji! Naj živi borba, in mednafcfTna solidarnost narodov proti ostankom fašizma in reakcije v svetu! Naj živi borbenost junaškega španskega ljudstva, prvoborca proti fašistični agresiji! Naj živi borbeno bratstvo narodov Jugoslavije in Italijanskega delovnega ljudstva za priključitev Trsta In Julijske krajine, k ljudski republiki Jugoslaviji: Smrt fašizmu — svobodo narodu! Sovjetski zunanji minister Molotov je pri obravnavanju nemškega problema poudaril, da uioda Nemčije ne vznemirja le nemškega ljudstva, ampak tudi druge narode, zlasti one, 'ki so bili žrtev nemškega napada. Ti narodi želijo, da se nemški napad ne bi nikoli več ponovil, zato pa mora postati Nemčija mirobljubna demokratična država, ki se ne bo več dvignila kot napadalna sila. Da bi se moglo to izvesti, je Molotov predlagal vojaško in ekonomiko razorožitev Nemčije; Porurje, ki je osnova nemške Industrije pa naj se postavi pod, zavezniško kontrolo in prav tako tud; ostala nemška industrija. Glede Porurja je Molotov izjavil, da se ne trne ločiti od Ne.nčije, ker je zanjo življenjskega pomena. Nemčija bo še vedno važen činitelj v mednarodni trgovini, kair ustreza tudi interesu ostalih narodov, zato ji je tirelba dati pravico do uvoza in izvoza. Žarišče nadaljnih pogajanj je bil problem reparacij, o katerih ameriška .in angleška delegacij skoraj nista hotela slišati. Molotov Pa ju je spomnil, da je bil že na krimski konferenci; sprejet sklep, da dobi Sovjetsfea zveza 10 milijard dolarjev, kair bo le delno kritje ogromne škode, kj jo je prizadejal nemški vdor v SZ. Molotov je opomnil zaveznike na zapisnik, podpisan od Churchilla, Roosevelta in Stalina, v katerem je rečeno, da mara Nemčija Sovjetski zvezi storjeno škodo plačati, reparacije pa bodo v obliki: 1. industrijske opreme, 2. dobav blaga in 3. uporabe nemške delavne moči. Angleška delegacija je predlagala, da bo prišlo blago za plačevanje reparacij v poištev le v primeru presežkov, kar pa nasprotuje berlinskim sklepom, ki določajo, da se mora industrijska oprema izročiti na račun reparacij najkasneje v šestih mesecih- Sovjetski zunanji minister je glede nemške vlade izjavil, da mora biti tako demokratična, da bo likvidirala nemški fašizem in izpolnjevala svoje Obv.eznosti do zaveznikov, naftar je bil soglasno sprejet isiklep centralne uiprave za Nemčijo. Pri obravnavanju vprašanja nemškega premoga, je sovjetski zunanji minister poudaril dejstvo, da v sovjetski zoni nakopljejo mnogo več premoga kot v zapadni; vendar je treba produkcijo premoga dvigniti1 tudi v zapadni zoni, ker je premog važen za ekonomsko obnovo drugih zavezniških držav. Sovjetski predlog o demilitarizacij; in likvidacij: nemške vojne industrije je naletel , na oster odpor ameriške in angleške delegacije; ameriški predstavnik se je skliceval na obstoj trojnega odbora pri 'zavezniškem kontrolnem svetli, sovjetska delegacija pa je opozorila na njegovo nedelavnost. Dejala je, da je treba sprejeti načrt o likvidaciji nemške vojne industrije, k; bo veljal za vse okupacijske zone in bo vseboval seznam podjetij, namenjenih za likvidacijo. Predlog o razpustu nemških oboroženih sil zaradi nasprotovanja Amerikancev in Angležev ni bil sprejet. Sprejeli e o tudi sovjetski predlog o podaljšanju okupacije Nemčije od 25 na- 40 let. Glede zapadnih nemških pckrajin je francoska "delegacija zahtevala, da se ločijo od Nemčije, Posarje naj bi se vključilo v carinske meje Nemčije, Porurje pa internacionaliziralo, francoske zahteve glede Posarja sla podpirali tudi angleška in ameriška delegacija. Po končanem reševanju nemškega problema So načeli vprašanje Avstrije. Sovjetska delegacija je postavila 4 točke, po katerih bi se kompetenca avstrijske vlade razširila, likvidiral fašizem, Avstrija definitivno ločila od Nemčije in Okrepil demokratični režim; evakuirati se mora 437.000 mozemcev — zločincev vseh narodnosti; s lom; akcijami bi bili dami pogoji za neodvisnost Avstrije; takoj po mirovni pogodbi z Nemčijo naj bi se izdelal osnutek' za mirovno pogodbo z Avstrijo. Okrepit; je treba demokracijo in voditi kontrolo nad uničenjem hitlerizma, kajti ne srne se pozabiti, da je imela nacistična stranica v Avstriji 600.000 članov, t. j. 20 % vsega prebivalstva. Cb zaključku procesa proti Mihailoviču Obsodbo Proces v dvorani na Topčideru je končan. Obsodba nad krvnikom narodov Jugoslavije in njegovimi sokrivci je izrečena. Ob tej vesti so milijoni prebivalcev nove Jugoslavije globoko zajeli sapo in se olajšano oddahnili. Obsodba na Topčideru je za preostanke bivše vladajoče klike, ki je dolga leta. tlačila ljudstvo Jugoslavije eden tistih smrtonosnih udarcev, katerih posledic se ne preboli, ob takih udarcih se umira. Obsodba krvnika Mihajloviča in njegovih pajdašev je zgodovinski dogodek največje važnosti ne samo za narode Jugoslavije, temveč za vse svobodoljubno človeštvo, za vse osvobojene in neosvo-bojene male narode. To je obenem obračun ljudstva Jugoslavije s tistim starim osovraženim svetom, ki mu je povzročil toliko nesreč in gorje, ne samo pretekla 4 leta, temveč od nastanka stare Jugoslavije pa vse do osvobojenja. Teh krivic in prestanega trpljenja delavski razred Jugoslavije ne bo pozabil Za vladajočo kliko bivše versajske Jugoslavije je bilo značilno, čim je po prvi svetovni vojni dobila v roke oblast, da ni znala — ali boljše rečeno ni hotela — reševati celo vrsto nujnih socialnih problemov, ki bi bili ljudstvu v korist, ampak je bila takoj od začetka njena glavna skrb: ohranitev njene uzurpator-ske izkoriščevalske oblasti. Za ohranitev te oblasti je bila vedno pripravljena na najgrše zločine in najsramotnejša izdajstva. Ker je bil delavski razred in njegova avantgarda — Komunistična partija Jugoslavije že od vsega začetka edina resna ovira za uresničevanje njenih protiljudskih namenov, se je s pomočjo svojega policijskega aparata že ob nastanku stare Jugoslavije s posebnim besom vrgla na delavski razred, na Komunistično partijo in njene borce, ki so se predano borili za pravico delovnega ljudstva. Še p redno je italijanski fašizem začel s pretepanjem in ubijanjem zavednih delavcev, je že ta režim nasilja in krivic dal umoriti zavednega beograjskega delavca Staneta Kovačeviča na ta način, da so mu obesili za vrat težek kamen in ga utopili v Donavi. Ubili so znanega slovenskega borca iz prvih dni po svetovni vojni Franja Vulča. Po vsej državi so orožniki stre jali na gladujoče delovne množice, ki so zahtevale svoje pravice. Ko se je v Italiji pojavil fašizem, ga je jugoslovanska reakcija takoj posnemala, organizirala in oborožila skupine propadlih kriminalnih tipov tako zvanih »orjunašev« za napad na ljudstvo. Orjunaši so pri nas na. zverinski način umorili rudarja Fakina iz Trbovelj. Iz te dobe je znana celo vrsta zločinov jugoslovanske reakcije proti delovnemu ljudstvu. Organizirani odpor razjarjenih ljudskih množic je sicer takrat pometel iz ulic te zločinske bande, reakcija pa se je potuhnila in sklepale nove zarote proti ljudstvu. Kdo se ne bi spomnil proslulega šesto-januarskega režima in njegovih pogromov na delavski razred in na Komunistično partijo ? V inozemstvu takrat niso imeli vsi jasnih pojmov o zemljepisni legi Jugoslavije, toda če si izgovoril besedo Glavnjača, so takoj vedeli, kje je to. Kdo bi mogel pozabiti trpljenje političnih jetnikov v Jugoslaviji, pogoste gladovne stavke v kaznilnici v Sremski Mitroviči, ki so vsem poštenim in svobodoljubnim ljudem! trgale dušo in jfo obenem napolnjevale s takim ogorčenjem, da so se pesti stiskale same od sebe. Ko je odpor ljudskih množic tik pred vojno kljub strahovitemu terorju naraščal, sme- rd- deli, kako so reakcionarni podleži Stoja-dinovič., knez Pavle in pozneje Cvetkovič drug za drugim romali v fašistična gnezda Rim in Berlin, kjer so iskali pomoči v borbi proti svobode željnim ljudskim množicam Jugoslavije. Lahko je tudi razumeti, zakaj je vsa ta, reakcionarna svojat ter vsa gniloba, ki se je zbirala okrog nje v jeseni 1941, ko so se prve partizanske skupine s-puško v roki začele boriti proti okupatorju, s tako vnemo agitirala za izdajalsko mi-hajlovičevsko taktiko čakanja. Oni se niso vpraševali, kaj bo z ljudstovm, ki je ječalo pod fašističnimi tlačitelji, ampak so se vpraševali, kaj bo z njimi spričo dejstva, da je ljudstvo prijelo za' puško, da obračuna s fašizmom — ib njegovimi pomagači! Proces proti Mihajloviču je v celoti razgalil sovražnike ljudstva. Junak Sovjetske zveze podpolkovnik Borzenko, ki je procesu na Topčideru prisostvoval kot dopisnik »Pravde«, poroča o tistem delu razprave, v kateri je bilo govora o sestanku, ki ga je v septembru 1944 priredil Draža Mihajlovic svojemu prijatelju, predstavniku nemškega poveljništva Sterkerju, z ameriškim polkovnikom Mac Dovvnom. Cilj tega sestanka je bil jasen: lahko zmaga kdor koli, samo ljudstvo Jugoslavije ne, kajti če to ljudstvo zmaga, ga nihče več ne bo mogel zatirati in izkoriščati. Poučno in vredno, da si zapomni sleherni delovni človek, je tudi naslednje dejstvo: znano je, kako je davčni vijak v bivši Jugoslaviji stiskal ljudstvo. Emigrantska vlada v Londonu pa je milijone ljudskega premoženja pošiljala Mihajloviču, da je z njimi bogato plačeval svoje komandante, ki so klali in obešali partizane in simpatizerje narodno-osvobodilne borbe. Malo pred porazom fašistične Nemčije so fašistični okupatorji organizirah poslednjo, a najhujšo ofenzivo na slavni IX. koupus na Primorskem, katerega ime je sveto slehernemu prebivalcu Julijske krajine. V tej ofenzivi so poleg ustašev in domobrancev sodelovali tudi Miha jlovičevi četniki. Ni naključja, da so v tej zadnji ofenzivi okupator in domači izdajalci tekmovali med seboj, kdo bo poklal več civilnega prebivalstva. Nji naključje, da je ta ofenziva imela brezpogojno nalogo, da uniči slavni IX. korpus, živ in borbeni dokaz zavednosti prebivalstva Julijske krajine in njegove globoke ljubezni do nove Jugoslavije. Prav tako nj naključje, da so vsi oboroženi izdajalci prav zadnje dni pred porazom ob svojem umiku s posebnim besom rušili ceste, železnice, tovarne, samo zato, da po nalogu svojih reakcionarnih gospodarjev otežkočijo našemu ljudstvu obnovo naše industrije in vsega našega gospodarstva. Končni zaključek je lahko samo ta: klika zločinskih in izdajalskih elementov bivše Jugoslavije ni mogla končati drugje kot pred ljudskim sodiščem nove Jugoslavije. Ljudstvo se je oddahnilo. Toda za nas in za tiste, ki bodo prišli za nami velja Titovo sporočilo: čuvajte pridobitve^ narodno-osvobodilne borbe, čuvajte težko priborjeno svobodo, čuvajte ljudsko oblast, ki je osnovno jamstvo, da delovno ljudstvo Jugoslavije ne bo nikdar več plen niti domačih niti inozemskih reakcionarjev in izkoriščevalcev! Naročnina za Delavsko enotnost znašal četrtletno , . . Din 2P-— polletno neg. Din S®,"-celoletne , . » Din 104-- Za svobode španskega naroda Dolores Ibarruri - La Passionaria »mati španskih partizanov« >... Osvoboditev Španije izpod jarma fašističnih reakcionarjev ni le stvar časti Špancev, ampak obča stvar vsega naprednega človeštva.« Stalin. Leto dni in šc več je preteklo, odkar se je zrušil Hitlerjev vojaški stroj. Delo v deželah, kjer ljudstvo samo odloča o svoji usodi, že leto cini in dalj klije, se razvija in žanje doslej nevi-dene uspehe. Soyjetska zveza se je dvignila iz ruševin in ne samo dosegla, ampak tudi že prekoračila vse tisto, kar je imela pred vojno; Jugoslavija gradi in obnavlja v tempu, da jo občuduje ves svet; Češka, Poljska, Bolgarija, Albanija stojijo na poti v procvit in blagostanje. Vse te dežele vodijo na znotraj neizprosno borbo proti sovražnikoin ljudstvp, na..zuiiaj Pa politiko miru in bratstva med narodi z veliko Sovjetsko zvezo na čelu. Med tem pa se Španija, ki jo pesniki nazivajo »dežela sonca«, duši v krvi, nasilju in bedi. Mračni naslednik Hitlerja in Mussolinija ni pozabil .metod svojih učiteljev, ampak jih uporablja na hrbtu španskega ljudstva s sadistično, podivjano strastjo, katere je zmožen samo tisti, ki misli, da po njegovi smrti ni in ne sme biti življenja. Smrtne obsodbe in streljanja antifašistov, ubijanje žena in otrok, natrpane ječe in koncentracijska taborišča z ljudmi, ki hočejo svobodo — to je politika, s katero si umetno podaljšuje življenje fašistični režim v Španiji. Z ječanjem zatiranega ljudstva se mešajo vesele zdravice pobeglih fašističnih banditov iz Nemčije, Italije in drugih dežel, ki so se pred pravično sodbo svojih narodov umaknili v toplo gnezdo diktatorja Franca, ki uživa pomoč in podporo vse svetovne reakcije, kajti brez te pomoči bi Španija danes ne ječala pofašizmom. To je slika današnje Španije. * Dolga stoletja teme in mračnjaštva, krvave inkvizicije, izmozgavanja in izrabljanja ljudstva — to je zgodovina Španije. Meščansko demokratična revolucija Ista 1873.; proglasitev prve demokratične zvezne republike. Na tribuno ^resolucije že stopai prebujeni industrijski proletariat in širi gesla o resnični svobodi in enakopravnosti. Delavci in kmetje pričakujejo od republike ne samo globokih političnih, ampak tudi gošpodarskih sprememb. Načrt ustave predvideva razdelitev Španije na kantone, gospodarsko in administrativno neodvisnost pokrajin, pravico do posebnih ustav v okviru zvezne ustave, ločitev cerkve od države. Južni kantoni se proglašajo za neodvisne republike 'in izvajajo na svojih Področjih demokratizacijo; ustava postaja življenje. Na važnih političnih nrestih stojijo ljudje jz ljudstva. Ljudstvo svobodno diha, a veleposestniki 'n kapitalist/ trepetajo. Toda meščanstvo hoče republiko na kapitalistični osnovi. Že prehaja bur-2dazija v ofenzivo. Med kantonskimi fepu,blikawi ni politične in gospodar-ske povezanosti, kakor jo vidimo kasr neje v času španske osvobodilne voj-he. Zato pada kljub junaškemu boju Republika za republiko. Prva etapa vorbe španskega proletariata za svobodo se zaključi z zmago buržuazije. Proletariat je poražen, toda ni zlom-Ifn. Uči se na svojih težkih izkuš-nJah, v trpljenju in borbi se izpopol-njuje. dviga in črpa vedno novih sil Za dosego svojega končnega cilja. n-ancoski državnik in pisatelj Vic-*>r Hugo je v tem času dejal: »Ako Se Španija spet rodi kot monarhija, ne bo nič pomenila; toda. če se ponovno rodi kot republika, bo Španija velika.« Španija se je spet rodila kot mo- . narhija. In monarhija je bič za ljudstvo. Delavski razred zahteva kruha, svobode, političnih pravic — monarhija mu odgovarja z mitraljezi. Na ulicah španskih mest ležijo v krvi delavske žrtve. Delavstvo nima sredstev, da bi se borilo z dobro oboroženo vojsko, ki je orodje v službi zatiralcev, zato prehaja k atentatom: padajo glave monarhističnih ministrov. Vladajoči razred se spet trese pred ljudstvom. Prva svetovna vojna Španiji ni prinesla izboljšanja, kakor ga tudi. ni prinesla drugim narodom, čeprav so tudi ob koncu vojne pokazali ogromne žrtve. Diktator Trimo de Riviera razpusti parlament, prepove sindikate in delavska društva. Ječe se polnijo z inteligenco. ki noče priznati diktature. Delovno ljudstvo ima zvezane roke in zamašena usta, teži ga jarem, toda ne klone. Fašizem se pripravlja na zmagoslaven pohod po Evropi. V tem času je v Španiji spet zrušena monarhija in proglašena republika. Toda republiki na čelu stojijo ljudje, ki so daleč od tega, da bi bili vršilci volje ljudstva. Za njihovimi hrbfi se skriva Vatikan, ki mu vdano služijo in zavestno Izvršujejo njegova povelja. Vatikan noče, da bi se y Španiji zabrisali sledovi inkvizicije, zagotoviti si hoče bogate zaklade in veleposestva, ki jih poseduje Cerkev v Španiji. Marš na španski Rim je pripravljen. Vlaki s sfanatizi-ranimi oboroženCi krenejo, toda na mesto ne prispejo, kajti Madrid proglasi generalno stavko, delavstvo brani načela republike. List »El socialista« piše. da je »Španija daleč od tega, da bi bila dežela popov in oboževanja konservativnih mumij v grobu Esco-riala. Španija je predvsem dežela revolucije,.« Oktobra 1934 pozove Zveza socialističnih, komunističnih in drugih delavskih zvez ljudstvo na generalni štrajk. Množice sledijo pozivu. Kmetje zahtevajo zemljo, delavci načrtno gospodarstvo in kolektivno lastnino proizvodnih sredstev. Asturski delavci hočejo kot obliko vladavine sovjete. Proglašajo se neodvisne republike. V Andaluziji, Kataloniji, Asiuriji in Biscaji se bijejo težke borbe. Deset tisoč vojakov z artilerijo, aviacijo in afriškim trupam zaduši požar v Astu-riji. Trideset tisoč ljudi je vrženih v ječe. šefu generalštaba Franciscu Francu in fašističnim generalom dežujejo čestitke in nagrade buržuazije. '1 oda španski delavski razred ima svojo Komunistično partijo — svojo avantgardo, svoj borbeni odred, ki budno prisluškuje utripanju in željam ljudskih množic. Po njeni zaslugi je ustvarjena zveza delovnega ljudstva mesta in vasi, zveza delavcev, kmetov in delovne inteligence. Fronta delavskega razreda se razvija v množično enotno fronto — Ljudsko fronto republike. Na drugi strani pa se dviga fronta veleposestnikov, posvetnih in cerkvenih knezov, vojaških kast in fašistične Falange. Na volitvah februarja 1936 zmaga Ljudska fronta in 14. julija istega leta je proglašena republika. franco, ki ga podpira vsa svetovna reakcija, pripravlja puč, da bi razbil ijevsko skupščino in uničil vse prido- bitve, ki ni jih je špansko ljudstvo priborilo. 18. julija 1936 udari iz Ma-toka na republiko Začne se prva težka perioda vojne, na katero ljudstvo ni pripravljeno, a sprejema boj kljub iemj da je brez svoje armade. Organizira se narodna milicija, ki pa ni enotna. Vsaka stranka in vsaka politična skupina ima svoje odrede, a skupnega vodstva ni, akcije niso enotne. Vojne industrije ni in odredi so slabo oboroženi. Francu uspe, da pride pred Madrid Začne se borba za usodo Španije. Madrid je simbol te borbe, prelomnica vseh napak, ki so se do tedaj dogajale. Peti polk, ki ga je organizirala Komunistična partija, je primer enotnega vodstva in dobre organizacije. moderne armade. Za Madrid se bori tudi prvi mednarodni bataljon. Pod sovražnim ognjem gradi republika svojo armado, ustvarja iz svojih vrst generale in politične komisarje, gradi vojno industrijo. Franco napove,, da bo na dan obletnice Oktobrske revolucije v Rusiji dne 7. novembra vkorakal v Madrid. Padec Madrida bi pomenil padec republikanske Španije. K obrambi srca Španije pristopi vse: žene, otroci in starci. Pod stalnim bombardiranjem nemške in italijanske avijacije gradijo barikade in pomagajo svoji vojski. V ■Madrid se upirajo oči španskih borcev na vseh ostalih frontah kjer se vodi borba za obstoj republike. Toda ne vodi se ta boj samo za obstoj španske republike, ampak je ta borba istočasno tudi borba za svobodo drugih narodov, ki jim preti fašistično podjarmljenje. S svojim primerom daje Španija vzgled, kako se je treba boriti proti fašizmu in poziva narode vsega sveta, naj pokažejo svojo solidarnost. In delovno ljudstvo vse .ca sveta se odziva njenemu klicu. Na tisoče mitingov, štrajkov in prostovoljcev v zunanjem svetu jasno manifestira, na čigavi strani so simpatije delovnega ljudstva. Moč za velikanske napore, ki jih ta borba zahteva, črpajo narodi Španije iz svoje globoke domovinske ljubezni, iz razredne zavesti proletariata, iz žve-ze delavcev in kmetov in iz širine Ljudske fronte, ki je objela vso špa nijo. Velikansko moč pa črpajo tudi iz velike in nesebične pomoči narodov Sovjetske zveze.' Tri leta se vodi ta težke« borba. Franco, ki prejema pomoč vse svetovne reakcije, množično ubija špansko ljudstvo. Nemška in italijanska letala bombardirajo nezavarovana mesta in ubijajo žene in otroke. Miinchenskt pakt zapečati usodo Španije — Španija je blokirana. Toda ta blokada velja samo za republiko, a ne velja za Franca, kajti Hitler in Mussolini mu v sporazumu' z ostalo reakcijo še naprej pomagata in z njuno pomočjo se polasti oblasti. Španija postane eno od oporišč fašizma v Evropi. Borci za svobodo so vrženi v koncentracijska taborišča in na sfotisoče Špancev cmigrira in izven Španije nadaljuje borbo. To je slavna zgodovina junaškega boja španskega delavskega razreda in španskega delovnega ljudstva za svobodo. Franco nadaljnje z zločini. Poleg grozot, ki -jih počenja v Španiji, zvesto pomaga Hitlerju pri njegovem prodiranju na vzhod. 1»Modre divizije«, katere pošilja Flitlerju v pomoč, da skupno z nemškimi tolpami divjajo po Sovjetski zvezi in katerih namen je vojaško krepiti fašizetji, so tudi od mnogih zločinov, za katere mora Franco odgovarjati in prejeti kazen. * Jugoslovanski narodi smo dolžni borbi španskega naroda veliko zahvalo. Že tedaj, ko so naši borci odhajali kot prostovoljci v Španijo, so branili tudi Jugoslavijo. Tisti, ki so se srečno vrnili v domovino;- so prinesli velikanske in dragocene izkušnje. Naučili so se, kako more slabo oborožena vojska s hrabrostjo, požrtvovalnostjo in znanjem uničiti mnogo boljše oborožene sovražnikove formacije. Te svoje izkušnje so znali odlično uporabljati v teku narodno osvobodilne vojne. ko so. kot vojaški in politični voditelji pod Titovo zastavo uničevali italijanske tn nemške tolpe. V zgodovini jugoslovanskih narodov bodo ostala nepozabna imena narodnih herojev, ki so bili španski prostovoljci: gene mila j tnant France Rozman - Stane, komandant Glavnega štaba Slovenije. Stanko Semič - Daki, Marko Oreško-v/c. politkomisar Glavnega štaba Hr-vatske. generallajtnant Peter Drapšin,' generallajtnant Koča Popovič, generallajtnant Peko Dapčevič in še cela vrsta drugih. • Med tem. ko špansko Jstvo in ves demokratični svet Franca upravičeno obtožuje in zahteva za njega pravično kazen, se prav iste sile. ki odrekajo jugoslovanskim narodom njihove upravičene zahteve, ki so proti priključitvi Trsta in Julijske krajine k Jugoslaviji, ki kratijo Albaniji pravico do njenih ozemelj, ki skratka teptajo odločbe Atlantske karte, katera med drugim govori o samoodločbi narodov, iste sile, ki sramotijo naj-večjo in najzvestejšo zaščitnico malih —narodov Sovjetsko zvezo — zavzemajo za Franca in se ne strašijo nobenih sredstev, da bi ohranili svojo postojanko v Španiji. Tisti, ki dovoljujejo, da se v Trstu bohotijo fašisti, prav tisti dajejo tudi fašistom v Španiji legitimacijo za divjanja. Zato je naša borba in borba španskega naroda tesno povezana, kajti vsi imamo enega skupnega sovražnika, in to je — reakcija v svetu. • Svetovna sindikalna zveza, najmočnejša organizacija delovnega ljudstva sveta, ki .združuje 67 milijonov organiziranih članov vseh dežel, si je med ostalimi nalogami zadala tudi borbo za končno uničenje vseh fašističnih oblik vladavine, borbo proti vsakemu pojavu fašizma, pa naj bi se pojavil v kakršni koli dbliki in pod katerim koli imenom. Izvršni odbor Svetovne sindikalne zveze je na zadnjem zasedanju v Moskvi v svoji resoluciji pozval vse sindikalne organizacije in druge demokratične organizacije sveta, da v dneh od 18. julija do 15. av-_ gusta organizirajo množične ' demonstracije proti Francovemu režimu, da zahtevajo od svojih vlad priznanje edine prave vlade, ki jo je izbralo Heroj Blago je Paro vi e, član CK KPJ, padel v boju za Madrid špansko ljudstvo — vlade republikanske Španije. Zločinca Franca mora zadeti ista kazen, kot je zadela vse vojne zločince v (Ježeiah, kjer odloča ljudstvol Delšvski razred, v borbo za zrušitev postojanke fašizma v Evropi — v borbo proti Francovi Španiji! Proč s protiljudsko politiko svetovnih trustov, kartelov in koncernov! Naj živi mednarodna solidarnost! Naj živi delavski razred Španije, junaški borec za uničenje fašizma! Naj živi Komunistična partija Španije, voditeljica španskega ljudstva v borbi za s\>obodo in njen generalni sekretar Dolores Ibarruri — La Pas-sionarial B. B. ':V/ jiONOR I t ! IN v H,. $os combaUciAee hiieroockUicle« §•• de la 3 S Oivfelon * Častna legitimacija, ki jo je izdalo poveljstvo 35, divizije španskim prostovoljcem kot priznanje za hrabrost in požrtvovalnost v borbi španskega ljudstva Španski prostovoljci ne bomo prenehali z bojem, dokler ne bo kaznovan poslednji volni zločinec Zmaga demicf.cratinčih sil Ljudske fronte na volitvah 16. februarja 1936. leta v Španiji, je bila odločni udarec hitlerjevsko fašističnim n a er tem na Pirenejskem polotoku kot važni strateški poziciji na Sredozemskem morju in Atlantskem oceanu. Španija, bogata na rudninah ,im drugih pvirod-nih zakladih je zato zavzemala važno točko v osvajalnih fašističnih načrtih. Generalni štabi Hitlerja iin Mussolinija, skupno z izdajalskim: španskimi generali, bo že pred 18. julijem leta 1936 podrobno obdelali načrte o zavojavanju Španije. Kapetan marokanske legije, pozneje samozvanec general Franco je bil postavljen, da uresniči načrte Hitlerja in Mussolinija. S skupino reakcionarnih oficirjev je 18. julija 1936 z organizacijo puča proti zakoniti republikanski vladi sprovocirat državljansko vojno. Zavedajoč se, da ni to napad samo na šipaniiko ljudstvo, temveč napad na vse svobodoljubne narode sveta, so zavrela srca vseh antifašistov v svetu , od ogorčenja "n odločnosti, da pomagajo španskemu ljudstvu pri obrambi njegovih pravic. Iz vseh koncev sveta so pričel; prihajati v Španijo antif ašistrdobro vol j ti. 'Prihajali ao v malih skupinah. Pot do Španije je bila težka, vezana z zapori in koncentracijskimi taborišči. Kdo ne pozna Mlakarja in Drobniča iz Maribora, kd sta padla v partizanih na Štajerskem in kj sta leto dni hodila, da sta prišla v Španijo. Takih primerov je bilo na stotine. Po prihodu na španska tla, smo odhajali na fronto, da bi skupno s šjpaneitmd tovariši zadržali fašistično prediranje. Znano je, da si je Franco postavil za cilj, da pride 7. novembra 1936 v Madrid. Pod ge-slcm »No Pasaran« (Ne bodo pri- \ šli), je branilo Madrid delovno ljudstvo, žene in otroci, slavni peti polk, ki mu je poyeljevai as turi j rk, rudar, danes stavni vojskovodja španskega ljudstva Enrico Lister ih en bataljon, sestavljen iz dobrovoljcev vseh držav sveta. V tem bataljonu, kakbr tudi v drugih španskih edtnicah, kd so branile -Madrid, so bili tudi prostovoljci iz Jugoslavije. Pq obrambi Madrida so padli junaške smrti Ranzimgeir iz Zagorja,. Blagaje Pairo-vič, čiEn CK KPJ >n politični komisar 13. mednarodne brigade Šturmberger z Broda, kj se je vrgel z granato v reki pod fašistični tank in še mnogi drugi. Jedro naših borcev so bil; delavci, kmetje in napredni inteligenti. Najboljši- izmed njih so bili preizkušeni borci, i mogli delavci in nameščenci svoj dopust čim koristneje izrabiti, je sindikalno vodstvo storilo potrebne sklepe za namestitev dopustnikov v letoviških in okrevaliških krajih, članom je znano, da je Glavni odbor Jugoslavije dobil za enkrat na razpolago, 6 večjih zgradb v raznih predelih naše države. Eden navedenih je okrevališki dom »Mirko Tomič« v Vmjački banji, ki je bil odprt 14. julija t. 1. Drugi so v popravilu, med njimi je tudi dom v Gozd-Martuljku. Sindikalno vodstvo pa je tudi določilo večje zneske za to, da bodo mogli zgoraj omenjene delavce sprejeti v okrevališča s tem, da se bo iz teh zneskov poravnal del izdatkov, nekateri pa bodo celo brezplačno uživali dopust v omenjenih domovih. Glavni odbor Jugoslavije je določil 1.800.000 din v zgoraj navedene namene. Vsota je bila razdeljena sorazmerno na vse zveze, od njih pa bodo pripadajoči del prejela tajništva zvez. Razen tega je dgločeno še 800.000 din za Glavne odbore ljudskih republik; od tega zneska odpade za Slovenijo 117.000 dim. če računamo, da bo dnevni izdatek za eno osebo znašal 120 din, tedaj bo mogel Glavni odbor Slovenije poslati v okrevališče za 14 dni 69 delavcev, odnosno nameščencev na podlagi dodeljene vsote. Za okrevanje članov pa prispevajo tudi še posamezna zveze, tako je določila za svoje člane Zveza zdravstvenih in socialnih ustanov 300.000 din, Zveze železničarskih in prevoznih del. in nam. pa 500.000 din. V Sloveniji obstoja tudi Državno gostinsko podjetje Turisthotel, M ima v oskrbi vsa državna gostinska podjetja v okrevališčih in letoviščih. V tej številki Delavske enotnosti objavljamo sporočilo Turist-hotela. da imajo posamezni člani sindikatov okrog 20»/» popusta. Ker sindikalni okrevališoni domovi še niso docela urejeni, bo ta ponudba ustregla vsem onim, ki si bodo želeli počitka v kakršnem koli letovišču Slovenije, kjer ima Turist-hotel svoj gostinski obrat. Glavni odbor pa vodi z omenjenim podjetjem tudi razgovore o tem, kako bi mogli namestiti večje skupine iz raznih krajev v njihovih letoviščih, tako da bi bila s tem znižana tudi cena. Tudi v tem pogledu bodo sledila navodila, bodiisi s strani Glavnega odbora Slovenije, odnosno tajništev zvez. Kako sovjetski delavci preživijo dopust / ) V Sovjetski zvezi derbi vsak delovni človek plačan letni dopust- Že ko nastopi pomlad, se milijoni sovjetskih ljudi začenja pripravljati za počitnice. Odprtih je že več sto letovišč in sanatorijev Yn delavce in nameščence. V upravi sind. podruž. moskovske kovinarske tovarne »Srp in kladivo« je zelo živo. Neprestano prihajajo delavci in delavke, inženirji, tehniki in nameščenci. Predsednik sindikata Aleksander Beljaničev se razgo-varja z vsakim obiskovalcem posebej. Mnogi iščejo od njega nasvetov v zvezd s predeto ječim dopustom. Tiste, ki so potrebni zdravljenji, pošlje sindikat v sanatorije. Mladina hoče izkoristiti čas dopusta za zanimive ekskurzije. Formirajo se grupe izletnikov. »Delavci naše tovarne«, pripoveduje Aleksander Beljaničev, »dobivajo v glavnem mesečni dopust in odhajajo največ v letovišča in sanatorije. Sindikalna podružnica tovarne razpolaga z velikim številom izletniških točk in najboljših sanatorijev. Mnogi delavci — bivši borci Rdeče armade in vojni invalidi imajo pravico do brezplačnega zdravlejnja v sanatoriju. Ostali delavci plačajo 30 %, a 70 % plača sindikat iz fonda za socialno zavarovanje. Tovarna ima dve lastni letovišči v bližini Moskve in precejšnje število vil. Tukaj bo preko tisoč delavcev in delavk preživelo svoje počitnice. Letovišča so delavcem na razpolago brezplačno. Razpolagajo 's športnimi tereni in z ordinacijami za zdravljenje s pomočjo gimnastike. Domovi oddiha imajo tudi razna sredstva za razvedrilo.« »Kako mislite preživeti počitnice?« To vprašanje sem postavil nekaterim delavcem to delavkam tovarne »Srp in kladivo.« Mojster NSNoht fTtičerar Je dejak »Svoje počitnice bom preživel na obedi Črnega morja- Tudi pred vojno sem šel tja vsako leto. Klima črnomorske obale zelo zadovoljivo vpliva na zdravje in običajno se zredim. Pred vojno sem potoval na počitnice z grupo tovarišev. Tudi letos potujemo skupno. Sindikalna podružnica nam je odobrila mesec dni brezplačnega dopusta v sanatoriju v Soči.« Sovjetski delavci razpolagajo letos z dopolnilnimi sredstvi, katera bodo uporabili za počitnice. »Na tekočem računu Imam 3500 rubljev,« mi pripoveduje delavec Aleksander Revja-kin. »Ta denar, katerega v času vojne nisem izkoristil za počitnice, je upravo tovarne vnesla na moj tekoči račun v hranilnici. Del tega denarja hočem uporabiti za potovanje s svojo družino na Kavkaz. Od Moskve do Stalingrada bomo potovali z ladjo, a od tam z vlakom do Kavkaza.« »Midva z možem preživiva počitnice v letovišču pri Moskvi, ki pripada naši tovarni,« pravi laborantka Valerija Luhovceva ■—■ »hiša stoji v divnem parku, a v bližini je gozdiček m reka. Cesto prihajajo dramske skupine. Dva- do trikrat tedensko imamo kino predstave. Hrana je odlična.« Mojster oddelka za kovinsko konstrukcijo pripoveduje o svojih bodočih počitnicah: »Počitnice zelo rad preživim na vasi. Odpotoval bom z družino v moj rodni kraj v kaluško oblast. Poleg vasi je borov gozdi-ček. Pred vojno sem prihajal semkaj vsak® leto.« Ko smo se poslavljali, mi je podal ros" in dodal: »Ko bi vedeli, kakšne jagode imamo gozdičku! In kar je glavno — če jih sarm nabirate, se vam zdijo mnogo okusnejše. E. Serebrvr Novi zakon d socialnem zavarovanju bo lahko do popolnosti zaščitil; vse interese delovnega ljudstva, ki izhajajo iz potrebe po čim popolnejši preskrbi za primer bolezni, nesreče in starosti, onemoglosti ter smrti V teh dneh bo predložen I/judski skup. ččiiti FLRJ v razpravo osnutek zakona o socialnem zavarovanju delavcev in na. meščencev, ki do temelja spreminja dosedanjo pravno ureditev ' tega zavarovanja. Spreminja se organizacija nosilca socialnega zavarovanja, spreminjajo pa se tudi določila, ki govore o vrstah in višini dajatev zavarovancem. Veliko( zboljšanje dajatev iz socialnega zavarovanja bo imelo za posledico znatno večjo obremenitev zavarovanja in zaradi tega je še toliko bolj pomembno dejstvo, da je država sedaj, ko je v sredi obnavljanja, pristopila k takim spremembam socialnega zavarovanja. Minister za delo FLRJ je k osnutku zakona predložil obširno obrazložitev, iz katere posnemamo naslednje: Država postane nosilec celokupnega socialnega zavarovanja V skladu z bistveno izpremenjeno družbeno-gospodarsko obliko nove Jugoslavije se tudi izpremihja odnos socialnega zavarovanja delavcev in nameščencev do države. Kot naravna posledica tega odpade potreba po tako zvani avtonomiji socialnega zavarovanja in po posebnih, na načelu samouprave zgrajenih vodstvenih organih ustanov socialnega zavarovanja. Dosledno temu postane drža. va edini nosilec socialnega zavarovanja delavcev in nameščencev. Podržavljenje socialnega zavarovanja pa je nujno zvezano s tem, da država prevzame tudi. jamstvo za vse pravice zavarovancev iz socialnega zavarovanja. Državno jamstvo socialnega zavarovanja se zrcali v tem, da se skupna credstva, ki so potrebna za kritje dajatev vseh vrst socialnega zavarovanja, vsako leto zajamčijo v splošnem državnem proraču. nu dohodkov in izdatkov. Za kritje obveznosti socialnega zavarovanja so v predlogu zakona predvideni kot dohodki posebni prispevki za. socialno zavarovanje, ki jih plačujejo delodajalci. Le začasno, dokler gospodarstvo v državi ne postane tako krepko, da zmore samo v celoti nositi bremena socialnega zavarovanja, prispevajo h kritju obveznosti tudi zavarovanci sami. Prispevki se odmerjajo v določenem odstotku od celokupnega dejanskega zaslužka zavarovanca po dohodninski lestvici, katero določijo s skupno odredbo minister za delo vlade FLRJ, minister za finance vlade FLRJ in predsednik zvezne načrtne komisije. Ta zakon hkrati tudi pooblašča, da odločijo, kdaj v celoti plačevanje prispevkov za socialno zavarovanje pade v izključno breme gospodarstva. Uvedba enotne lestvice plačevanja prispevkov postavlja finančno zgradbo socialnega zavarovanja na povsem novo podlago, po kateri se krijejo vsi rlziki zavarovanja z avtomatičnimi prenosi poslovnih presežkov iz ene zavarovalne veje v drugo. . S prehodom k sistemu zavarovanja po celotnem dejanskem zaslužku zavarovanca in z opustitvijo starega sistema zavarovanja na temelju tako Zvani h mezdnih razredov, odnosno plačilnih razredov, bo dosegljiva pomembna pocenitev in racionalizacija uprave v gospodarskih podjetjih in istočasno tudi v ustanovah socialnega zavarovanja. Nov sistem plačevanja prispevkov po dejanskem zaslužku namreč omogoča skupno odmerjanje prispevkov za vse osebe, zaposlene pri posameznem podjetju, na temelju skupno izplačanega zaslužka za vse delavce in nameščence. S tem bo odpadlo predpisovanje prispevkov in Izračunavanje odbitkov od zaslužka posameznih delavcev pri vseh podjetjih, ki prijavljajo zavarovance v zavarovanje z izplačilnimi listami. Enotno vodstvo in centralizacija državnega socialnega zavarovanja Država izvaja socialno zavarovanje de. lavcev in nameščencev preko Državnega zavoda za socialno zavarovanje, ki je ustanova vsedržavnega pomena. Glede na današnje stanje osredotočenja gospodarskih podjetij in delovne'sile v naši državi predvideva predlog zakona ureditev izvajanja. službe Državnega zavoda za socialno zavarovanje na terenu po načelu teritorialno urejenih organov, kakor tudi po načelu organov, urejenih po strokah za tiste zavarovance, ki so po značaju svoje službe posebna In zaključena skupina zavarovancev na vsem področju FLRJ. Zaradi načela enotnega vodstva in osredotočenega Državnega socialnega zavarovanja, kakor tudi zaradi velikega pomena socialnega zavarovanja za celotno gospodarstvo, je predvideno stalno sodelovanje vseh činiteljev, ki so zainteresirani na socialnem zavarovanju in to v obliki stalnega Sveta za socialno zavarovanje FLRJ. Ta Svet, -sestavljen iz predstavnikov zvezne načrtne komisije, glavnih gospodarskih ministrov in ministrstva za finance FLRJ, ministrstva za promet FLRJ, komiteja za zaščito narodnega zdravja FLRJ, Enotnih sindikatov delavcev in nameščencev ter ministrstev za delo ljudskih republik, podpira ministra za deio vlade FLRJ s svojimi strokovnimi nasveti pri izgradnji m vodstvu Državnega soci- pisati posebne pogoje za njihovo zavarovanje. To se. nanaša na/ neke, danes še nezavarovane kategorije delovnih ljudi, katerih zavarovanje se bo Izvedlo postopoma zaradi tega, ker se njih delovni pogoji razlikujejo v marsičem od pogojev industrijskih delavcev, Mišljeni so tu kmečki delavci, pomorski ribiči, kolporterji, nosači itd. Za več dela in za težje delo — večje dajatve iz socialnega zavarovanja Za višino dajatev v novem socialnem zavarovanju velja v smislu predlaganega zakona temeljno načelo: Za več dela in za težje delo — več dajatev iz socialnega zavarovanja. V bolniškem zavarovanju se poleg tega razlikujejo dajatve tudi po trajanju bolezni, tako da se bodo za kratkotrajna obolenja nudile denarne dajatve v nižjih zneskih, za daljša obolenja, ki bolj resno ogrožajo gospodarski obstanek zavarovanca,- pa v višjih zneskik v okviru meja, ki so določene z zakonom. Ključ za izračunavanje višine teh dajatev bo s posebno uredbo predpisala vlada FLRJ. Zelo važna je tudi nova ureditev socialno gospodarske zaščite delavskega razreda v tem pogledu, da bo po novem zakonu socialno zavarovanje ponesrečenim in poklicno onemoglim zavarovancem omogočilo prešoianje za nove poklice. Prav tako je socialno zavarovanje dolžno zavarovancem, kakor tudi uživalcem rent in pokojnin nuditi posebno zdravljenje, da se prepreči ali odloži nastop trajne nesposobnosti. Zdraviiiško-delavske strokovne komisije Za demokratizacijo in popolno riepri-stranost pii ugotavljanju nesposobnosti zavarovancev, ki so postali za delo nesposobni zaradi nesreče ali bolezni, je poskrbljeno z uvedbo zdravniško-delavskib strokovnih komisij. Te komisije, ki bodo sestavljene iz posebnih rentnih zdravnikov in drugih zdravnikov specialistov, kakor tudi iz strokovnih delavskih predstavnikov, bodo prevzele v svojo pristojnost tudi reševanje vseh sporov v zvezi z ocenjevanjem nesposobnosti za delo, za katere spore so sedaj pristojna sodišča socialnega zavarovanja. Prehodne odredbe V prehodnih odredbah so predvidene v osnutku zakona vse one mere, ki so potrebne za ureditev socialno zavarovalnih odnosov iz podedovanega socialnega za. varovanja bivše Jugoslavije, ki so še posebej zamotani zaradi posledic okupacije in vojne. To snov zakon delno sam ureja, deino pa pooblašča vlado, da jo uredi .s posebno uredbo. Zakon sa.m urejuje vprašanje vračunavanja prejšnje dobe zavarovanja pri bivših nosilcih socialnega _za-varovanja, medtem ko prepušča ureditev vprašanja finančne sanacije socialnega zavarovanja v zvezi z razvrednotenjem vrednosti pred vojno zbrane imovine za kritje dolgoročnih obveznosti posebni uredbi vlade FLRJ. Prav tako bo s posebno uredbo urejeno vprašanje priznanja pokojninskega zavarovanja za čas, prebit v. narodno-osvobodilni borbi, vprašanje priznanja pravice do pokojnine žrtvam okupatorja in njegovih pomagačev, vprašanje priznanja pravic našim delavcem-izseljen-cem po povravku iz tujine, vprašanje priznanja časa, prebitega v delu vsem tistim delavcem, ki sl zaradi neizvajanja pokojninskega zavarovanja delavcev v stari Jugoslavij niso mogli pridobiti zakonite pravice do pokojnine, vprašanje lilcvidaelje številnih samostojnih nosilcev pokojninskega zavarovanja iz bivše Jugoslavije (raznih pokojninskih skladov) m vprašanje urejanja obveznosti teh skladov do njihovih članov, kakor tudi vprašanje likvidacije zasebnih pokojninskih skladov. Osnutek zakona predvideva torej in nakazuje to, kar je potrebno rešiti, vlada FLRJ pa bo z uredbo predpisala, na kakšen način naj se ta vprašanja rešijo, upoštevajoč pri tem različnost finančnega položaja, ki je neposredno zvezan s smotrno ureditvijo vseh teh perečih problemov. Ukinitev sodišč socialnega zavarovanja Ukinitev sodišč socialnega zavarovanja je naravna posledica uvedbe novih kolektivnih organov za ocenjevanje nesposobnosti za delo. Nesmotrno bi bilo, da bi komisijsko ocenjevanje delovne nesposobnost spreminjala sodišča na temelju mnenja sodnega Izvedenca. Razen tega izgubljajo posebna sodišča socialnega zavarovanja svoj pravni smisel v državi, v kateri delavski razred nima razloga, da M se na poseben način varoval pred organi državne uprave. Ne glede na to se bo enotnost v praksi v odenjevanju delovne nesposobnosti boljše in hitreje uresničevala po predvidenih novih zdravniško-de-lavskih strokovnih komisijah. Zaključne odredbe V Zaključnih odredbah so ponovno določena posebna' pooblastila vladi, da izdaja podrobnejše odredbe glede izvajanja socialnega zavarovanja. V prvi vrsti je dano pooblastilo za podrobnejšo ureditev višine denarnih podpor iz zavarovanja za primer bolezni, nosečnosti in poroda, trajanja posameznih zavarovalnih časov, ki so podlaga za pridobivanje invalidske pokojnine, kakor tudi višine posameznih vrst invalidskih pokojnin. To je potrebno glede na to, da je razlikovanje denarnih dajatev po trajanju zavarovanja in po težini deta povsem nova stvar, s katero še nimamo nobenih izkušenj. Zato je potrebno predvideti možnost, da se po enem ali dveh letih pridobljenih "izkustvih morejo podrobnejše odredbe o podporah in pokojninah prila-gojevati v mejah zakona dejanskim potrebam in to brez sprememb zakona samega. Nadalje je v zaključnih odredbah predvideno pooblastilo vladi, da določi začetek in način Izvajanja socialnega zavarovanja • državnih uslužbencev. Izvedbo tega zavarovanja je potrebno predhodno pripraviti glede na velik dotok zavarovancev, ki znaša 50o/„ današnjega celotnega števila zavarovancev. Pred izvedbo tega zavarovanja se bo morala znatno okrepiti zmogljivost službe socialnega zavarovanja, da bi mogla brez pretreslja-jev In brez negativnih posledic za dosedanje zavarovance obvladati potrebe socialnega zavarovanja tudi pri tako v veliki meri povečanem številu vseh zavarovancev. V namenu, da se socialno zavarovanje postopoma prilagodi novim povečanim zahtevam, je v zakonu tudi prerl-pisamo pooblastilo ministru za delo FLRJ, da kot prehodno organizacijo uredi zdravstveno zaščito državnih "uslužbencev po načelih socialnega zavarovanja. Iz obrazložitve osnutka zakona je torej razvidno, da jo zakon le o-kviren zakon in da je predvideno, da bodo podrobnejša določila za izvajanje zakona urejena s posebnimi uredbami, ki bodo na ta način brez posebnih težav mogla predpise socialnega zavarovanja delavcev in nameščencev prilagojevati trenutnim potrebam in finančni zmogljivosti države. V celoti moremo reči, da je novi zakon o socialnem zavarovanju eden najnaprednejših zakonov naše nove države, ki bo mogel do popolnosti zaščititi vse interese delovnega ljudstva, ki izhajajo iz potrebe po čim popolnejši preskrbi za primer bolezni, nesreče in starosti, onemoglosti ter smrti. Naloge in pomen inšpekcije dela Naloge Inšpekcija dela so zelo različne, lahko bi rekli, da so celo nasprotne poslom, ki jih je vršila inšpekcija predaprilske Jugoslavije. Ta je delovala sicer po lepo zvenečih in zelo socialnih zakonih, vendar je med temi zakoni in dejanskim izvajanjem teh zakonov zijal globok — nepremostljiv prepad. Vzroke najdemo prav hitro. Ce si predstavljamo, da so delavski razred ščitih zakoni in organi oblastnikov, ki so pripadali maloštevilnemu razredu izkoriščevalcev, najdemo glavni vzrok delu, odnosno brezdelju — takratne inšpekcije v tem, da ti oblastniki niso hoteli v lastno škouo nastopati proti samemu sebi. Zato se ne smemo čuditi, če so se dejansko celo dogajale intervencije inpekcije dela v zaščito izkoriščevalcev pred izkoriščanimi. Čeprav je tudi naša inšpekcija dela organ državne kontrole nad telinično-higienskimi zaščitnimi napravami in delbvnimi odnosi na vseh toriščih ljudskega dela, se od prejš-nlnega zavarovanja ter pomaga pri urav- nje v bistvu razlikuje. Razlika je v tem, havanju državne politike socialnega zava- da delamo danes po ljudskih zakonih, t. j. kovanja s splošno gospodarsko politiko. Izenačenje in enakopravnost vseh kategorij delavcev in nameščencev Enotnost delavskega razreda prihaja v' socialnem zavarovanju po osnutku zakona do izraza: 1. v enotnem nosilcu so. J cialnega zavarovanja, 2. v načelnem izenačenju in enakopravnosti vseh kategorij delavcev in nameščencev, v pravicah in dolžnostih iz socialnega zavarovanja in 3. v razširitvi splošne obveznosti zavarovanja na vse delavce, nameščence in uslužbence, ne glede na vrsto dela ln način nagrajevanja za delo. Zakon daje vladi Pooblastilo, da more z uredbo predpisati naložitev izvedbe zavarovanja za posa- ; •bežne kategorije delovnih ljudi ln pred. v korist delavskega tazreda, ki si je postavil zakone za ureditev medsebojnih odnosov. Tu nastaja vprašanje, zakaj je v držav*-nem in zadružnem sektorju sploh potreben oblastni organ delavske zaščite, če so v teh dveh sektorjih produkcijska sredstva občeljudska, odnosno last zadružnikov, odpade vendar izkoriščanje delavcev, s tem pa vzrok nadzora. Je res, ta vzrok odpade, ostali pa so številni drugi posli, ki jih bomo v nadaljnji obravnavi spoznali. Zaščitni aktivi Enako ljudski oblasti je postavljena tudi inšpekcija dela na široko osnovo, ki ima svoje korenine v delavskih množicah, t. j. v delavskih zaupnikih. Za dejansko izva-janje ukrepov ip. navodil inšpekcije, pa to ne zadostuje. Zato jo treba sestaviti zaščitni' aktiv iz delavskih zaupnikov (najmanj eden), odgovornega obratovodje, pri-. stojnega zdravnika in zdravstvenega pomočnika. Svoje delo pa bo'aktiv v polni meri vršil šele takrat, ko bo znal pravilno pritegniti in zaktivizirati celotne delavske vrste. Prejšnja inšpekcija dela ni imela te množične baze; potrebna Pa je danes, ko so v ljudski oblasti postali delovni kadri zlata podlaga — podlaga ljudskega blagostanja. Vsak, ki pozna delovni prbees katere koli panoge, ve, da je nevarnost poškodbe ali obolenja mogoča na vseh delovnih toriščih. Zato je naloga aktiva pred vsem preprečevanje vseh takih primerov. Strojne naprave so v tem pogledu človeku najbolj nevarne. Redno je treba paziti, da so nameščene zaščitne naprave tako, da omogočajo neovirano delo pri najmanjši možnosti poškodb. Dogaja se. da delavstvo samovoljno odstranjuje važne zaščitne naprave, o katerih si domišlja, da so ovira pri delu. V drugih prilikah zopet lahkomiselno odklanja uporabo raznih zaščitnih sredstev, zaščitnih mask, očal, varnostne obleke itd., ki naj ga zavaruje pred plini, prekomerno svetlobo, škodljivimi žarki, prahom, vročino in drugimi škodljivimi vplivi. Uspešno lahko take zadeve urejuje le zaščitni aktiv, ki ima neposruedni vpliv na delavstvo. Pred vsem mora stalno opozarjati na nevarnosti ter dajati navodila za pravilno uporabo zaščitnih sredstev. Vzgajati mora delavstvo tako, da se bo zavedalo nevarnosti, da bo samo zahtevalo zaščitne naprave in stavilo predloge za izpopolnitev že obstoječih naprav. S temi ukrepi še zdaleka niso preprečene vse nevarnosti. Vzemimo kot primer moderen, z zaščitnimi napravami popolno opremljen obrat. Nove naprave r-> brezhib- ne, zato jim nihče ne posveča potrebne pažnje In dogodi se, da mnogokrat šele posledice zdravstvenega oškodovanja opozore, da zaščitne naprave v obratu