http://www.lamas.si e-mail: lamas@lamas.si Ivančna Gorica (domoznanstvo) sp 908(497 4) KLASJE 2005 Si97'4 Ivančna Gorica) OBČINA IVANČNA GORICA KNJIŽNICA IVANČNA GORICA CESTA 2.GRUPE ODRED v O 17 1295 IVANČNA GORICA POŠTNINA PLAČANA PRI 1295 IVANČNA GORICA RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. Sokolska ulica 5, 1295 Ivančna Gorica TEL: 01/7869-040 FAX: 01/7869-045 120050170,5 Računalniki, tiskalniki, komponente... Programi za podjetja in sam. podjetnike... .. .za računovodstvo in trgovino BILANCA NAŠEGA ČASNIKA od 1995 do 2005 = 10 let 10 let krat 10 številk = 100 izdaj \00 krat 4800 naklade = 480 000 izvodov \ 480 000 KRAT PRI VAS DOMA! I^TERALTA PVC OKNA IN V R VI A Pe Novo mesto, tel.: 041/846 034 Interalta d.o.o., Stegne 21c, Ljubljana tel.: 01/511 16 24, fax: 01/51115 43 Okna Interalta omogočajo višjo kulturo bivanja! SENČILA I' '7 L % Tomaž Oven s.p. Pot v resje 1 GSM: 031/679-079 IZDELAVA IN MONTAŽA 1295 IVANČNA GORICA Tel./fax: 01/7878-266 IGNAC CUG6U s.p. Stična 102, Ivančna Gorica tel./faks: 01/7878 535 gsm: 041/7S7 055 www.interalta.si Iz Jernejeve malhe Z začudenjem smo ugotovili, da se na odseku hitre ceste Grosuplje-Višnja Gora opravljajo nekatera dela, ki so posledično onemogočila krajanom Višnje Gore izstop na njihovem cestnem priključku. Nejevolja je bila velika, saj je zaprtje ceste z obvozom krajane potisnilo na neurejeno makadamsko vzporedno cesto ali prisililo k nadaljevanju vožnje po avtocesti do izstopa v Ivančni Gorici in povra tni vožnji nazaj. Vsi skupaj, krajani in Občina, smo bili torej obveščeni le s cestnimi tablami, ki so nas začele čez noč opozaijati, da omenjenega priključka ni mogoče uporabljati. Občina in krajani so posredovali protest glavnima krivcema, DARSU in ministrstvu, ki sta v oblastniški drži obšla tisti del najbolj prizadetih občanov, ki bi morali biti seznanjeni ne le iz časopisov, temveč z neposrednimi pogovori, in bi, ne glede na to, da gre za strokovna vprašanja, želeli z omenjenima institucijama iskati najboljšo rešitev. Lahko si predstavljate, kako je bil pri tem prizadet župan, ki so mu občani izražali najrazličnejše očitke in celo podtikanja, da je bil z vsem seznanjen. Po protestnem pismu je bil zagovor odgovornih, da so s tem seznanili slovensko javnost na tiskovni konferenci. Sprašujemo se, kdo je bolj potreben dobiti informacijo kot tisti, ki se mu zapre cesta pred hišnim pragom in sega napoti na neustrezni obvoz. Ob protestu smo izvedeli, da se na cesti iz\>ajajo najnujnejša vzdrževalna dela z obcestnimi poseki in zaščitno mrežo po strmih pobočjih, varovalno ograjo in ureditvijo cestnih prepustov. Čez celotno cesto bodo tudi preplastili asfalt. Investicija bo potekala v dveh delih: prvi naj bi bil zaključen do 30. junija, drugi pa naj bi se začel ob koncu avgusta in naj bi trajal 45 dni. Na "vročem" sestanku je bilo dogovorjeno, da se pripravi poseben priložnostni izvoz na lokalno cesto, ki bi v največji meri služil krajanom Višnje Gore. Treba je zgraditi zaviralni pas in vse ostale tehnične posebnosti, ki bodo varno sledile zakonodaji, zato je to zagato treba najprej projektno oziroma administrativno rešiti. Zagotovilo DARS-a je bilo, da bodo začeli delati takoj. Zagotovo bo v korist krajanov rešen problem za dmgi del gradnje. Po zagotovilu vzdrževalcev so investicijska dela nujna, in sicer zato, da bo cestišče vzdržalo do začetka gradnje novega pasu, ki naj bi bil zgrajen med leti 2007 in 2013. Sprašujemo pa, zakaj je treba urgentno reševati problem šele takrat, ko povzdignemo glas in zaradi nevednosti in nepoznavanja problematike, ki nas teži, rešujemo probleme na način, kakor kdo zna in more. Ali so državni organi v službi ljudi ali so ljudje tisti, ki morajo misliti na vse? V svojem prispevku sem hotel povedati, da marsikdaj "velika pristojnost župana", ki mu jo pripisujejo občani, ne pride vedno do izraza. Investitoiji so običajno tisti, ki si jemljejo vsa pooblastila, kljub temu, da gre za javna sredstva. Želim le pripomniti, da je, preden obsojamo ljudi, prav, da spoznamo resnico. Zupan Jernej PEM^DCI ©GX3KB o gg)0 urefl OBČINSKI PRAZNIK LETOS PROSLAVILI NA MUUAVI EX TEMPORE MULJAVA MNOŽICA PISANIH PLOVIL NA HLADNI KRKI 29. maj 1871 je dan, ko je naš rojak Josip Jurčič, pisatelj, prvi slovenski romanopisec, postal urednik takratnega slovenskega časnika Slovenski narod. Ta dan si je občina Ivančna Gorica izbrala za svoj praznik, ki ga obeležuje že deseto leto zapored. Letošnja osrednja slovesnost s podelitvijo občinskih priznanj in nagrad je bila 27. maja na Muljavi. Seveda je bilo prav, da se praznik obeleži tudi v Ivančni Gorici, zato je uro pred osrednjo slovesnostjo v središču Ivančne Gorice svoje melodije izvajala Godba Stična, predvsem na veselje žal maloštevilnih občanov, ki so se zbrali v bližini občinske stavbe. Godba je zaigrala tudi uvodne takte na osrednji slovesnosti, katere so se udeležili svetniki in svetnice občinskega sveta, predsedniki krajevnih skupnosti in nekateri predstavniki družbenega, kulturnega in gospodarskega življenja. Slavnostni govor je pripadel županu Jerneju Lampretu. V njem je spomnil na pomen vsakoletnega obujanja spomina na velikana slovenskega roma-nopisja. Dotaknil se je tudi aktualnih dogodkov in perečih vprašanj v občini, ob tem pa je poudaril, da življenje ne sestavljajo samo problemi in nesoglasja; vesel je namreč, da vse večkrat uspešno prihaja do skupnega jezika med različnimi dejavniki v življenju lokalne skupnosti. Na skupno ustvarjanje in oblikovanje našega vsakdana imajo še poseben vpliv nekateri ljudje v naši občini. Mednje je zagotovo moč prišteti tudi letošnje občinske nagrajence. Iz županovih rok je najprej prejela V obnovljenem skednju na Jurčičevi domačiji je bila v nedeljo, 29. maja, odprta razstava likovnih del, ki so jih ustvarili na tradicionalnem zboru slikarjev Ex tempore Muljava 2005. Na ogled so bile postavljene slike, na katerih je bilo moč opaziti različne motive iz naše bližnje okolice - od male cerkvice Podbe-nek v Leščevju do mlina na Krki in različnih motivov Jurčičeve domačije. Ker so bile slike zares lepe, z različnimi motivi in narejene v različnih slogih, zmagovalcev ni bilo moč izbrati drugače kot z žrebom. Razstava letošnjih slik bo na ogled do konca julija 2005. SS Številni navdušeni kanuisti in kajaka-ši so se na sončno nedeljo 29. maja spustili po hladni reki Krki od izvira pa vsa tja do Žužemberka. Okoli 450 se jih je na raznobarvnih plovilih udeležilo 29. tradicionalnega športno-re-kreativnega spusta po reki Krki. Kljub vročini, ki je do ure starta naraščala, so mnogi ugotovili, da je reka Krka še zelo mrzla, a jim to dejstvo vseeno ni omajalo trdne volje, da pridejo do cilja. Tajnik Kajak kanu kluba Krka Tomaž Slana je poudaril, da je zmagovalec vsak, ki se udeleži spusta in pride do cilja, saj je pot dolga okoli 18 kilometrov in ima tudi nekaj visokih jezov, ki jih morajo navdušeni veslači premagati. Prav zaradi množice prijavljenih in dokaj zahtevne reke so organizatorji ponavljali, da je dovoljena količina alkohola v krvi 0,5 promila, da ne bi prišlo do kakšne nezgode. Za varno premagovanje reke in njenih osemnajstih jezov so poskrbeli člani Kajak kanu kluba Krka. Poleg vseh barv na reki je bilo moč opaziti tudi gusarski odpravi, ki sta svoje plovilo naredili kar doma: zvezali so nekaj plastičnih sodov in »gu-sarska ladja« je bila pripravljena na osvajanje doline reke Krke. SS plaketo Antona Tomšiča Anica Volkar iz Šentvida pri Stični, učiteljica slovenskega jezika in zgodovine, tajnica upravnega odbora Tabora slovenskih pevskih zborov in tajnica Turističnega društva Šentvid pri Stični. Letos sta bili podeljeni dve nagradi Josipa Jurčiča. Prejela sta ju Stane Kralj, predsednik Krajevne skupnosti in Turističnega društva Zagradec, namestnik predsednika občinske gasilske zveze in podpredsednik občinske turistične zveze ter direktor podjetja Hoja, d.o.o., ter Letalski klub Šentvid za svoje uspešno desetletno delovanje. Ostala je le še podelitev letošnje najvišje nagrade, pred katero so se zbranim v dvorani muljavskega kulturnega doma predstavili še člani Vokalne skupine ga praznika izrabiti za zahvalo županu Jerneju Lampretu za njegov prispevek k razvoju občine v desetih letih njenega obstoja. Izročil mu je kipec Josipa Jurčiča. Za to, da so slovesni trenutki še kar trajali, pa je s presenečenjem poskrbel akademski slikar France Slana s Krke. Tudi on je želel obeležiti desetletno delovanje Občine Ivančna Gorica, zato se je odločil, da ji bo podaril eno svojih del. Povedal je, da se na Krki počuti mnogo bolje, kot se je nekoč v Ljubljani. Tem besedam je seveda sledil aplavz v dvorani. Vsi so razumeli to lepo umetnikovo gesto, kije svojevrstno priznanje ivanški občini. Slovesno prireditev na Muljavi so sooblikovali člani gledališke skupine KD Šentviški slavčki. Napetost je naraščala in na vrsti je bila podelitev letošnjega Zlatega grba Občine Ivančna Gorica. Prejel ga je Jože Kenda iz Šentvida pri Stični, uspešen gospodarstvenik in ustanovitelj transportnega podjetja Topp, d.o.o., soustanovitelj šentviškega Tabora pevskih zborov, nekdanji predsednik Krajevne skupnosti Šentvid, predsednik Društva upokojencev Šentvid in član Odbora občinskega sveta Občine Ivančna Gorica za gospodarstvo, komunalo in varstvo okolja. A priložnosti za priznanja in čestitke še ni zmanjkalo. Tokrat so se vloge zamenjale: za mikrofon je stopil častni občan občine Ivančna Gorica in avtor občinskih nagrad Avgust Likovnik, ki je želel letošnje praznovanje občinske- Josipa Jurčiča Muljava z odlomkom iz letošnje uprizoritve Jurčičevega Do-mna in mlade članice plesne skupine Maja prav tako domačega kulturnega društva. Program, ki ga je pripravila vodja območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Ivančna Gorica Tatjana Lampret, je povezovala še ena članica tega društva, Saša Senica. Da pa bi bil Jurčič zares prisoten na letošnjem praznovanju občinskega praznika, so vsi navzoči skupaj z dobitniki priznanj in nagrad stopili do Jurčičeve domačije, kjer je bila v obnovljenem skednju priložnost za ogled najnovejše pridobitve Jurčičevine in za čestitke letošnjim občinskim nagrajencem. Matej Steh Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Cesta II. grupe odredov 17, telefon: 7869-400, fax: 7869-401, e-mail: klasje.casopis@siol.net. Uredniški odbor: Andrej Agnič, odgovorni urednik, Matej Šteh, pomočnik odgovornega urednika, Natalija Pavlin , Leopold Sever (zadnja stran), Maja Ficko, Marjeta Glavan (lektor), Simon Bregar (šport), Milena Vr-hovec (kmetijstvo), Saša Senica (kultura), Nataša Eijavec (gospodinjska stran), Danijela Pirman (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET d.o.o., Grosuplje, Pod gozdom c. 3/9; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje, Jerova vas 10. Časopis KLASJE izhaja v 4.800 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Prispevke sprejemamo do 20. v mesecu. 24- Ivančna Gorica, marec 2005 IVANSKI SVETNIKI ZE DVAJSETIC NA REDNI SEJI 20. redna seja občinskega sveta je bila 23. maja, pred svetniki pa je bil dolg dnevni red, ki so mu na predlog župana ob začetku seje dodali še dve točki. Najprej pa so bila na vrsti vprašanja in pobude. Že na zadnji seji se je razpravljalo o predlogu Andreja Sekirnika o ustanovitvi občinskega odbora za mladino. Svetniki so tokrat razpravljali o tem, v kakšni obliki bi deloval ta organ in kakšen mora biti postopek ustanavljanja, vsi pa so se strinjali, naj se odbor ustanovi. Kar nekaj jih je župana spraševalo, kako napredujejo postopki v zvezi z rekonstrukcijami posameznih lokalnih cest v občini, npr. Vir-Griže, Stična-Marof-Ivančna Gorica ... Nikolaja Erjavca je predvsem zanimalo, kaj pomenijo dela na avtocesti Grosuplje-Višnja Gora in ali postavljanje ograje podjetja DARS pomeni resničen konec možnosti za vzpostavitev regionalne vzporedne ceste na tem delu avtoceste. Razpravljali so tudi o aktualnih zadevah v občini, kot so gradnja čistilne naprave v Šentvidu, obnova pokopališkega zidu v Stični, Sonja Maravič pa je opozorila na realizacijo sklepov zadnje seje, ko so svetniki in svetnice razpravljali o varnostnih razmerah v občini, posebej pa na sklep o začetku postopka nakupa zemljišča za Dom starejših občanov. Svetniki so se strinjali z opažanji Franca Grabljevca glede reklamnih tabel na obcestni javni razsvetljavi. Nekatere table, ki so jih »zakupili« podjetniki, so v slabem stanju in bi bilo treba ta problem rešiti, saj gre za splošni izgled našega občinskega središča. PREMOŽiiJSKA BILANCA OBČINE Sledila je ena glavnih točk dnevnega reda, in sicer sprejemanje sklepa o premoženjski bilanci Občine Ivanč-na Gorica. Kot je dejal župan Lam-pret, je prav, da vsak gospodar ve, s čim razpolaga in kakšno je stanje v njegovem mošnjičku. Nekaj več kot 9 milijard in 100 milijonov tolarjev obsega vse nepremično in finančno premoženje ivanške Občine, kar je za dobrih 600 milijonov več kot lansko leto. Svetnike je posebej zanimalo finančno stanje in poslovanje z denarnimi sredstvi Občine, od občinske uprave pa že na naslednji seji pričakujejo Poročilo o zaključnem računu Občine Ivančna Gorica. V nadaljevanju je bil pred občinskim svetom seznam sprememb in dopol- nitev prostorskih ureditvenih pogojev za štiri območja v občini, ki so bila izbrana na podlagi javne razgrnitve. Stališča do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve, ki jih je pripravilo podjetje Struktura iz Škofljice, so svetniki soglasno sprejeli, prav tako tudi predlog programa priprave izvedbenih aktov, ki jih financira Občina Ivančna Gorica, in sicer za spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta za del območja center Krka in center Ivančna Gorica. Sprejeli so tudi predloge za pripravo izvedbenih aktov, ki jih financirajo pobudniki sprememb oz. lastniki zemljišč. Tu gre za preostali del območja Krka - center, lokacijski načrt Kojina, novi center Ivančna Gorica in turistično območje v Gabrovčcu. LETOŠNJE OBČINSKE NAGRADE Proti koncu seje so svetniki in svetnice obravnavali še poročilo Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja. Omenjena komisija je namreč pripravila odlok o priznanjih in nagradah Občine Ivančna Gorica za leto 2005. Izmed 7 dospelih predlogov je izbrala 4 nagrajence in pripravila odlok o nagradah in priznanjih, ki so ga svetniki soglasno potrdili. Dobitniki letošnjih nagrad in priznanj so: ZLATI GRB OBČINE prejme na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja Jože Kenda iz Šentvida pri Stični, za življenjsko delo, večletne dosežke in izjemne uspehe tako na gospodarskem kot na družbenem področju. NAGRADO JOSIPA JURČIČA prejme na predlog Občinskega od- bora stranke NSi Stane Kralj iz Za-gradca, za dosežke v gospodarskem in družbenem življenju. NAGRADO JOSIPA JURČIČA prejme na predlog Občinskega odbora stranke SLS Letalski klub Šentvid pri Stični za 10-letnico uspešnega delovanja. PLAKETO ANTONA TOMŠIČA prejme na predlog Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ivančna Gorica Anica Volkar iz Šentvida pri Stični za dolgoletno prizadevanje in uspehe na kulturnem področju. Svetniki so sprejeli še predloge za člane Sveta Zdravstvenega doma v Ivančni Gorici. Sveta Osnovne Šole Šentvid pri Stični in predstavnika občine Ivančna Gorica v programskem svetu kabelskega operaterja Elektro-prom. - Čisto na koncu je bil sprejet še osnutek Pravilnika za sofinanciranje turističnih društev in zveze v občini Ivančna Gorica, po katerem bo potekalo financiranje devetih turističnih društev in Občinske turistične zveze Ivančna Gorica. Njihovo delo je seveda že v polnem teku, saj sta maj in junij prvi turistični vrhunec vsakega leta. Pomenljiva misel tokratne seje je bila tista, ki jo je izrekel župan Jernej Lampret, in sicer, da med predlogi za občinske nagrade pogreša posameznike, ki bi prihajali iz vrst občinskega sveta. Če že ne iz sedanjega, pa vsaj iz katerega od bivših mandatov. Poudaril, je da bi morali znati dati priznanje drug drugemu in da se politične skupine ne bi smele bati druga druge. Matej Steh Mlacfa< ( S loven ijar OBVESTILO: ČISTILNA AKCIJA IN PIKNIK OB REKI KRKI Regijski odbor Mlada Slovenija zahodna Dolenjska, podmladek Nove Slovenije, bo v sodelovanju s KS Zagradec in občinsko turistično zvezo organiziral v SOBOTO, 18. JUNIJA, čiščenje reke Krke in njenih brežin ter piknik ob reki Krki. Mlada Slovenija se je odločila za tovrsten projekt, ker želi popestriti dogajanje v regiji, v kateri deluje, ker želi biti aktivna in nekaj dati krajem ob reki Krki in okolju, hkrati pa še poskrbeti za prijeten družabni dogodek. Mladi se zavedamo pomembnosti okolja in tudi naše odgovornosti do le-tega, saj marsikdo ne pomisli na to, kako pomembna je voda za človeka, za naš organizem, in je zavoljo tega ne spoštujemo dovolj. K čiščenju reke Krke in pikniku vabljeni vsi ljudje dobre volje in vsi, ki vam ni vseeno. Za piknik, zabavo in druženje bo poskrbljeno. Regijski odbor MSi Zahodna Dolenjska Kontakt: andreja.rajh@mladaslovenija.org k.bostjan@email.si tel. 031/647-021 ali 041/818-178 m SPRHŠUfETE, Q nn mmimjRMf G. župana sprašujem, ali je mogoče to nova znamenitost Muljave sredi prelepih zelenih travnikov polnih cvetlic? bralka Klasja 25. JUNIJ - DAN DRŽAVNOSTI SREČANJE NA POLŽEVEM OBČINI IVANČNA GORICA IN GROSUPLJE VAS VABITA NA SUEČANOST V POČASTITEV DRŽAVNEGA PRAZNIKA, KI BO V SOBOTO, 25. JUNIJA 2005. PROGRAM: 13.00 - maša "Za domovino" pri sv. Duhu 15.00 - osrednja slovesnost - pevski zbori obeh občin - Sodba Stična - Violeta Tomič od 16. ure - družabne igre in druženje do večera z ansamblom KRJAVELJ PROGRAM POVEZUJE JANEZ DOLINAR VLJUDNO VABLJENI ZUPAN OBČINE IVANČNA GORICA Jernej LAMPRET ZUPAN OBČINE CROSUPUE Janez Lesiak Velika in ugodna izbira kratkih hlač, majic, kopalnih hlač in kopalk, programa za na plažo (plavuti, mask...) in suhe robe iz Ribnice hkrati od 15,06. do 30.06.2005 pa ne zamudite 15% gotovinski popust! Ivančna Gorica, april 2005 27 KONJEREJCI IZ RADOHOVE VASI PRAZNOVALI SVOJ JUilLEJ Letos mineva pet let, odkar so se rejci in ljubitelji konj iz Radohove vasi in okolice povezali v svoje Konjerej-sko društvo. Namen njegovih članov je predvsem druženje, izobraževanje in izmenjava izkušenj ter seznanjanje javnosti s problematiko in napredkom konjereje. Člani društva se seveda radi udeležijo različnih tekmovanj in sodelujejo na prireditvah v občini in zunaj nje. Rejci toplokrvnih konj beležijo vidne uspehe na slovenskih hipodromih in celo zunaj meja Slovenije, pri čemer sta najbolj uspešna Tomaž Košak in Peter Zadel. Po besedah predsednika Konjerejskega društva Radohova vas Milana Vr-hovca je danes število članov že naraslo na več kot 120, skupaj pa redijo več kot 200 konj hladnokrvne in toplokrvne pasme. Ker je za društvom uspešnih prvih pet let delovanja, so se odločili, da ta svoj mali jubilej primerno proslavijo. Na sončno nedeljo 22. maja so pripravili pester in zanimiv program na letališču Letalskega kluba Šentvid, kamor se je najprej izpred gasilskega doma v Šentvidu podala povorka konj z jahači in vpregami. Najbolj sta izstopala vprega s spremstvom, ki je peljala debelo hlodovino, ter voz s kopico sena in gospodinjo na vrhu kopice. Poleg domačih konjarjev so se slovesnega mimohoda udeležili še člani Društva prijateljev konj iz Višnje Gore, Konjeniškega kluba Grosuplje, Konjeniškega društva Primskovo, Trubarjeve konjenice iz Velikih Lipljen in Valvazorjeve konjenice iz Šmartnega pri Litiji. Med drugimi so bili tam tudi predsedniki konjeniških društev iz Žužemberka, Trebnjega in Šentruperta. Podporo domačemu društvu pa je s svojim obiskom izkazal župan Jernej Lampret. Vsi ljubitelji konj, ki so se zbrali v že prav poletno vročem nedeljskem popoldnevu, so imeli kaj videti. Poleg že omenjene povorke so sledile še konjske igre, v katerih se je pomerila večina navzočih lastnikov konj. Na pripravljeni progi so se najprej pomerili v tekmi na čas lastniki konj z dvovpregami - vozovi. Vozovi, takšni in drugačni, predvsem pa že vsi stari, a lepo obnovljeni, so bili deležni pravega preizkusa svojega tehničnega stanja. In ne boste verjeli: najbolje se je odrezal par malih konj ponijev, ki jih je priganjal njun lastnik Anton Pajk iz Petrušnje vasi. Sledilo je še jahanje na čas med sodi; med seboj so se pomerili najprej hladnokrvni kmečki konji, nato pa še toplokrvni športni konji ali kasači, kot se jim pravi. V prvi skupini je bil najhitrejši jezdec Miha Skubic z Male Dobrave, medtem ko je svojega konjiča med športnimi konji najbolje vodil Peter Zadel ml. iz Radohove vasi. Seveda so bile za najboljše pripravljene tudi nagrade, medtem ko si je zbrana množica gledalcev lahko ogledala še, kako so nekdaj podkovali konje. Da popoldan ne bi prehitro minil, so konjerejci iz Radohove vasi poskrbeli za prijetno druženje, ki je trajalo do poznega večera. Za veselo razpoloženje je poskrbel ansambel bratov Poljanšek; kot se za vsako podobno veselo rajanje spodobi, pa ni manjkal tudi srečelov. Glavna nagrada je bil konj poni, ki si ga je s srečo priigrala skupinica Romov; ti seveda nikoli ne manjkajo na srečelovih. No, kako se počuti poni pri novih lastnikih, ne vemo natančno, govori pa se, da so ga njegovi lastniki že uspešno »pre-prodali«. Kaj hočemo: čar konjskih kupčij je bil vedno tudi v mešetarje-nju, in očitno je še danes tako. Mali poni pa se je verjetno tudi razveselil novega lastnika. Matej Steh SE BODO KMETJE ZDRUŽILI V SINDIKATU? Na občnem zboru strojnega krožka kmetovalcev, ki je bil 11. marca letos, so spet predlagali, da bi se ustanovil sindikat kmetov, ki bo združeval kmete občin Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica. Iniciativni odbor, ki ga je vodil Ivan Bučar, je uspešno izvedel ustanovni občni zbor na Velikem Mlačevem. V svoje vrste vabimo vse, ki vam ni vseeno, kaj bo z usodo tistih, ki so življenjsko vezani na pridelavo hrane in ohranjanja podeželja. Da se boste lažje odločili, vam posredujemo nekaj smernic, kamor bo pretežno usmerjeno naše delo: - socialna pomoč kmetom - boljša prihodnost mladih - spoštovanje kmečkih žena - pomoč mlademu kmetu - ohranjanje družinskih kmetij - ohranjanje poseljenosti in kulturne krajine, ohranjanje kmetijske zemlje, varstvo kmetijskih zemljišč in voda pred onesnaženostjo in nesmotrno rabo - zagotavljanje standarda slovenskim kmetom, ki mora biti primerljiv s standardom državljanov Republike Slovenije, ki se ukvarjajo z drugimi dejavnostmi izven kmetijskega področja - seznanjanje kmetov s problematiko kmetijstva - vpliv na skupno kmetijsko politiko Evropske unije in razvoj slovenskega kmetijstva na podeželju. Kot član sindikata kmetov Slovenije imate naslednje ugodnosti: - nezgodno zavarovanje pri Zavarovalnici Slove niča d.d. 1.000.000 SIT v primeru nezgode s trajnimi telesnimi okvarami ter 500.000 SIT v primeru nezgodne smrti - 15% popusta pri pravnem zastopanju pri ODVETNIŠKI DRUŽBI ČEFERIN Naša podružnica si bo prizadevala, da se čimprej ponovno ovrednotijo področja z omejeno možnostjo pridelave. Poleg tega je nujno, da si organiziramo pomoč na kmetiji takrat, ko pride do nesreče, bolezni ali v času dopusta, ki ga kmet gotovo potrebuje. Zavedati se moramo, da nam ne Evropa ne Slovenija nista naklonjeni. Evropska politika želi, da pridelamo čim manj, da postanemo še bolj odvisni od nje, da država postane pragozd, kamor bodo hodili na safari, ko bo podeželje izumrlo. Meščanom bodo potem lahko drago prodajali svojo nekvalitetno hrano. Slovenska država pa vidi v kmetu nekoga, ki v proračun vlaga 2 do 3%, iz njega pa dobi bistveno več. Sami kmetje sicer ne dobimo veliko, saj mnogi iz drugih virov vlagajo v kmetijo, da sploh lahko nadaljujejo s kmetovanjem. Izredno se je razbohotila administracija, katere vrh se hodi sončit v Bruselj in druge evropske prestolnice. Ponosni, da so zraven, pristanejo na vse, tako da imamo mnogo strožje pogoje za varstvo rastlin, živali in pogoje pri- delave kot večina drugih članic unije. Žal pa še tiste malenkostne ugodnosti, ki jim jih evropske institucije priznajo, zaradi nesposobnosti kadrov in zapletenosti postopkov, ne izkoristijo in sredstev ne pridobijo. Zato bo Slovenija v bruseljsko blagajno več vlagala, kot iz nje dobila. Upam si trditi, da je hrana, pridelana pri nas, mnogo bolj zdrava kot v večini drugih držav. Slovenija ne sme pozabiti, da je kmet najcenejši »komunalec« na podeželju. Vsakdo lahko opazi, kaj se dogaja s podeželjem, s katerega so se ljudje izselili. Če kmetov ne bi bilo, bi grmovje in šikara že zarasla vse, celo rob glavnega mesta, ki ima sicer armado brezposelnih, a ni nihče pripravljen zastonj kultivirati zemlje. Zato je bolje, če napasemo in pomol-zemo svojo kozo, kot naš posebnež Krjavelj, ki ni bil odvisen od drugih, kajti mleka bruseljske frizijke bo prišlo v Slovenijo malo, bo slabe kvalitete, drago in zelo kislo. Kdor se nam želi pridružiti in pomagati, da poskusimo tudi kmetje dostojno živeti in zapustiti svojim vnukom čisto vodo in zeleno pokrajino, ki smo jo podedovali od svojih dedov, naj pokliče. Kontaktne osebe: Janez Dolinšek, Peč 6, 1290 Grosuplje, tel.:051 356-366 Alojz Potočnik, Kolodvorska 3, 1290 Grosuplje, tel.:041 221-903. Predsednik podmžnice: Alojz Potočnik PRIJAVA NA JAVNI RAZPIS ZA SUBVENCIONIRANJE KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA OBČINE IVANČNA GORICA Ik LETO 2005 Občina Ivančna Gorica zbira prijave na javni razpis za sofinanciranje programov na področju kmetijstva in gozdarstva v občini Ivančna Gorica v letu 2005, ki je bil objavljen v aprilski številki občinskega glasila Klasje. Zato pozivamo vse upravičence za dodelitev sredstev, ki nameravajo kandidirati za proračunska sredstva v letošnjem letu, da je zadnji rok za oddaio vlog 30. 6. 2005 osebno na sedežu občine ali priporočeno s povratnico. Vlogo je treba oddati na predpisanem obrazcu, ki ga prejmete v sprejemni pisarni Občine Ivančna Gorica. K vlogi je treba priložiti vsa dokazila, ki so pogoj za popolno vlogo. OBČINA IVANČNA GORICA Zupan: Jernej Lampret, l.r. » v. VSeir>«lc£. [ pruvjce. tod pred stavbo Vlade RS. «tffr-i-1 -iIMTSb V zadnjih letih obstoja naše občine se je dogajalo marsikaj. Spomnimo se samo težav s šentviškim pokopališčem (leta 2003 in 2004) in z njimi povezan odstop članov krajevne skupnosti Šentvid pri Stični (maj 2004), pa težav z Romi, ko je prišlo do streljanja na Krki (maj 2004), izredne seje občinskega sveta in protestnega shoda pred stavbo Vlade RS, ko so zborujoči opozarjali na romsko problematiko na Dolenjskem in v Beli krajini. Nikakor ne smemo pozabiti na izlitje nevarnih tekočin nad vodnim zajetjem Glo- t JU^UANI obvoznico K°p;jtKejcev tedohcva vot, 2H.E51C1COV 2004 Nekdo nad zajetjem vode je razložil polne sode; ko policija tamkaj koplje, odkrije še nasad konoplje. Marsikaj je še narobe, kar znamenje je nove dobe. Zupan se vozi na kolesu, Romi pa v mercedesu. Probleme svoje ekonomske rešujejo družine romske; pravico krojijo po svoje, pa gredo se kar kavboje. Ko smo k Evropi pristopili, smo svečano proslavili. Vlada, naj jo vzame vrag, pa podražila je bencin in vlak, tudi pošto in cestnino, z izgovorom na evropsko klimo. Navajeni smo takega "petja", kije značilnost desetletja: vse, kar slabega nastopi, e prilagajanje Evropi; co pa gre za naše plače, )a mora bit pri nas drugače. V zadnjem času se obeta upokojencem, da na stara leta v šolo bodo spet hodili, saj univerzo so ustanovili. k>as) U mtvoz «t ASM P Težko pričakovano novinarsko vozilo Klasja. Narejeno je veliko. Nekateri, za razliko, pa pravijo - premalo, češ da bi se še več dalo. Kako pa za naprej naj izvede se čimprej. Že nekaj let je od tedaj, ko so nam obljubili, da mrliško vežico v Šentvidu bi zgradili. Ob mnogih cestah so robovi, ki kričijo po obnovi. Naj se ceste te popravi, tako kot ona na Muljavi. Kdaj pa bo, o, ljubi Bog, na križišču sveti Rok vzpostavljen tak režim, da ne bo tam razbitin. Možnost najbrž ni velika dobiti pravega lastnika. ,V Podsmreki stari grad te obsojen na propad. /Ta častitljiva graščina je kulturna dediščina. Zdi se mi velika škoda, ker čaka taka ga usoda, kar je Grumlof doletelo, ne pa bližnji dvorec Selo: ta ima zdaj gospodarja, ki vlaga vanj veliko d 'narja. IN PRVI KLASJEV REKORD? Maja 1997 je šel je v Podbukovje pri Krki, kjer se je v »šajtrgo« spravilo osem otrok. Klasjevi rekordi so bili včasih hudo nenavadni. Od največjih podplatov v občini, pa do največjega prirastka enoletnega cepiča._ O sorazmerno visokem finančnem zalogaju, ki je dodobra izpraznil občinsko blagajno, so morali odločati tudi svetniki. Ti so nakup soglasno odobrili val in ga z veseljem vedno pregledam in preberem. Vedno pa preberem novice, napovedi in poročila na kulturnih straneh. S strokovnega stališča novinarja na časopis Klasje nimam pripomb. Podali smo se po občini in poskušali pridobiti kakšno mnenje o našem občinskem časopisu, ki ga na dom prejemate že deset let. Slavka Žubčič, Ivančna Gorica Časopis pregledam in z veseljem tudi kaj preberem. Klasje se mi zdi zelo v redu časopis in me pri njem nič ne moti. Tonček Markovič, Krka Preberem vse, kar piše, in je zelo dober časopis, čeprav se mi zdi, da je notri premalo informacij, kje se kaj dobi oz. pridobi razne »papirje«, da ne bi bilo treba »letati« v Ivančno pa v Grosuplje ... Preveč je tudi športnih novic; sicer nimam nič proti športu, ampak včasih so kar tri ali štiri športne strani. Morda bi bilo treba več prostora nameniti problematiki v občini Ivančna Gorica. Mateja, Zagradec Časopis mi je všeč, najbolj zadnja stran, ki jo tudi naj večkrat preberem. Patricija Hvale, Ljubljana Časopis Klasje prejemam v uredništvu Radia Zeleni T.Drab KRESLIN NAVDUŠIL Znani glasbenik vlado Kreslin s skupino Mali bogovi je na sončno nedeljo, 22. maja, navdušil okoli 600 obiskovalcev, ki so se morali privaditi na razliko med temperaturo, kakršna je bila zunaj in v Krški jami. Koncert, ki je bil v čudoviti, a hladni Krški jami, je bil zagotovo uspešnica letošnjega prvega Festivala Krka 2005. A skoraj ni dvoma, da bodo tudi ostali zanimivi dogodki, ki se bodo med poletjem odvijali na festivalu, privabili številne obiskovalce v zeleno obarvano dolino reke Krke. Vlado Kreslin je navdušil s svojimi uspešnicami iz aktualnega albuma Generacija. Zbrani so glasno prepevali tudi ob starejših uspešnicah, lahko bi rekli že kar zimzelenih skladbah, kot so Od višine se zvrti, Še je čas ... Z zanimanjem so se spraševali, Namesto koga roža cveti, če ima gospod še vedno Tisto črno kitaro in če Je v Šiški (oz. na Krki) še kaj odprtega? Navdušen nad ambientom v Krški jami je bil tudi tokratni gost, kije menil, da bi bilo takšne koncerte treba ponoviti. Po koncertu pa se je živahno dogajanje preselilo na "toplejšo stran", ob izvir reke Krke, kjer so marljivi Krčani poskrbeli za hladno pijačo in dobro vzdušje ob narodnozabavnih zvokih. SS NAPOVEDNIK JUNIJ: • PETEK 17.6. OB 20 URI-CERKEV SV. KOZME IN DAMIJANA ANTORINO-KONCERT SREDNJEVEŠKE GLASBE JULIJ: • PETEK 8.7. OB 19 URI-SKEDENJ ŽGAJNAR OBUTI M A ČEK- GLEDALI Š KA PREDSTAVA • PETEK 22.7. OB 20 URI-KMETIJA MAGOVAC SEX,DRUGS&ROCK'N'ROLL-GLEDALIŠKA PREDSTAVA KNJIŽNICA VIVANCNI GORICI Enota Ivančna Gorica Cesta II. grupe odredov 17,1295 Ivančna Gorica, tel. št.: 787 81 21, sikivancna@gro.sik.si V času počitnic, v juliju in avgustu, bo knjižnica odprta od 11. do 18. ure, ob sobotah bo zaprta. Izposojevališča bodo zaprta. Podaljševanje gradiva preko navadnega telefona: 01 563 49 24 Uporaba bibliofona preko mobilnega telefona: 031 90 90 24 Iskanje, podaljševanje in rezervacija gradiva preko interneta: http://cobiss.izum.si LITERARNI VEČER S POLONO GLAVAN BO v četrtek, 16. junija, ob 19. uri. Predstavila bo svojo novo knjigo Gverilci. Vabljeni. FOTOGRAFSKO RAZSTAVO na temo Indija, Marka Bitenca in Maje Pavšič, si lahko ogledate vsak dan v času odprtosti. MED POČITNICAMI bodo knjižnične dejavnosti letos potekale v predzadnjem tednu avgusta, od 22. do 26. Knjižničarji vas bomo obiskali vsak dan v enem izmed naših izposojevališč. S programom vas bomo podrobneje seznanili v naslednji številki Klasja. Utrinek - knjižnične urice med počitnicami. «— ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE Območna enota Ljubljana IZPOSTAVA GROSUPLJE, Kolodvorska c. 4, 1290 Grosuplje, Telefon: 01/78-62-322, 78-61-816 Od 1. junija 2005 dalje nove URADNE URE ZA STRANKE Vse naše stranke obveščamo, da od 1. junija 2005 velja nov urnik za poslovanje s strankami: Ponedeljek: 8.00-12.00 in 13.00-15.00 Torek: 8.00-12.00 Sreda: 8.00-12.00 in 13.00-17.00 Petek 8.00-13.00 V okviru uradnih ur bomo zagotavljali poslovanje z neposrednimi stiki, po telefonu in po elektronskih medijih. Z novim urnikom povečujemo skupno število uradnih ur, njihova prerazporeditev pa omogoča večjo dostopnost strank do naših služb v popoldanskem času. Za stranke bomo namreč poslovali tudi ob ponedeljkih popoldne, ob sredah bomo popoldanske uradne ure podaljšali na čas od 13.00 do 17.00, za eno uro pa jih podaljšujemo tudi ob petkih dopoldne. Ob četrtkih uradnih ur ni. ZZZS, OE LJUBLJANA IZPOSTAVA GROSUPLJE VABIMO NA PRIREDITVE... sobota, 11. 6. ob 17.30 uri, Šentvid pri Stični; svečanost ob 120-letnici PGD Šentvid pri Stični nedelja, 12. 6. ob 13. uri, Lučarjev Kal; 12. občinsko tekmovanje koscev četrtek, 16. 6. ob 19.30 uri, KD Šentvid pri Stični; premiera gledališke predstave En dan z Edvardom četrtek, 16. 6. ob 20. uri, letno gledališče na Muljavi; Veseli pušeljc, zabavno glasbena oddaja Radia Slovenija petek, 17. 6. ob 20. uri, cerkev sv. Kozme in Damjana Krka; Antorino, koncert srednjeveške glasbe sobota, 18. 6. ob 20. uri, dvorana OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični; koncert zamejskih pevskih zborov nedelja, 19. 6. ob 11.30 uri, Šentvid pri Stični; 36. tabor slovenskih pevskih zborov petek, 24. 6. ob 21. uri, Jurčičeva domačija na Muljavi; premiera Jurčičevega dela Domen v Letnem gledališču; ponovitve: 25. 6., 1., 2., 8. in 9. 7. 2005 sobota, 25. 6., Polževo; Prireditev ob dnevu državnosti, ob 13. uri maša za domovino, ob 15. uri osrednja svečanost petek in sobota, 1. in 2. 7., Višnja Gora; svečanost ob 130-letnici PGD Višnja Gora KSENIJA 0RHINI - B0D0CA SLIKARKA V Galeriji 404 Kiberpipa v Ljubljani so 22. aprila odprli razstavo študentke slikarstva Ksenije Orhini iz Metnaja nad Stično. Ksenijina umetnost je drugačna, je nekaj posebnega. Izbrano fotografijo obdela s pomočjo raznih računalniških efektov in filtrov, nato pa to novonastalo podobo naslika. Njena razstava se zato logično imenuje Eksperiment: iz bitov na platno. Sama pravi, da je v tehnologiji in umetnosti še veliko neodkritega in neobdelanega, zato v svojem slogu vidi še veliko navdihov. KULTURNO DRUŠTVO ZAGRADEC VABI NA KONCERT PEVSKIH ZBOROV Nastopili bodo: - Moški pevski zbor Slavina iz Pivke, - Mešani pevski zbor glasbene matice Ljubljana, - Mešani pevski zbor Zagradec. Prireditev bo v soboto, 11. 6.2005, v župnijski cerkvi v Zagradcu. Vljudno vabljeni! Ivančna Gorica, junij 2005 11 >P®Eí? LETALSKI KLUB ŠENTVID NA LOSINJU IN BRACU Dragi vikend v maju se je devet članov LK Šentvid s tremi avioni odpravilo na Lošinj in nato na Brač. Na Lošinju je namreč potekalo srečanje Združenja lastnikov in pilotov letal, katerega člani so tudi piloti iz našega kluba. Mednarodna kratica zanj je AOPA, v Evropi pa je znano že več kot 30 let. V Sloveniji je bilo to združenje ustanovljeno februarja 2004. Namenjeno je predvsem pravni pomoči lastnikom letal in pilotom. Ravno zato organizira razna druženja in predavanja. Srečanja na Lošinju in Braču se je udeležilo več kot 30 pilotov oziroma lastnikov letal iz cele Slovenije. Združenje vodi gospod Peter Marn, med drugim profesor na strojni fakulteti za letalsko pravo in predpise. Za nekatere naše mlade pilote je bila to zelo dobra izkušnja, saj so se srečali s kontroliranim zračnim prostorom in komuniciranjem, ki poteka v angleškem jeziku. Ponovno ugotavljamo, da se ni bati, da bi se bo- gata letalska tradicija v naših krajih ne nadaljevala. Poleg pilota Alojza Hauptmana, ki je bil eden glavnih pobudnikov za ustanovitev našega kluba, imamo v LK tudi Sama Renda, ki je lastnik letala in pilot ter pobudnik tega srečanja. Samo se pod oblaki zelo dobro znajde in mu je pilotiranje pisano na kožo. Omeniti moramo tudi mladega pilota Mateja Pušlarja z Vira pri Stični, ki končuje študij letalstva na strojni fakulteti v Ljubljani. Matej je tudi član letalske šole Adria Airways ter LK Šentvid in se je na našem poletu nad Jadranom izredno izkazal. Vsi udeleženci srečanja smo bili navdušeni nad lepotami, ki smo jih doživeli med letenjem nad Jadranskim morjem in številnimi otoki. Seveda je bila pot na srečanje povezana s finančnimi stroški, katere pa smo udeleženci krili v celoti sami. Dobro ime šentviškega kluba smo v treh dneh ponesli po vsej Sloveniji, stkali nove prijateljske vezi in se dogovorili za sodelovanje tudi v bodoče. Milena Vrhovec DOBER ZAKLJUČEK PRVENSTVA IVANCANOV Prelogarja in njegove fante moramo pohvaliti za hitro in privlačno igro, ki ji včasih manjka nekaj več učinkovitosti. Krona odlične Livarjeve pomladi pa je gotovo osvojen pokal MNZ Ljubljana, ki so si ga Ivančani priborili pred tedni in so ga v klubu še posebej veseli. V finalni tekmi so livarji brez težav premagali Dolomite, zato je kapetan Sandi Bracovič zasluženo dvignil pokalno lovoriko. Krog pred koncem 2. SNL se Livar tako nahaja na šestem mestu na lestvici, z možnostjo preboja mesto višje, če bodo livarji v zadnjem kolu doma boljši od Svobode, Dravograd pa ne bo premaga Factorja. Peto mesto pa bi bil za Livar zelo lep uspeh, če ponovimo, da so bili Ivančani po jesenskem delu deseti, ob tem pa so bile razlike na lestvici dokaj velike. Lojze Grčman Za varovanci Jožeta Prelogarja je sijajna serija rezultatov, saj so bili ne-premagani kar štirinajst zaporednih tekem oziroma dva meseca. V predzadnjem kolu 2. SNL je bil na gostovanju v Velenju od Ivančanov boljši Rudar, ki se ponovno seli v prvo ligo. Sicer se za Livar tekma ni začela slabo, saj je goste v vodstvo popeljal odlični Biščan, nato pa so v zadnji tretjini srečanja domači dosegli tri gole in točke so ostale na Štajerskem. Seveda konec izjemne serije rezultatov ni nikakršna tragedija. Nasprotno: PIKNIK ZA KONEC Rokometna sezone je končana in igralci SVIŠ-a se počasi odpravljajo na počitnice. Vijoličnim žal ni uspel veliki met, zato se selijo nazaj v 1. B ligo, kjer pa imajo visoke cilje, saj se bodo poskušali po najhitrejši poti vrniti med najboljše. Seveda bodo za uresničitev tega cilja na pomoč poklicali nekaj okrepitev, s katerimi se vodstvo kluba je in se še bo dogovarjalo. Eden izmed možnih novih igralcev je tudi krožni napadalec Dino Bajram, ki je lani s Celjani postal evropski prvak, se nato podal v Nemčijo, trenutno pa je brez kluba. Na seznamu želja vijoličnih je tudi igralec na položaju levega zunanjega. Naj ponovimo, da v prihodnji sezoni v Ivančni Gorici ne bodo več igrali Pod-bregar, Krže (Trebnje), Leskovšek in Hojč, na operacijo pa odhaja Šiftar. Tako bodo več priložnosti dobili mladi igralci, ki se jim morda obeta tudi igranje v prvi mladinski ligi. Govori se namreč, da naj bi drugouvrščena ekipa Grosuplja udeležbo odpovedala, njeno mesto pa naj bi zasedel SVIŠ, ki je osvojil tretje mesto v drugi mladinski ligi in s tem petnajsto v državi. Kadeti so bili osemnajsti, starejši dečki triintrideseti, odlično so se odrezali mlajši dečki A, ki so zasedli peto mesto v državi, njihovi nekaj let mlajši kolegi pa so bili triindvajseti. Ne glede na rezultate pa so se vse ekipe v soboto, četrtega junija, zbrale na pikniku v strelski koči, kjer se je v dobrem razpoloženju končala zgodovinska sezona 2004/05. Lojze Grčman OBVESTILO LOVSKE DRUŽINE SUHA KRAJINA Na podlagi 1. odstavka 56. člena zakona o divjadi in lovstvu Lovska družina Suha krajina Kamni vrh 12b - Ratenca, 1303 Zagradec, obvešča lastnike kmetijskih zemljišč in gozdov s svojega območja, da so pooblaščeni cenilci škode, ki jo bo divjad na kmetijskih in gozdnih kulturah povzročila v letu 2005, člani LD: - območje KS Ambrus: Anton Hočevar, Ambrus lla, 1303 Zagradec, tel: 041/ 839 475 - območje KS Zagradec: Ignac Orel, Fužine 1,1303 Zagradec, tel.: 788 60 83 - območje Korinj: Stane Mišmaš, Gabrovčec 23a, 1301 Krka, tel.: 780 61 42 Vse oškodovance prosimo, da se pri prijavi in uveljavljanju škode ravnajo po postopku, ki je predpisan z navedenim zakonom. Lovski zdravo! Tajnik LD: Matjaž Papež Starešina LD: Martin Hočevar UPORNIKI USPESNO NAPADAJO Ekipe so odigrale skoraj polovico tekem v letošnji sezoni. Na osnovi dosedanjih rezultatov in iger je skoraj gotovo, da bo ekipi Cenovni upornik v boju za 1. mesto lahko konkurirala le še ekipa Mizarstva Trunkelj Krka. Sicer je vrstni red v 1. ligi dokaj pričakovan, preseneča le nizka uvrstitev ekipe ŠD Ambrus, ki pa ima za napredovanje še dovolj možnosti. V 2. ligi je trenutno največje presenečenje ekipa Dream team iz Stične, ki je na vrhu, a bo tam zelo težko ostala, saj ji vsaj 4 ekipe zelo tesno dihajo za ovratnik. Trenutna lestvica v 1. LIGI za leto 2005: 1. Cenovni upornik 7 tek 6 zm. 1 remi 0 por. 19 točk 36 : 7 + 29 2. Mizarstvo Trunkelj Krka 7 5 1 1 16 31 : 15 + 16 3. Sigma team&Mix bar 7 4 1 2 13 28 : 12 + 16 4. Snop bar * 7 3 1 3 10 22 : 20 + 2 5. Picerija Kegeljček 7 3 1 3 10 15 : 10 + 5 6. Avto Kavšek 8 2 1 5 7 20 : 34 -14 7. Dnevni bar Rosa * 7 2 0 5 6 12 : 43 - 31 8. ŠD Ambrus 7 2 0 5 6 12 : 24 -12 9. Višnja Gora 7 1 2 4 5 12 : 23 -11 * Ekipi Snop bar in Dnevni bar Rosa sta pred ostalima ekipama zaradi zmag v medsebojnih tekmah. Trenutna lestvica v 2. LIGI za leto 2005: 1. Dream team 7 tek. 5 zm. lremi 1 por. 16 točk, 26 : 16 + 10 2. Livar 7 5 1 1 16 26 : 20 + 6 3. Ambrus Santosa 7 5 0 2 15 33 : 15 + 18 4. Viridin hram 7 4 1 2 13 22 : 15 + 7 5. Generacija 7 4 0 3 12 19 : 14 + 5 6. FC Krka 7 2 2 3 8 17 : 22 -5 7. NE Krka 8 1 3 4 6 23 35 -12 8. Mafijozi 7 1 2 4 5 19 27 - 8 9. Hrastov Dol 7 0 0 7 0 9: 30 -21 Simon Bregar Šahisti ŠK Višnja Gora-Stična smo bili v zadnjem mesecu spet aktivni. 22. maja smo bili na turnirju ob občinskem prazniku Komende, 4. junija pa smo se v Šentilju udeležili slovenskega prvenstva šahovskih ekip Slovenske demokratske stranke. Pričujoča fotografija je nastala ob zaključku 58. delavske lige, v kateri smo osvojili skupno 11. mesto. Na fotografiji smo Janez Dremelj, Damjan Lesjak, Ivan Marek in Hinko Krumpak. v Ze razmišljate o počitnicah? Tudi v kopalkah se lahko dobro počutite. Oxi proti odvečnim kilogramom anticelulitnf program FizioFit center Mediko Fizioterapija, kozmetika in pedikura Dedni dol 33 1294 Višnja Gora tel. 01 78 84631, 78 03 069 www.tico.si/mediko,mediko.ordinacija.net mediko@siol.net 10 Ivančna Gorica, junij 2005 lekarna (jrosupLje Ptički za bogato vinogradnikovo letino V v povezavi z letnim časom, ko se narava prebuja, je v ljudskem izročilu nastalo veliko veselih zgodb, tudi zato, ker se takrat ptički ženijo. vendar s ptičjimi svatbami ne povezujemo samo gregorjevega, ampak tudi urbanovo. sveti Urban, zaščitnik vinogradnikov, goduje 25. maja. Na ta dan so gospodinje vaško mladino, ki je prišla izrec dobro letino, nagradile z okusnimi kruhki v obliki ptic, lepo vreme tega dne pa pomeni dobre obete za vinsko letino. se še spominjate, kakšno je bilo vreme letos? Zgodbe o kruhu MEDOBČINSKO TEKMOVANJE V NAMIZNEM TENISU DEKLETA OŠ Nogometašice šolske ekipe OS Stična so desetega maja dosegle izjemen uspeh - postale so šolske državne prvakinje. Na finalnem turnirju, ki je ob izjemnem navijanju potekal v dvorani OS Stična, so si največji športni uspeh šole priigrale v konkurenci šol iz Lenarta, Žirov in Sevnice. Laskavi naslov je dodatno oplemenitila še Anja Kadunc, ki je postala najboljša vratarka turnirja, najboljša igralka je bila Kristina Erman (OS Tržišče Sevnica), najboljša strelka Tanja Vrabel (OS Sveta Trojica Lenart), nagrado za fair play pa je prejela ekipa OS Žiri. Poseben čar turnirju je dal prihod treh nogometašev NK Domžale: Branka Iliča, Luke Elsnerja in Juninha, ki so nadebudnim nogometašicam podarili svoje drese, v Ivančno Gorico pa je ob tej priložnosti prišel tudi plavalec Peter Mankoč. Poleg trenerke Andreje Lapa-nja gredo velike zasluge za ta imenitni STIČNA DRŽAVNE PRVAKINJE uspeh tudi Janezu Vodenšku, trenerju ženske ekipe NK Livar, kjer vadi praktično cela šolska ekipa, ki jo sestavljajo: Urša Jevnikar (kapetanka), Neža Kamin, Neža Erjavec, Natalija Čančar, Tjaša Domanjko, Maja Obolnar, Lara Mestnik, Anja Kadunc, Anja Kastelic, Katja Virant in Nastja Srebernjak. Sicer pa bomo o velikem uspehu mladih nogometašic pisali tudi v naši naslednji številki. Lojze Grčman Športno društvo Krka, sekcija namizni tenis, je v soboto, 9. aprila, v športni dvorani Družbenega doma na Krki organiziralo medobčinsko tekmovanje v namiznem tenisu za posameznike. Udeležili so se ga namiznoteniški igralci iz štirih občin: Dobrepolje, Grosuplje, Ivančna Gorica in Velike Lašče. Tekmovanje je potekalo v treh starostnih kategorijah, in sicer: - dečki do 15 let, - moški od 15 do 45 let in - moški nad 45 let. Zmagovalci po posameznih kategorijah so bili: Dečki do 15 let: 1. Klemen Starič (Velike Lašče) 2. Matevž Strah (Krka) 3. Gašper Mišmaš (Krka) Moški od 15 do 45 let: 1. Luka Mlakar (Krka) 2. Damjan Erčulj (Dobrepolje) 3. Bojan Polajžar (Šmarje - Sap) Moški nad 45 let: 1. Slavko Globokar (Krka) 2. Iztok Tuma (Šmarje - Sap) 3. Jože Vahčič (Šmarje - Sap) Organizacija tekmovanja je odlično uspela. Sodelovali so vsi najboljši igralci iz omenjenih občin, kot sponzor pa se je zelo izkazalo podjetje ARTEMI-DA, d.0.0. iz Ljubljane, kije prispevalo ISOSTAR proizvode ter športne torbe, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Čestitke vsem zmagovalcem in ostalim sodelujočim. Mojca Globokar Anžlovar Papež Urban je živel v 3. stoletju, ob preganjanju kristjanov pa ga je dal obglaviti cesar Mark Avrelij. Svetega Urbana so kot zaščitnika vinogradnikov pričeli častiti šest stoletij kasneje, od takrat pa ga upodabljajo z grozdom v roki ali na knjigi. Vinogradniki so nekoč morali vsakega 25. maja, ko goduje sveti Urban, oddati svojim gospodarjem visoko vinsko desetino. Po vremenu na urbanovo so nekdaj napovedovali vinsko letino. Se danes velja, da slabo vreme na ta dan pomeni slabe obete za vinogradnike. Zato so si na urbanovo vinogradniki vedno želeli lepega vremena in so se izrekale želje po plodni letini. Tudi v slovenski kulturni dediščini se je uveljavil ta prastari običaj. TAROK - DRŽAVNO PRVENSTVO 2005 - 1. DEL 25. maja, ko goduje sveti Urban, zaščitnik vinogradnikov, so nekoč vaški otroci in mladina prišli v hišo voščit dobro vimko letino. Gospodinje so jih nagradile z okusnimi kruhki v podobi ptic. Tudi v Pekarni Grosuplje smo vešči priprave teh ljubkih testenih figuric in jih z veseljem pripravljamo na urbanovo pa tudi ob kakem drugem prazniku. Se posebno ga je bila vesela vaška mladina, ki je tedaj hodila po hišah in izražala želje po dobri letini. Gospodinje so jim spekle posebne nagrade - ptičke iz testa, in jih zataknile za veje grmovja ali drevja, da so izgledali kot pravi. Običaj podarjanja ptičkov, ki so nasploh simbol pomladi, smo v Pekarni Grosuplje še nadgradili in jih oblikujemo tudi kot okras na poročnih in velikonočnih pletenicali, vse bolj pa postajajo ljubko darilo otrokom tudi ob drugih praznikih. Končan je spomladanski del državnega prvenstva za posameznike v taroku. Odigranih je bilo osem turnirjev, na katerih so nastopili skupno 403 igralci iz vseh 16 klubov oz. društev po Sloveniji. Povprečna udeležba na turnirju pa je bila 148 igralcev. Zmagovalci: Ivančna Gorica: Italo Fiegl - EPIC, Postojna Rimske Toplice: Robert Drstvenšek - MERKUR, Kranj Laško: Bojan Makovec - MERKUR, Kranj Izola: lože Verbič - FIGURA, Ivančna Gorica Kranj: Italo Fiegl - EPIC, Postojna Ljubljana: Nikolaj Erjavec - FIGURA Ivančna Gorica Ormož: Janez Lampret - FIGURA Ivančna Gorica Postojna: Janez Lampret - FIGURA, Ivančna Gorica VRSTNI RED PO PRVEM DELU PRVENSTVA 1. Leon NEMŠAK - TD Ormož 2. Italo FIEGL - ŠD Epic, Postojna 3. Jure STEGNAR - DDI Figura, Ivančna Gorica 4. Janez LAMPRET - DDI Figura, Ivančna Gorica 5. Robert DERSTVENŠEK - ŠD Merkur, Kranj POKALNO PRVI 11STV® SLOVENIJE 2005 V pokalnem tekmovanju (na izpadanje) je začelo skupno 67 ekip, v polfinalu 11. oktobra letos pa se bodo srečali: v Mariboru: Pagat 3 Hoče : Merkurl: Figura PA v Ivančni Gorici: Figura MG : Figura V : Valat Rimske Toplice v Trebnjem: Figura C : Kavalir Bled : Pagat M Hoče Podatke zbral: Urh Erjavec Tekma za odprto prvenstvo Dolenjske 27. maja 2005, restavracija Mini, Ivančna Gorica. Ivančna Gorica, junij 2005 11 Ktêsà Gospodinjsko stran pripravlja: Nataša Erjavec stran KLASJEV SLAVNOSTNI JEDILNIK Ob 10-letnici izhajanja časopisa Klasje sem za vas pripravila prav poseben Klasjev slavnostni jedilnik. Malo za šalo in zelo veliko zares so izbrane jedi zelo uporabne v današnji kuhinji, saj je vsem znano, da žitarice zaradi prehranske in energijske vrednosti uvrščamo v temelj piramide zdrave prehrane! Na svoji gospodinjski strani želim vedno predstaviti kar najbolj pestro in raznoliko kuhinjo, od zelenjave do različnih vrst mesa. Mislim tako na vegetarijance kot na strastne ljubitelje mesa.Vem, da mi vedno ne uspe vse, ker enostavno zmanjka prostora. Težim k temu, da napišem kar se da največ o vsebnosti zdrave prehrane, da predstavim in podrobneje opišem glavno sestavino, ki je uporabljena v receptu. Vsi vemo, da je zdravo prehranjevanja danes osnova dobrega in dolgega življenja. Včasih so ljudje jedli veliko bolj preprosto in niso bili obremenjeni in bombardirani z informacijami o škodljivosti vseh uporabljenih sestavin. Kljub temu so se imeli »luštno« in o takih časih tudi jaz rada kaj napišem; predvsem v času praznikov, ko so ponekod še živo ohranjene jedi in običaji starih časov. To je del naše kulture, našega otroštva, in tega vsekakor ne smemo pozabiti. Recepte dobim od članic Društva podeželskih žena, od moje stare mame, iz knjig in ostalih virov, včasih tudi od krajank in krajanov, ki mi zaupajo svoje recepte in jih z veseljem upoštevam, saj le tako lahko naredim boljšo in uporabnejšo gospodinjsko stran. Upam, da sem s svojimi predlogi pomagala vsaj kateri od gospodinj rešiti tisto vsakodnevno vprašanje: »Kaj naj pa danes skuham?« Zadnje čase dodajam tudi nasvete o vrtu in tako želim še zaokrožiti gospodinjski kotiček v našem občinskem časopisu. Se naprej vam želim obilo užitkov ob prebiranju gospodinjske strani ter vas vabim k sodelovanju z vašimi predlogi za izboljšanje strani. Pšenične kocke za juho Zdrobova prežganka Pšenični cmoki s kruhom Zdrobovi zrezki Ovseni žlinkrofi z šampinjoni Pražen ješprenj Zdrobov puding Jagodna pita iz pirine moke Ovseni piškoti JUHA PŠENIČNE KOCKE ZA JUHO Sestavine: 10 dag pšeničnega zdroba, 10 dag parmezana, 8 dag masla, 5 dag šunke, 4 jajca, sol Šunko narežemo na kocke ter rumenjake ločimo od beljakov. Stepemo trd sneg iz beljakov. V posodi zmešamo parmezan in pšenični zdrob, dodamo raztopljeno maslo, šunko, rumenjake in trd beljakov sneg. Narahlo premešamo. Zmes damo v pomaščen pekač in pečemo v pečici, segreti na 180°C, približno 10 minut. Ohlajeno narežemo na kocke, ki jih nato kuhamo v goveji juhi še 6 minut. ZDROBOVA PREŽGANKA Sestavine: 1 šalotka, 3 dag masla, 3 dag pšeničnega zdroba, liter čiste kokošje juhe, mu-škatni orešček, sol Sesekljano šalotko popražimo na maslu in dodamo zdrob ter mešamo toliko časa, dokler zdrob ne porjavi. Dolijemo juho, začinimo ter kuhamo 10 minut na blagem ognju. SLADICE ZDROBOV PUDING Sestavine: 12 dag pšeničnega zdroba, 5 dl mleka, ščepec soli, 5 dag masla, 1 vanilijev sladkor, 5 nimenjakov, 5 beljakov, 5 dag sladkorja v prahu, jagodov sirup Mleko, sol, sladkor, maslo in vanilijev sladkor zavremo. Primešamo zdrob in počasi kuhamo 5 minut. Nato zmes ohladimo in vmešamo 5 rumenjakov. Iz beljakov stepemo trd sneg in ga vmešamo v zmes. Model potresemo z žlico sladkorja in vanj vlijemo zmes ter postavimo do polovice v vodno kopel, kjer naj počasi vre 30 minut. Nato puding zvrnemo na krožnik in ga oblije-mo z jagodnim sirupom. JAGODNA PITA IZ PIRINE MOKE Testo: 500 g pirine moke, pol pecilnega praška, 150 g sladkorja v prahu, 200 g masla, 3 rumenjaki, 6 žlic sladke smetane ali mleka, naribana limonina lupinica GLAVNE JEDI ZDROBOVI CMOKI S KRUHOM Sestavine: 20 dag pšeničnega zdroba, 5 dl mleka, 3 dag masla, 3 zemlje, 2 jajci, 3 dag sira, peteršilj V vrelo vodo zakuhamo zdrob, ga solimo in toliko časa mešamo, da se zgosti. Ko se ohladi, dodamo jajci, sesekljan peteršilj in na kocke narezane žemlje, popražene na maslu. Prepojene žemlje oblikujemo v cmoke in jih kuhamo v vreli vodi 10 minut. Poleg lahko ponudimo zrezke v omaki ali goveji golaž. Iz ovsene moke, jajca, rumenjaka, olja, soli in malo vode zgnetemo testo in ga pustimo počivati pol ure. Šalotko in ohrovt očistimo in narežemo na rezine. Šalotko nato za-rumenimo na maslu, dodamo ohrovt ter dušimo 7 minut. Pregneteno testo tanko razvaljamo; nato izrežemo kroge s premerom 10 cm, jih premažemo z beljakom, obložimo z ohrovtovim nadevom, prepognemo in z vilicami stisnemo robove. Kuhamo 10 minut v slani vodi. Smetano zavremo z 10 dl vode, solimo in popramo. Pripravljene šampinjone popražimo na maslu, prav tako tudi porove trakove. Žlin-krofe nato damo na krožnik in postrežemo z okusnimi gobami v smetanovi omaki. PRAŽEN JEŠPRENJ Sestavine: 20 dag polnovrednega ješprenja, 22 dag tofuja, 1 čebula, zelena, sol Skuhamo ješprenj. Zeleno in čebulo drobno sesekljamo in v ponvi popražimo na olju. Čez 4 minute dodamo na kocke narezan tofu, odcejen ješprenj in sol ter dušimo na močnem ognju. Prilijemo malo vode in še naprej kuhamo. Ješprenj ponudimo v sesekljanim drobnjakom. Nadev: 1 kg jagod, 150 g rjavega sladkorja, 2 žlici ruma, vanilijev sladkor, 5 žlic marmelade (jagodne ali dnige) V skledi zmešamo moko, pecilni prašek, sladkor, limonino lupinico in maslo. Med gnetenjem dodamo rumenjake in smetano. Nato testo postavimo za nekaj časa na hladno. Medtem pripravimo nadev. Jagode operemo, jih zrežemo in stresemo v skledo. Posujemo jih s sladkorjem in dodamo rum ter vanilijev sladkor. Testo razdelimo na dva dela. Model obložimo s prvo polovico testa in ga večkrat prebodemo z vilicami. Premažemo ga z marmelado in ga obložimo s pripravljenimi jagodami. Drugo polovico testa razvaljamo in ga narežemo na trakove, ki jih položimo na nadev v obliki mreže. Pečemo 60 minut pri 180°C. OVSENI PIŠKOTI Sestavine: 250g moke, 100 g ovsenih kosmičev, 100 g sladkorja, 2 jajci, 50grozin, 20gpinjol, 15 g kvasa, 10 g medu, vanilijev sladkor, 125 g masla V skledi zmešamo maslo, jajci, sladkor, med, rozine, pinjole, kosmiče, kvas in moko ter gnetemo, da dobimo gladko testo, ki naj pol ure počiva. Medtem segreje-mo pečico na 180°C. Nato iz testa oblikujemo za oreh velike kroglice in jih zložimo na pekač, obložen s peki papirjem. Piškote pečemo 20 minut. OVSENI ŽLINKROFI S ŠAMPINJONI Sestavine: 14 dag ovsene moke, 2 jajci, olje, sol, poper, šalotka, 6 dag masla, 20 dag ohrovta, 2 dag moke, 2,5 dl smetane, 20 dag šampinjonov, 10 dag pora ZDROBOVI ZREZKI Sestavine: 25 dag mletega govejega mesa, 20 dag pšeničnega zdroba, 4 dl mleka, 30 dag krompirja, korenček* 2 jajci, sol, česen, peteršilj, čebula, olje Na vročem olju popražimo sesekljano čebulo, dodamo zmleto meso, začimbe, zalijemo in dušimo do mehkega. V mleku skuhamo zdrob, v vodi pa krompir in korenje. Kuhan krompir pretlačimo, dodamo na kocke narezano korenje, kuhan zdrob, dušeno mleto meso, 2 jajci in vse skupaj dobro premešamo. Iz mase oblikujemo zrezke in jih popečemo na vročem olju. 10 Ivančna Gorica, junij 2005 XRATKDCASNJK NAGRADNA KRIŽANKA POVEZOVALNA NAPRAVA, KI OMOGOČA MEDSEBOJNO DELOVANJE DVEH NAPRAV, ADAPTER VODITELJ ZIMBAB- VEJA (ROBERT) 11 NAJVIŠJI MORNARIŠKI ČIN NADRED ŽUŽELK Z GRIZAU AMERIŠKA ZNAMKA TERENSKIH AVTOMO-BILOV VEUKA LESENA POSODA NORVEŠKI BIATLONEC BJÖRN-DALEN 15 TETA PO PRIPADNIK MATERINI SEKTE, STRANI SEKTAR 23 KRAJ PRI STIČNI PORTUG. DRAMATIK VICENTE ZAČETEK ŠTETJA OZNAKA NEMČIJE REKA V TOSKANI ZAVRNITEV CM KONTRE PRI KARTAH TEKOČA ZAČIMBA PREDNIKI ANGLEŽEV IT. KNEilE MESTO PRI PADOVI EVROPSKA VESOUSKA AGENCIJA 14 SKRBNOST (KNJIŽNO) PISATELJICA VASTE VZOREC KUŽ. SNOVI STROKOVNJAK ZA VINO ŠKANDIN. DROBIŽ 28 MESTO V JUŽNI MADŽARSKI 10 KRAJEVNA SKUPNOST KONIČASTA NAPRAVA IGRALCA COSTNER DIRKALIŠČE FORMULE 1 PRI BOLOGNI 13 NEKDAJ TRGOVINA Z BLAGOM IZ KOLONIJ NEKDANJI ŠVEDSKI SMUČAR STRAND 32 20 12 ALFRED NOBEL ZNAK ZA NIKELJ ŽITNA BOLEZEN IVAN oo TAVČAR HODILNA POVRŠINA POJAV, DA STOJITA DVA SAMOGLASNIKA DRUG ZA DRUGIM, ZEV PLEMIŠKI NASLOV 1 2 3 4 5 6 7 S 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 SLAVNOSTNI KVIZ (OB 10-LETNICI NAŠE OBČINE IN NJENEGA ČASNIKA) 1. Koliko kvadratnih kilometrov meri občina Ivančna Gorica: a) 227 b) 291 c) 322 2. Koliko županov smo doslej imeli? 3. Koliko izvodov občinskega glasila je bilo doslej natiskanih: a) blizu pol milijona b) nekaj čez četrt milijona c) skoraj milijon 4. Katera občinska koza je najslavnejša? ................. 5. Občina je sprva imela: a) 8 krajevnih skupnosti bil krajevnih skupnosti c 12 krajevnih skupnosti 6. Koliko meri najvišji vrh v občini? 7. V občini Ivančna Gorica živi približno: a) 10 000 prebivalcev b) 12 000 prebivalcev c) 14 000 prebivalcev 8. Katero naše naselje je po abece.di vedno prvo, čeprav je med najbolj oddaljenimi? .............. 9. Koliko občinskih «mož in žena« odloča o bitju in žitju v občini? a) trideset b) petindvajset c) enaindvajset 8. Katera izmed naših vasi ima najbolj bodeče ime? a) Glogovica b) Trnovica c) Leščevje 9. Kako se imenuje občinski parlament? a) svet, b) skupščina c) zbor 10. Komu je naše občinsko glasilo po imenu najbolj sorodno? a) razhudnikom b) rožnicam c) travam Rešit\'e iz prejšnje številke: 1. b, 2.a, 3.c, 4. b, 5. štirje, 6.b, 7. a POMAGAJTE, DOBRI UUDJE Dragi bralci in zvesti reševalci naših križank! Tudi Klasjeva križanka ima svojo zgodovino. Prvo smo objavili januarja 1998, sčasoma pa je postala stalnica v Kratkočasniku. Tudi kakšno nagrado smo od časa do časa pripravili za vas, tokrat pa smo se odločili, da jubileju primerno spet razpišemo KLASJEVO NAGRADNO KRIŽANKO. Pridno se lotite reševanja, da čim prej najdete geslo, ki ga iščemo. Geslo sestavite tako, da skupaj zložite črke z oštevilčenih polj. Napisano geslo nam, skupaj s križanko, pošljite na naslov: Uredništvo Klasja, Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica. Zdaj pa pozor: NAGRADA je panoramski izlet nad Triglavom z letalom Letalskega kluba Šentvid. Nagrajenca bomo izžrebali na sedežu uredništva na prihodnji seji uredniškega odbora. Upoštevali bomo vse rešitve, ki bodo prispele na naslov uredništva do 30. junija 2005. Kako bo srečni izžrebanec prestal polet, bomo zabeležili v eni izmed naslednjih številk Klasja. Vsi, ki si želite z višine ogledati našo čudovito deželo, brž na delo! Tone, me ne boš malce porinil? Odgovorni urednik Klasja Andrej je pred desetimi leti skuhal tako dobro slivovko, da je omamno dišalo daleč naokoli. Po nasvetu izkušenega vaščana je del tekočega čudeža nalil v večjo buteljko, jo dobro zamašil in na skrivnem kraju zakopal v zemljo, ZAKLAD NA LUČARJEVEM KALU kjer naj bi žlahtni pridelek še pridobil na kvaliteti. Sedaj, ko smo tik pred praznovanjem desete obletnice našega časnika, bi si Andrej rad nazdravil s staro zalogo. A kaj, ko je revež pozabil, kje jo je zakopal; saj veste, skleroza in podobne stvari; nas to še vse čaka. Tik pred zdajci ste vi, dragi reševalci Klasjeve skrivalnice, še edino upanje, da lastnik pride do svojega zaklada. Zato svinčnik v roke in označite pravo pot. Naj se človek malo poveseli ob tako lepem jubileju. Stokrat hvala! Ivančna Gorica, junij 2005 11 MM3 Rosa mine, vse izgine, tudi naša sled. A nekje so tajne -malo vemo zanje, z njimi svet je spet. (Mihaela Zaje Jarc) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in sestre MARIJE JANINIK s Sušice 11 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste ob smrti naše ljube mame darovali cvetje, sveče, prispevali za maše ali dober namen, z nami sočustvovali ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji zemeljski poti. Posebna zahvala gospodu župniku Tonetu Humarju za molitve in lepo opravljen pogrebni obred ter pevskemu zboru za zapete žalostinke. Prisrčna hvala družini Perpar in osebju Doma starejših občanov Logatec in Grosuplje za večletno nego in lajšanje težav ob njeni bolezni. Tone in Marinka V žalosti skrita, v bolečino ovita odšla si na kraj, od koder ne bo te nazaj. Bila si nam vse, odkar zapustil nas je; odšla si za njim - ostal je spomin. ZAHVALA V 62. letu starosti nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustila naša draga mama, babi, tašča, sestra, svakinja in teta AHA ADAMIČ roj. ZUPANČIČ nazadnje stanujoča na Sušici 28 Iskrena hvala vsem, ki ste nam pomagali in z nami sočustvovali ob slovesu od nje, ki ste pokojno prišli pokropit ter za njo darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, znancem in vaš-čanom, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Hvala gospodu župniku Tonetu Humarju za lepo opravljen obred, pevcem zbora s Krke in družini Perpar. Žalujoči vsi njeni Ni te na pragu več, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Zato pot nas vodi tja, kjer rože ti cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. J ZAHVALA V 76. letu starosti je odšel na pot v neskončnost, tja, kjer ni ne bolečin ne trpljenja, kjer so solze večnosti, naš oče, mož in dedek JOZEHOSE Štalarjev Jože iz Brezovega Dola Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga obiskali v času njegove bolezni. Hvala tudi članom PGD Ambrus, ki so se udeležili maše in se od njega poslovili z lepim govorom. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala pa gre tudi pevcem iz Brezovega Dola za prečudovito petje ter župniku iz Zagradca za lepo opravljeno sveto mašo. Vsi njegovi Ni te na pragu več, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Zato pot nas vodi tja, kjer rože ti cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. ZAHVALA V 79. letu starosti nas je 17. aprila za vedno zapustila ANGELA KASTELIC po domače Mrjanova Angelca Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in vsem, ki ste ob njeni smrti darovali za svete maše ali dober namen. Iskrena hvala gospodu župniku iz Šentvida pri Stični za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi pevcem za zapete pesmi ter Perparjevim za vso oskrbo pokojne na poti k večnemu počitku. Vsi njeni Življenje celo si garal, vse za dom, družino dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA V 78. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari ata ALOJZ ZALETEL J po domače Tešetov iz Podbukovja Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vsem, ki ste nam ob njegovi smrti izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče, prispevali za cerkev in svete maše. Prisrčna hvala gospodu župniku za pomoč v zadnjih dneh njegovega življenja in za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvala velja tudi pevskemu zboru za občuteno odpete žalostinke, Društvu upokojencev Ivančna Gorica za govor ter osebju zdravstvenega doma Ivančna Gorica za vso skrb. Spomin na njegovo dobroto, vedrino in človeško toplino ostaja z nami. Vsi njegovi Vse do zadnjega si upal, da bolezen s trdno voljo boš ugnal. A pošle so ti moči in utrujen zaprl si oči. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, tasta, dedka in strica JOŽETA HROVATA po domače Antonkovega iz Ambrusa se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam kakor koli pomagali in nam stali ob strani v težkih trenutkih, spoštovali pokojnega ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se pevcem za občuteno zapete žalostinke ter gospodu župniku Francetu Vidmarju za lepo opravljen pogrebni obred. Še posebej se zahvaljujemo gasilcem PGD Ambrus, društvu upokojencev Ivančna Gorica za vso pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti ter za lepe poslovilne besede ob odprtem grobu. Žalujoči vsi njegovi Odšla si, ne da bi ti rekli hvala za vse, kar si nam dala. Upamo lahko samo, da se ponovno srečamo in da ti povemo to, kako lepo nam je s teboj bilo. ZAHVALA V 77. letu starosti je za vedno zaspala naša draga sestra in teta FRMNOŠKA JAKOŠ iz Ivančne Gorice Iskrena hvala vsem sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebej hvala gospodu župniku Jožetu Kastelicu za lepo opravljen obred, sosedi Majdi Janežič za izkazano podporo, upokojenskemu društvu Ivančna Gorica za lepe poslovilne besede, društvu Karitas, pevcem pevskega društva Šentvid pri Stični, trobentaču za zaigrano Tišino ter Perparjevim. Vsi njeni Draga Fani! Rodila si se pred 77 leti (13. 3.1928) v Ivančni Gorici, v družini Jakoš. Tu si hodila v šolo in ravno tukaj se je začela tvoja življenjska pot. Pred 60 leti se je v Ivančni Gorici zbralo nekaj ne prav kvalificiranih ljudi za poklic »prodajalec« in ustanovilo po celi Dolenjski znano tako imenovano Kmetijsko zadrugo. Takrat je bilo težko dobiti deiovno silo, zato so preiskali vso Dolenjsko in Suho krajino, da bi zbrali nekaj ljudi. Če se ne motim, je ledino orala Pušlarjeva Tončka. Iz teh malih zadrug in tako imenovane bivše Rojčeve trgovine so ustvarili podjetje Vir. Prav tu si se usposabljala za prodajalko in po opravljenem tečaju v Rogaški Slatini še za poslovodjo. Ker se je v tistem času, leta 1962, vse združevalo, se je tudi Vir združil s Taborom Grosuplje. Prvo leto si bila poslovodja v trgovini Tabor, ko pa se je zgradila še trgovina Novost, specializirana samo za tekstil, si jo spet vodila ti. Izbrala si si tudi dobre pomočnike, ali pa so ti bili morda kar dodeljeni. Pri tebi se je usposobilo tudi večje število vajencev. Trgovina Novost je biia ponos podjetja Tabor. Slovela je od Suhe krajine pa vse do Ljubljane. Pri Faniki se je dobilo prav vse, Fanika pa ni delala samo po sedem ali osem, pač pa po dvanajst ur, in to se je obrestovalo pri kvaliteti in prometu. Če se prav spomnim, si se upokojila nekako pred dvajsetimi leti. In to je pomenilo za tebe nov začetek. Ker nisi imela časa, da bi si ustvarila svojo družino, si se posvetila svojim nečakom. Poleg tega pa si še pridno delala na sestrini kmetiji. Kot je bilo vse tvoje življenje delovno, te je tudi smrt doletela pri delu. Fani, hvala ti za vse. Vsem tvojim pa iskreno sožalje v imenu bivših sodelavk. Julka Žagar Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, izdelane roke. Zaprte so utrujene oči, le drobna lučka še brli. ZAHVALA V 93. letu starosti nas je zapustila naša mama, babica in prababica JOŽEFA POTOKAR roj. Gros iz Velike Dobrave 13 pri Višnji Gori Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za topel stisk roke, izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče, za darove za cerkev. Hvala gospodu župniku Boštjanu Modicu za obiske na domu in opravljeno poslovilno mašo, Šentviškim Slav-čkom za lepo zapete pesmi na grobu in cerkvenemu zboru pod vodstvom gospoda Milana Jevnikarja. Iskrena hvala Perparjevim in gospodu Miklavčiču. Hvala tudi vsem vaščanom Velike Dobrave, ki so molili za njen večni mir in pokoj v vaški cerkvi. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega ANTONA HRIBARJA z Velikega Korinja 4 se zahvaljujemo vsem njegovim sosedom in prijateljem, ker ste mu ob hudi bolezni nudili pomoč in toplo besedo. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala g. župniku s Krke za lepo opravljen pogrebni obred in gospodu Perparju za organizacijo pogreba. Vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, iskrena hvala! Brat Ludvik z družino 10 Ivančna Gorica, junij 2005 KAR PA DAMACE, SEJ SMA DAMAC Naša občina je bla lejtas stara desiet lejt. Tu nej taku hedu dost, mau pa tud ne. Na vsak način je občina ta cajt shadila in se na trdne nagjé pastavla. Tu nej pršlu kar samu ad sebe - sa se mogli apčinski mažje in mi vsi vkep faj matrat, de sma tu dasjegli. Srna šli že trikat volt apčinska ablast in sma zmieraj zbral tenarbuli ledi. Žepan je bil pa vs cajt isti; tu pamejni de ga maja aldje rad. Se na use zastuop, če na grie drgač pa še kazuó za pamuč is saboj parpiele. Pa vsakih valitvah sa se apčinski mažje in ženie zmerej dal u dvej partiji: an sa bli naš, an pa uni. Naš sa trdil de je prav taku, uni pa glih drgač, pa si pamagej. Ja, učas je blu faj hedu u Rojčev hiš, za bejžat. Je blu žepani nč kak tešku na štriki ravnatiežje lavit; še srieča de je člouk ad telavadbe. Nazadne, ke se je špe-tir mav paliegu, sa pa le uganil kašna taka, de sa bli usi kantent. Narhuji je blu takat, ke sa dnar talal. N, če sma pašten, muorma prznat, de se je v tim cajti masa dost pašti-mal. Samu paglejte, kulk šul je no-veh, pa cejst asfaltiraneh, pa igrišč za tamlade in britofou za tastare je blu narjenih, telefoni in voda sa pa hišah, cerkvie in kapelce parihtane; rejs, masa dost. Vsak lejt je blu več abčinskih nagrad raztalaneh. Nagrade sa blie duje su-orte: ane take z dnarjem, ane pa brez. Brez dnarja sa blie večinama za ta-rejvne, nagrade k sa imejle še kaverte zraven, pa za tabulš aldi, tiste k se na dnar spaznaja. Sa djal na kamesiji: »Kaj čma tistem dnar dajat, ke ga nejsa vajen, sej ga na buoda vejdli kam prpravt, in sa dal rejvežem samu bukave dilce, pa ana glava je bla gor prlimana. Trejba pa je prznat, če sma pašten, de sa se tisti z dilcam takat pašten najužnal na apčinske stroške. Kaj čma, bo pa na drugim svejti buli, tam buoda pa uni gor plačal. Hmal pa tistem, ke se je naša občina radila, se je še ana druga stvar pali-egla. Tle mam u glav naše abčinske cajtnge s prov lejpim imienam Klasje; se faj damče šliš, kanede? Takat je bla srieča, de je pršu za urednika an vajen in hud človk, ke je prec ad začietka taku zastavu, de se je stvar prav advijala, tadrug sma pa sivejde pamagal. Tist, ke sma žie od vsiga začietka zdraven, sma zdej že star, pa zaneč, bo trejba it. Tuk sma pa še vnderle pr moč, de buoma zdejle ukp upihnli desiet svejč za občina in za naše cajtnge. Pa faj se napnima: desiet svejč nej kar taku. Samu anu muorma mierkat: de na buoda žabje vn adletejl. N, če buoda, jih buoma pa nazaj patlačli, sej sma damač. Tri, štier: pfffffffffffffffff. Z vami je pihnil Klasjev Polde BESEDA O BESEDI V sestavku o bistvarjih sem obljubil, da se bomo ob prvi priložnosti kaj več pomenili o govornih mašilih, to je o izrazih, ki se nepričakovano pritihotapijo v naše besedišče in ga sčasoma prav tako tiho zapustijo. Ljudje vstavljamo zamaške v pripoved predvsem zato, da z njimi pridobimo čas in razpoloženje, v katerem se nam potem utrinjajo primerni izrazi in primerne misli. Govorna mašila so potemtakem lahko tudi koristna, če jih uporabljamo pravilno in ne prepogosto, sicer postanejo smešen balast, ki povzroča celo dvoumnost in nerazumljivost, kot na primer naš «v bistvu«. Besedni nadomestki so kajpak že od davna, le da so bjli_nekdaj razširjeni v ožjem krogu ali značilni celo za posameznike. Najbolj enostavno mašilo, ki pomaga iz zadrege, je raztegovanje vokalov: največkrat sta to aaaaaaa in eeeeee. Imel sem sošolca, doma nekje s Štajerskega, ki brez pomnoženega »aja« preprosto ni mogel izustiti stavka. Po nekaj mesecih druženja so to razvado povzeli še trije njegovi sošolci. Ko jih je profesor opomnil na to »lepotno napako«, so za nekaj časa skoraj onemeli. Gladek govor se jim je odprl šele, ko so razvado z velikim naporom odpravili. Mašil se potemtakem večinoma nalezemo iz okolice. Današnjo pandemičnost »bistvarioze« so kajpak omogočila vse bolj vplivna sredstva javnega obveščanja. Nekdaj je bilo dosti ljudi z besednimi vložki, značilnimi samo zanje. Zapisal bom nekaj najbolj posrečenih, da jih rešim pred pozabo. Večinoma izhajajo iz pridušenih in okrajšanih kletvic in vzklikov: »orka juda«, »prmejš«,«prmejkuš«, »orkakomanda«, »pašarda«, »mišarda, »pinih«, »presneta bodi ja«, »saledamin-ski«, »ankršt«, »kanede«, »kajpk«, »recima se reče«, »preketo«, »prkada«, »njam« »jov« in podobno. Našteta mašila so »lastnike« spremljala vso odraslo Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA vam nudimo: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta lokacijska dokumentacija po starih predpisih - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju In po telefonu (01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28 dobo in so se tako vtisnila v njihovo osebnost, da so jim nadomestila celo osebna imena. Na primer Vinko, ki je svoj govor plemenitil z »orka juda«, pri ljudeh ni bil več Vinko, temveč Orkajuda. Ivan. s pogostim vpletanjem »recima se reče« je bil v okolici znan kot Recimasereče in tako naprej. V vsakdanjem pogovoru se je to" slišalo takole: ^>Orkajuda je na sejmu kupil lepo kravo, mi je Prmejš povedal.« Ali: »Recimasereče je bil včeraj spet pijan, zato sta se s Saledaminskim grdo skregala.« Kadar sta enako mašilo uporabljala dva človeka, so ju razlikovali tako, da so dodali še domače hišno ime; na primer Hribarjev Prmejkuš se je vrnil z vojske« ali pa »Gričarjev Prmejkuš je doma spet razgrajal« in podobno. Včasih je ljudi mašilo pripeljalo tudi v komično situacijo. Ko so Pašardo vprašali, koliko ljudi živi v njegovi hiši, je odgovoril: »Samo dva: jaz, pašarda. pa Micka.« Potemtakem ste trije.« so mu odgovorili nagajiv-ci. »Ne. samo dva: jaz, pašarda, pa Micka.«je vztrajal Pašarda. ki je bil v resnici Lojz. Vse, razen Njama, sem osebno poznal. Med besednimi »mašila« so odločno prevladovali moški. Do poznega srednjega veka večina ljudi še ni imela priimkov. Za natančnejšo -identifikacijo so jim uradno pripisali še očetovo ime. ime kraja ali srenje, v kateri so živeli. Nekaj priimkov pa je nastalo tudi iz besednih mašil. Priimki te vrste delajo etimologom (besedoslovcem) največ preglavic pri iskanju njihovega izvora. Tak priimek je na primer Mišarda. Za danes bodi dovolj, presneto bodi ja. Bo pa še drugič kaj, kanede. LS SEO BISTVARJIH IN USTVARJENJU Gospod Leopold Sever je v 4. številki letošnjega Klasja zelo duhovito in hudomušno napisal nekaj o pogovornem plevelu, ki se v zadnjem času razrašča pri naših ljudeh. Pri najbolj vnetih govorcih v tem stilu se besedna zveza »v bistvu« lahko ponovi celo v istem stavku, redki pa so tisti, ki te besedne zveze ne uporabljajo. Kaj je pravzaprav s tem ? Menim, da je govorjenje, v katerem se ta besedna zveza prepogosto uporablja, neke vrste mašilo (polnilo) za prazen način izražanja. Govorec sam ni prepričan, da govori o bistvenih rečeh, zato to bistvo besedno venomer ponavlja, čeprav ta besedna zveza največkrat nima nič skupnega z bistvom pogovora, ker govorec svojih misli ni sposoben ali pa se mu ne ljubi sporočila formulirati jedrnato in polno. Meni se je na univerzi v zadnjih letih pred upokojitvijo na izpitih dogajalo, da sem moral študenta, ki me je kar naprej prepričeval o nekem bistvu, prekiniti in ga opozoriti: »Počakajte, počakajte, že deset minut vas poslušam, ko me ho- čete prepričati o nekem bistvu, vendar mi bistva o tem, kar sem vas vprašal, še niste povedali. Jaz čakam na to, vendar prav dolgo ne mislim več čakati.« Potem se je pa hitro pokazalo, ali študent pozna bistvo odgovora ali ne. Dostikrat taki govorci na bistvo vprašanja niso znali odgovoriti in najbrž so prav zato toliko šarili naokoli s tem besedovanjem. Mislim, da smo včasih za isto stvar uporabljali besedico »pravzaprav«. Taki besedni vrivki so lahko neke vrste poživilo govora, če se uporabljajo smiselno in ne prepogosto. To, kar se danes dogaja s tem »v bistvu«, pa je že prava katastrofa govornega izražanja in čestitam vam, »v bistvu Klasjev Polde«, da ste se znali tako hudomušno obregniti ob to, kar tudi mene, pa najbrž še marsikoga, že dolgo močno moti. Pa to, da nas moti, pravzaprav ni najvažnejše, pomembnejša je samodegradacija govorcev s takim načinom izražanja. Ne vem, če se tega zavedajo. Valentin Skubic Kje so tiste vodice« ki so v/časih bile .'ti I M ' ¿mi KORITO POD VRHEMI Zadnjič smo v »vodenem« kotičku nekoliko ohranili spomin na izvir Korito na Vrhu pri Višnji Gori. Tokrat pa bomo našo pozornost posvetili podobni vodi pod vasjo Vrhe, kije na muljavskem koncu. Vodo bi lahko lokacijsko opredelili tudi kot izvir nad Mevcami. V resnici sta nekdaj obe vasi tu dobivali vodo za ljudi in živino. To dokazuje tudi dokaj široka, sedaj že močno opuščena pot, ki z Vrhov vodi mimo izvira proti Mevcam in naprej. Najstarejši vaščani se še spominjajo srečanj peric in pastirjev ob vodi, zlasti poleti, ko je začelo zmanjkovati vode v vaških lužah. Voda in okolica sta dobila ime po večjem dvodelnem koritu v katerem se je zbirala voda za zajemanje in napajanje živine. Izvir namreč ni bil preveč vodnat, bil pa je stanoviten - tudi v najhujši suši ni presahnil. Pred nekaj desetletji so Mevčani vodo zajeli in jo po ceveh speljali v svoje domove. Višje naseljeni okoličani pa so si zgradili vodnjake, opremljene s hidro-forji. Po ogledu okolice sem stopil še v Mevce in poprosil za kozarec vodovodne vode. Zdela se mi je zelo dobra. Morda tudi zato, ker sem bil žejen. LS Po zgraditvi lastnih vodnjakov in po zajezitvi vode je nekdaj živahna okolica izvira opustela in se zarašča. KAJ SO PISALI PRED STO LETI (VELIKA PRATIKA) Čujte veselo novico!!! Za odvajanje kajenja razpošiljamo NIKOPROST, ki stane franko 10 kron. Pustite kajenje, ki vam škoduje na zdravju in vam krade denar iz žepa tudi v teh itak že težkih in slabih časih. Čemu sežigate denar pod nosom? Naložite ga raje v hranilnico, da ne boste na stara leta stradali. Pustite kajenje takoj, dokler še ni prepozno. Čim boste NIKOPROST uporabljali, ne boste mogli več kaditi, ker vam bo smrdelo. Na tisoče pohvalnih priznanj po vsem svetu. Obrnite se zaupno na nas, mi vam hočemo pomagati. Breznikotinska produkcija Ljubljana, Kolodvorska 3, dvorišče IZ ZAKLADNICE NAŠIH DOMOV Da ne pozabim. Najprej se moram zahvaliti za obilno pošto. Kaže, da etnološka uganka v prejšnji številki ni bila pretežka, zlasti ne v tistem delu, ki se nanaša na uporabnost predmeta. Nekaj več težav je bilo s poimenovanjem izdelka. Odgovore bom zbral in jih obelodanil v božičnem času. Do tedaj pa bom tuhtal, kaj bi pripravil za nagrado najbolj marljivim »etnologom«. Tudi današnja uganka ne bo pretežka. Čeprav izdelka že kakega pol stoletja ne uporabljamo več, ga boste zagotovo prepoznali in sporočili, kar veste o njem. Se priporočam! Prijazen pozdrav! Ivančna Gorica, junij 2005 Leopold Sever 11 + "SEVERNA' STRAN + * 2/1 DOKO WUO * KAKO JE GVSTELJ ŽITO SEM 11M T1A C11AZ1L Gustelj je bil Mokarjev, tako se je pri njih reklo po domače. Ime je bilo nenavadno, saj pri hiši niso imeli mlina - celo moke jim je večkrat zmanjkalo. Ko je nekega dne moka spet pošla, je mati naročila sinu: »Gustelj, dovolj si velik, pojdi in prinesi vrečo moke, ki jo imamo v mlinu. Tja pa odnesi novo vrečo žita, da bo za drugič! Ta-čas bom pripravila peč za peko - za jutri sem namreč najela plevice. Gustelj si je ubogljivo oprtal mernik žita in odšel. Bila je suša, zato je moral v dve uri oddaljeni Graben, kjer so imeli še dovolj vode za mletje. Grabnarjevega mlinarja ni bilo doma, zato sta prišleka sprejeli hčeri, ki sta pri mletju nadomeščali očeta. Bili sta brhki, da se ju Gustelj ni mogel nagledati in je ves čas požiral sline. Močno prevzet si je nazadnje le oprtal vrečo in jo mahnil po strmi stezi iz Grabna. Spotoma se je stalno oziral nazaj, da bi morebiti uzrl katero od prikupnih mladenk, in zdelo se je, da mu je ena celo pomahala v strmino. Doma je upehan postavil vrečo na klop pred mater, kije medtem že pri- pravila »mentrgo« za mesenje testa. Toda ko je mati odvezala vrečo, so vsi v hiši zazijali od presenečenja: v njej ni bilo moke, temveč žito; Gustelj si je bil namreč v mlinu od vznemirjenosti pomotoma spet nadel vrečo, ki jo je malo prej odložil. Naslednji dan so plevice dobile pri malici nekoliko tanjše kose kruha, ki jih je mati odrezala od sposojenega hlebca. Drugi dan je moral Gustelj seveda še enkrat v mlin. Tam ga je Grabnaijev oče povabil na šilce žganja in se pri tem skrivnostno smehljal, ker je slutil, kaj je fanta včeraj tako premotilo. Navsezadnje je mlademu Mokarju vse skupaj prav hodilo, saj je spet lahko videl mlinarjevi dve. L S IYYIII DEIMDh. MA7URD VELIK KOT KANON Pri Ilovških v Mekinjah sem ondan opazil nenavadno velik možnar. Se v prejšnjem stoletju so malone pri vsaki hiši imeli ta gospodinjski pripomoček. Kolikor se spominjam, so bili ti možnarji bolj možnarčki, z litrsko prostornino, ki jih ilovški velikan desetkrat prekaša. Je tudi težak. Ko sem ga nesel na kraj ove-kovečenja, sem kar opletal z nogami. Sedanji rod Ilovških možnarja ne uporablja več za prvotni namen; rabi jim kot vaza za suho cvetje. Nekoč so s pomočjo možnarjev delali prehrambene in zdravilne pripravke. Največ so v njem sočili česen za mesenice in trli orehe za štruklje in potice. Ker so v davnini zdrobljene, zvodenele in za življenje potrebne snovi imenovali moča, še prej tudi muža, so pripomoček imenovali možnar (narečno mužnar), kar se lepo ujema z mojo razlago o starodavni muži in božanskem Trimužja-tu. Vse to kaže, da so možnarji že zelo stara iznajdba. Zagotovo so bili prvotni izdelki kamniti. K mož-narjem sodi tudi primerno tolkalo. Pričujoči velemožnar ga nima; biti pa je moral zelo velik in obojero-čen. Tako velike možnarje so največkrat imeli mesarji in lekarnarji, ki so potrebovali dosti prehrambene in zdravilne muže. Rekord bomo tokrat delili na dvoje: polovico ga dajemo lastnici možnarja Vidi Berdajs, Ilovški, polovico pa njeni ljubki hčerki Nini, ki se je pustila ob možnarju fotografirati. Tako, da bo mir pri hiši. Čestitamo! LS ČAŠČENJE SVETEGA JURIJA (IN FLORJANA) NA KORINJU Korinjce sem že od vsega začetka »obrajtal« - morda zaradi njihove pristne starosvetnosti. Z leti sem njihovo žitje in bitje kar dobro spoznal, le žegnanja na jurijevo nedeljo še nisem doživel. Dejal sem: »Naj me Jurij s sulico dregne, če ne bom letos zraven.« In sem šel. Korinj je namreč eno od zadnjih selišč v naših krajih, ki ga na žegnanjsko nedeljo obišče veliko častilcev vaškega zavetnika: Stružanci, Dobrepoljci, Ambrušani, Zagradčani in seveda Krčani, saj je starodavna cerkev svetega Jurija na Korinju podružnica krške župnije. Letos vreme romarjem ni bilo najbolj naklonjeno: bilo je oblačno in veter je bril, da so nam nosovi rdeli in prsti trdeli. Kljub temu se je okoli naše najviše ležeče cerkvice zbralo lepo število ljudi. Največ je bilo kajpak avtomobilistov, ducat konjenikov, in tudi nekaj popotnih palic je bilo prislonjenih na cerkveni zid. Pravijo, da je bilo svojčas tu toliko gr-čavk kot prekel na fižolovi njivi. Posebej lepo je bilo videti več generacij Žgajnarjevih iz Krške vasi, ki so se na žegnanje pripeljali po starem: z vozom in parom konj. Kmalu sem opazil, da sveti Jurij z nebeške strani ni bil sam. Le nekaj deset metrov pod Jurijevo cerkvico je z gasilskega doma romarje uspešno vabil tudi sveti Florjan, ki je godoval naslednje dni. Naj so zvonovi svetega Jurija še tako glasno klicali v božji hram, je lepo število romarjev ostalo zvestih svetemu Florjanu. Ta je namreč s pomočjo gasilcev poskrbel za prigrizek in oblizek, pri svetem Juriju pa je bila na voljo le duhovna hrana. Kako je na nelojalno konkurenco gledal go-dovnik Jurij, kajpak ne vemo. Se bosta svetnika že sama pomenila, kako v prihodnje, saj se gotovo kaj dobivata v nebesih. LS Flotjanovcem moramo kljub vsemu šteti v dobro, da so se med božjo službo večkrat pobožno zazrli proti Jurijevi cerkvici. ČAŠČENJE TIC Med zapuščino naših naravovernih prednikov je pri nas največ sledov čaščenja muže ( vode in za življenje potrebnih vodnih raztopin). Sledovi le-teh segajo globoko v predrimski čas in kažejo na slovansko poseljenost naših predelov. V preteklih poglavjih smo se seznanili z našimi vodami, ki z imeni in drugimi znamenji nedvoumno pričajo o duhovnem življenju prednikov iz predkrščanske dobe. Poleg vode so prednamci v svoje verovanje domiselno vpletli tudi pernate živali, ki jim danes pravimo ptice, nekoč pa so jim rekli tiče. Iz tega sta se sčasoma razvila dva sorodna, vendar pomensko različna izraza. Beseda »ptice« ima danes biološki pomen; z njim označujemo skupino vretenčarjev, ki imajo krila, perje, kljun in še nekatere druge značilnosti. Pomen besede »tica« pa je manj natančno opredeljen, torej širši, bolj skrivnosten, segajočvbajeslovje. Že iz tega lahko povzamemo, da so tiče nekdaj imele posebno mesto v duhovnosti prednamcev. Še posebej tiče, ki so imele bleščeče (šajnato) perje, torej šajnate tiče. Poleg tic in ptic imamo v našem besedišču še druge izraze, ki s svojo dvojnostjo kažejo na posvetno in duhovno ozadje; na primer prst ( na roki) in prst kot zemeljski pojav, luna in mesec, zemlja in žemlja (kot obredni kruh, povezan s plodnostjo), voda in muža (v novejšem času tudi moča), luč in svetilka, tičnica (kot kletka za ptice) in tičnica (kot le-dinsko ime), tička (kot pesniški izraz) in tička (kot darilni obredni kruh). Vse te dokaze moremo zaznati in ovrednotiti le, če smo dovolj vztrajni raziskovalci in če naše razmišljanje ni preveč obreme- njeno z okostenelimi teorijami o naši davni in manj davni preteklosti. Na žalost je pod vplivom različnih ideologij in politik v te omejitve marsikje zašlo tudi naše starinoslovje. Resnici na ljubo je treba priznati, da dokazila o naši resnični preteklosti v zadnjih desetletjih nenavadno naglo izginjajo, zato moramo hiteti na vso moč, da rešimo, kar se rešiti da. LS Pod vplivom starega verovanja so prednamci radi krasili svoje domove s ticamu v upanju, da bodo varovale njihova bivališča. Enak pomen je imel tudi petelin na strehi. podlistek fRETBKlOM LE&POLP sevEo. 10 Ivančna Gorica, junij 2005