^eitaina piata** ? n*t»TÍ*i,
NaroCnlna
»aia letno 30 Din, polletno 15 Chn, — za Inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna"Rev. 1 Din
UREDNIŠTVO ~UPRAVA: pri g, Jos. Benko v M. Soboti telefon številka 8.
S'»®»- rač. poštne hran. 12.34*
isüaga vsako nedelj«
IV. LETO
Murska Sobota, 4. avgusta 1935.
Cena oglasov
Na oglasni strani; cela stran 6M Din, pol strani 300 Din. — Cena Malim oglasom do 30 besed 15 Din vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15®/0 dražji, večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vratejo
ŠTEV. 31
Konkordat
V četrtek, dne 25. julija je bil v Rimu podpisan konkordat med sveto stolico in kraljevino Jugoslavijo. Ker pomeni to zadnji veliki korak v naši cerkveni zakonodaji ter ureditev pravne od-nošaje med državo in cerkvami, obstoječimi in priznanimi na njenem ozemlju, za to ne bo odveč, da o tem informiramo tudi naše bralce.
Početek konkordatov sega že v 12 stoletje, ki so urejali med cerkvijo in državo tiste zadeve, ki so bile trenutno pereče. Sklepali so se vobče takrat, kadar so po državnih prevratih in po spremembah mejá, ali pa po notranjih cerkvenih bojih nastopile zopet redne razmere in se je povrnil mir. Iz tega je umevno, da se je baš v zadnjih letih sklenilo toliko it» tako pomembnih konkordatov kot prej več stoletij skupaj ne. Državne spremembe so bile po svetovni vojni velike in se je podoba Evrope od 1914 leta dalje silno izpremenila. Želja po notranjem miru v posameznih državah je prišla do moči in s tem tudi ureditev verskega prepričanja ljudstva v odnosu do države. Medtem ko so druge veroizpovedi po svojem prepričanju in notranjem ustroju prenesle, da jim je država sama uredila njih verskopolitične zadeve, je bilo to po ustavi katoliške cerkve nemogoče Država ni bila za to poklicana, ne verniki sami temveč edino cerkveni poglavar, rimski papež. Zato se mora država nanj obrniti, da v dogovoru z njim uredi tako zvane zunanje cerkvene zadeve.
cije v soboškem okraju, nad 12 župnijami imel še vedno škof v Szombathelyju, a v lendavskem okraju pa nad 7 župnijami in 1 ekspozituro škof iz Zalaegerszega. Začasno je bila stvar tako urejena, da je Vatikan nekatere naše škofe imenoval za upravitelje teritorijev, ki so preje pripadali tujim škofom. Upravitelj nad našimi župnijami je bil do sedaj lavan-tiski Škof, ki ima svoj sedež v Mariboru. Onkraj Mure je bilo tudi še 14 župnij, ki so bile formalno še vedno pod avstrijsko škofijo v Celovcu, pa tudi y Vojvodini so vladale iste razmere. Tak položaj, čepra v je bil samo formalnega značaja, se ni skladal s pojmom popolne samostojnosti naše države, škodoval pa je nedvomno tudi narodnim interesom. Konkordat je odstranil to stanje
in s tem je prekinjena zadnja vez, ki je spajala naše obmejne kraje s tujino, odkoder so nekoč gospodarili našemu narodu tudi iz cerkve. Da so s to ureditvijo združeni tudi precejšnji gospodarski interesi, je samo po sebi umevno. Poleg tega pa smo Slovenci dobili tudi svojo nadškofijo v Ljubljani. Konkordat obsega nadalje še sporazum, ki se nanaša na cerkveno imetje, na šole, na bračno zakonodajo na katoliško akcijo in na depolitizacijo duhovščine.
Vsa javnost z zadovoljstvom pozdravlja sklenjeno pogodbo med Vatikanom in našo državo, saj je poleg dobrin, ki nam jih prinaša dokaz ustaljenosti razmer v naši državi kar bo brezdvomno dvignilo ugled naše domovine v zunanjem svetu.
PO LI č l K fl
Sklep konkordata med našo državo in sv/ stolico, ki je zbudil veliko zanimanje v zunanjem svetu, je zgodovinski dogodek. Z njim so se verska vprašanja katoliške Cerkve v naši državi, ki so bila do sedaj urejena na podlagi prejšnjega stanja, ko Jugoslovani niso bili zedinjeni, uredile enotno, kakor to odgovarja novim razmeram.
Za nas je predvsem važna končnoveljavna razmejitev škofij, kar se je s konkordatom uredilo. Po preobratu leta 1918 se te ponekod niso skladali z državnimi mejami, tako predvsem v Prek-mnrju, kjer je formalne jurisdik-
Veiika konferenca vseh gospo darskih krogov, ki jo je sklical trgov, minister, se bo v kratkem vršila v Beogradu
V svrho ustanovitve Radikalne zajednice, so se sestali dr. Korošec, dr. Spaho in Aca Stanojevlč. Razgo-varjali so se o programu in statutih ter sklenili, da naj se takoj začne z vsestranskim delom.
Prihodnji mesec bo velik shod združene opozicije v Kragujevcu. Do takrat se bo baje tudi dr. Maček izjavil glede državne ureditve in rešitve hrvatskega vprašanja, ter bo nastopil s programom, ki bo predstavljal skupni program združene opozicije.
Vojni minister armadni general Peter Živkovič, ki se že dalj časa na haja na zdravljenju v Rogaški Slatini, je pred dnevi inspiciral garnizije na področju Dravske banovine.
Zaradi pomanjkanja živinske hrane, nastalega zaradi dolgotrajne suše, je Madžarska vlada, dovolila Jugoslaviji in Romuniji uvoz 2000 vagonov koruze.
Letošnja konferenca Male an tante, ki bo 29. avgusta na Bledu, bo poleg aktualnih političnih vprašanj, razpravljala tudi o tesnejšem sodelovanju med Rusijo in Malo antanto.
Na Bledu so se začela trgovinska pogajanja med našo državo in Grčijo. Pogajanja bodo trajala dva tedna.
Kriza romunske vlade je nastala radi nesporazuma glede finančnega programa. Dra ministra sta odstopila.
Vsi italjanski premogovniki
pridejo pod državno kontrolo, da bi si država na ta način zasigurala dobavo premoga za železnice in parnike v primeru vojne.
Irski parlament namerava v jesenskem zasedanju spremeniti ustavo, tako da bo Irska docela ločena od Anglije.
Naš predsednik vlade namerava začetkom avgustu odpotovati v Pariz in London.
Na krov nemškega parnika „Bremen*, so pred odhodom iz new-yorške luke, vdrli komunisti in vrgli v morje nemško zastavo. Na obali je na to prišlo do velikih komunističnih demonstracij, pri katerih je bilo več oseb ranjenih.
Dunavski pakt bo, kakor vse kaže, spet oživel. Francija in Italija sta Izročili nov načrt državam, ki so neposredno interessane pri tem paktu. Posebno Italija se silno trudi, da bi bil čimprej sklenjen, ker si hoče zavarovati hrbet, da bo lahko brez skrbi izvedla svojo akcijo v Abesiniji.
Velike demonstracije proti Angliji so bile pred dnevi v Rimu, ker so Italjani silno ogorčeni radi podpore, ki jo nudijo Angleži ogroženim Abesincem.
Radi obmejnega incidenta na mandžursko-mongolski meji, je sovjetska armada z 265 000 vojaki, 5750 bojnimi letali ter z 400 oklopniml tanki zastražila vhod v Sibirijo.
Vsa Avstrija je pretekle dni proslavljala spomin pokojnega kane
lerja Dolfussa, ki je pred letom postal žrtev atentata.
V Mehiki, v zvezni državi Ta-maulikas je izbruhnil kmečki upor. 6000 oboroženih kmetov zahteva odstop guvernerja.
Ko je bila proračunska debata v brazilskem senatu, je neki neznanec streljal z galerije. Kmetijski minister in dva senatorja so bili težko ranjeni. Sénator Bejere je pol ure pozneje izdihnil.
Iz neznanih razlogov so v Havani aretirali vso uradništvo gradbenega ministrstva, ne izvzemši niti državnega podtajnika.
Trgovinska pogajanja med Češkoslovaško in Italijo so se te dni ugodno zaključila.
Se je že začelo ... Na mej] Eritreje je prišlo do bitke med italjan-skimi in abesinskimi vojaškimi oddelki. Na obeh straneh je obležalo na bojišču okrog 80 mrtvih vojakov. Italjani so se morali po hudem boju umakniti. Abesinski cesar je poslal na mejo nove oddelke vojaštva.
Glavni komisar za italjansko vzhodno Afriko je proglasil preki sod nad Eritrejo, radi pogostih nemirov med domačimi vojaki In radi številnih primerov nediscipline med italjanskimi delavci.
Naie skrbi
Predvsem sledeče: dopisnik nekega ljubljanskega dnevnika je iz naših krajev poročal o stanju letošnje letine. Članek, ki je bil objavljen že pred dnevi, je poln hvale o dobrem stanju vseh poljskih kultur. Kje je dotični gospod to videl, nam je uganka, ko je vendar suša preteklih dni uničila skoro vso rast na naših njivah. Ni dovolj, da obhodiš svoj vrt in ie pogledaš preko plota na sosedovo njivo, pojdi med ljudstvo, stopi na našo Go-ričko in videl boš, da je skrb našega kmeta upravičena, saj je ogrožen njegov obstanek.
Pozni mraz v letošnji pomladi je napravil na sadnem drevju v naših krajih prav občutno škodo, tako, da je ponekod uničil do 40<>/0 pridelkov. Pomladanski mraz pa je vplival siino neugodno tudi na rast trave, da se ni mogla normalno razvijati. Posledica tega je bila, da je bil pridelek krme dosti manjši, kot v prejšnjih letih. Po mrazu so prišle poplave ob Muri. Kar je tem kmetovalcem prizanesla pomladna slana, so uničili valovi raz-besnele reke, ki je daleč na okrog preplavila vso ozemlje. O tem smo Itak it mnogo pisali. Ia kakor še ae bi
bila mera gorja polna, je koncem maja Se pritisnila suša, ki je neusmiljeno Uničevala poljske pridelke, vse do zadnjih dni, ko smo hvala Bogu dobili nekaj dežja. Žalosten je bil pogled na naše njive, kjer je v žgoči soparici venela koruza, krompir in drugi pridelki. Ali bo ta dež še kaj pomagal našim posevkom, je veliko vprašanje. Zemlja je vsa izsušena in rast je prizadeta v najobčutljivejših delih.
V prejšnj h letih ob tem času so bila naša preorana in z jesenskimi posevki posejana polja up in ponos našega kmeta. Danes so po večini še ne preorana. Le nekaj izjem je. Tu in tam se je našel kak skrben kmetovalec, ki je zrahljal prst in posejal ajdino, ki se je do zadnjih dni siromašno dvigala med izsušenimi grudami. Radi izsušene zemlje do sedaj ni bilo mogoče posejati repo, ki je eden naših glavnih pridelkov za krmljenje živine. Žemlja je bila presuha in pretrda in vsak trud in vse žrtve bi bile zaman, saj seme ne bi moglo vskliti v suh! zemlji. Tega se je naš kmet zavedal in odlašal setev repe iz dneva v dan, kljub temu, da bi seme moralo biti kedaj že v zemlji.
Radi že omenjenih dejstev je bilo letos prav malo sena. A kmet ni obupal, upal je na drugo in tretjo košnjo, ki mu bo nadoknadila primanjkljaj na krmi. Pa mu je suša prečrtala račune. Izsušene ledine, uvela rast ni bila niti za pašo, kaj šele za košnjo. Četudi bi sedanji dež omogočil večjo in hitrejšo rast, nadoknadil pa ne bo, kar je uničenega. Pri tem je najhujše prizadet naš kmetovalec. Radi stalno nizkih cen žitaric, mu je živinoreja prinašala sorazmerno še največ dohodkov, iz katerih je kril svoje ži-vljenske potrebe, bil mu je največji vir iz katerega je črpal svoje dajatve napram oblastem. Prisilna prodaja živine, radi nezadostne krme, bo najhujši udarec za kmeta in to se bo poznalo v celokupnem ustroju našega narodnega gospodarstva. Mogoče, da bo nastalo deževje to gorje vsaj za spoznanje zmanjšalo, odpravilo pa ga ne bo. Vsaj pri večini ne, ki se je že lotilo te obupe samoobrambe. In s tem moramo računati, ter ne smemo preko tega. Če bi se pa ozirali na posa-
meznike, bi lahko ta apel na mero-dajne kroge izostal I
To so dejstva, s katerimi bo morala računati tudi državna uprava. Dobro bi bilo, da bi si merodajne osebe ogtedale trenutno stanje našega kmetijstva v Prekmurju in uverjeni smo, da bi prišli sami do prepričanja, da je v velikem delu ogrožena eksistenca našega kmeta, tako glede prehrane prebivalstva, kakor tudi živine. Uverjeni smo, da bi se v tem slučaju tudi preprečilo neizprosno in ostro izterjevanje davkov, ki ob sedanjem težkem položaju našega življa, ni umestno, še manj uvidevno. Kje naj vzame ljudstvo denar? če ga ima, ga da radevoije in se še nikdar ni branilo izpolnjevati dolžnosti napram državi. Zato bi bilo edino pravilno, da se našemu težko prizadetemu kmetu nudijo primerne olajšave, predvsem pa, da se mu omogoča plačevanje davkov v oni dobi, ki je najbolj ugodna za vnovčevanje svojih pridelkov, katere je moral iztrgati iz zemlje s težkimi žulji.
Posledice poplav ob Muri
Dolgotrajne in velike poplave ob reki Muri so v zadnjem Sašu napravile veliko škodo. Voda se je zlivala črez bregove, napravljala rokave po mili volji, odnašala in prinašala predmete raznih vrst i. t. d. Rodovitna polja in senožeti so bila več dni pod vodo, ki je vsako rast popolnoma uničila. In ko je voda odtekala, je bilo šele mogoče videti razdiralno delo reke. Iz več polj je odnesla s seboj rodovitno zemljo, porušila propuste, male mostove, občutno poškodovala vse dovozne ceste, skratka uničila vse kar je dosegla.
Posestniki teh zemljišč ob Muri so danes siromaki. Njih pridelki, posebno seno, krompir in koruza, so uničeni. Prisiljeni so prodati živino in svinje, kajti nimajo denarja s katerim bi uničene pridelke nadoknadili. In vse to se dogaja leto za letom iz razloga, ker oblasti posvečajo vse premalo pažnje regulaciji reke. Za razne naprave se najdejo sredstva, le za gospodarske jih ni. Mnogokrat smo v našem listu obravnavali nujno potrebo regulacije Mure, ali na žalost, brez uspeha.
Naj jih vsaj zadnje poplave in njene posledice zdramijo, vsaj v toliko, da bodo našli čas ogledati si poplavljeno ozemlje in staviti na merodajna mesta neodložljiv predlog, za temeljito regulacijo reke vsaj tam, kjer je neobhodno potrebno.
Ni prav, da se obmejnemu prebivalstvu ne nudi ona gospodarska pomoč, ki je neobhodno potrebna Resnica namreč je, da je le zadovoljen obmejni državljan najboljši čuvar državne meje. To dejstvo uvažujejo naši sosedje in tembolj bi jo morali upoštevati tudi mi.
Javna dela
Ban dravske banovine je odobril program javnih del v naši banovini, ki se bodo izvršila iz dohodkov ba-novinskega fonda za javna dela v proračunskem letu 1935-36. Javna dela se bodo izvrševala za proračunano vsoto 9,132.034 Din, ki se razdeli: cestna dela 4,876.750 Din, na hidro-tehnična dela 2,475.284 Din in zagra-ditev hudournikov 1,780.000 Din. Za enkrat je objavljen le program cestnih del. V tem odpade na Mursko Soboto, gradnja mostu v km 37.306 ban. ceste 1—25 15.000 Din. Poleg tega pa odpade še na Dolnjo Lendavo skupno z Mursko Soboto 430 000 Din ter posebej na Mursko Soboto 75.000 Din.
V gradbeni program so sprejete v prvi vrsti že začete gradnje, ki niso bile dokončane v prejšnjem proračunskem letu.
Še nekaj o gradnji mostu na Petanjcih
Nasvet občinam
Kakor smo informirani, so nekatere občine dobile od merodajnih oblasti vprašanja, če in koliko so voljne prispevati za zgraditev mostu črez reko Muro v Petanjcih. Dobro znamenje I Saj se že dolgo časa trudimo z raznimi peticijami in članki v našem listu, da bi se to doseglo in se že slednjič stopilo k realizaciji načrtov.
Ker se mora to vprašanje obravnavati na občinskih sejah, mislimo» da ne bo odveč, če gospodom občinskim predsednikom in odbornikom svetujemo, da zadevo obravnavajo kot nujno in važno, in naj ne bo občine,
ki bi podporo, pa bodisi v katerem koli obsegu, odklonila.
Merodajne oblasti so vendar enkrat uvidele potrebo zgraditve mostu in že to dejstvo mora vsakega razveseliti, pa bodisi, da stanuje to ali onstran Mure. Zgraditev mostu bo na mah odstranila vse dosedanje prometne zmede na brodu, nudila ugodno priliko tujcem za obisk Prekmurja ter dala priliko zaslužka mnogoštevilnim brezposelnim.
Prispevanje občin je seveda v današnjem času težko, toda z ozirom na važnost vpostavitve tega projekta, je dolžnost občin, da ne zamude te prilike in da se pokažejo napram oblastem čimbolj naklonjene.
Ukinitev selske dostave
Vsled pomanjkanja služabniških moči pri pošti v Murski Soboti, odpade od 21. VII. za dobo treh tednov dostava v širšo dostavno področje. Opozarja se za to vse prizadete, da si v tem času sami hodijo po pošiljke na pošto. Ukinitev je zahtevala Dravska direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani, ker sta pri poštnem uradu v Murski Soboti odsotna dva uslužbenca.
Koncert mladinskega zbora „Trboveljski slaviek"
Že zadnjič sem poročal o uspehih zgoraj imenovanega zbora, ki jih je žel na Dunaju, Pragi, Brnu, Beogradu, Zagrebu, Ljubljani itd. Zbor je dobil povsod najboljše kritike. Nekaj teh kritik sem v zadnji številki tudi priobčil. Nisem pa omenil komaj 15 letne solistke Terezije Koritnikove. Njen srebrn glas sega do zadnjega kotička človeške duše. Dunajska kritika je napisala o njenem nastopu v velikem Konzerthaussalu na Dunaju sledeče : »Njen glas je angelski, eden izmed najlepših glasov, kar smo jih slišali. Terezija Koritnikova je sploh samo ena. Iz njenega glasu nam govori očarljiva izrazito otroška sramežljivost, sije iz nje mirna luč zvezd, govori iz nje razsežnost ruske stepe, kakor atavističen pozdrav iz pradavne domovine. Njen glas ima takozvano špico t. j. pri polnem tihem glasu se razširja in napolni velik prostor."
Vse to in pa imeni Šuligoj in Pertot nam jamčita za res umetniški večer.
J.n M. Razpotje	9
Žena pa je ležala še bolj negibno kot prej. In Urhu se je roka sama sprožila in plašno se je dotaknil njenih lic. Ko je pa še naprej polzel z roko >po njenem obrazu, se mu je zgrban-čena in mrzla koža voljno udajala pod njegovimi prsti kakor mehko blago.
Naslonjen nad njenim negibnim obrazom je trpel. Zaskelelo mu je v očeh in mu toplo spolzelo preko lic. Takrat se je zdrznil. Sunkovito se je zravnal in se ozrl po sobi. Nihče ga ni videl, nikogar ni bilo več v njej. Stopil je k oknu, si potegnil z rokavom preko mokrih oči in glasno smrknil.
III.
V popoldanskih urah so odpeljali ženo v bolnišnico. Urh je stopal za vozom sključen in sam in bilo mu je, kot bi hodil za pogrebom. Se glave, si ni upal prav dvigniti. Lahko bi sre-
čal znance, ki bi mu brali v očeh kar je trpel. Tega ga je bilo sram. Mogoče se bi še smejali. Saj pozna ljudi, do-vojl opravkov je že imel z njimi I
Mir velikih in svetlih bolniških sob, ga je še bolj trgal. Le malo be sed je bilo med njim in ženo. Pri vsaki pa je čutil, kako težko se mu iztrga iz grla in da vsaka bolj sili v oči, da bi si tam izprala vso bolest. Ob slovesu je dvignil ženi roko in jo stisnil. Njeni hladni prsti so mu negibno ležali v dlani in ko je spet spustil roko, je mrtvo padla na rjavkasto odejo. In pot proti domu mu je bila. prav tako težka kot do bolnišnice. Pa so se mu rasklepali zadnji dogodki in ga obkrožili. Ves slaboten se je hotel vspeti iz njih a je vedno z večjo silo treščil v resničnost. Ne, takšen ne sme domov ! Strah ga je samote, strah pred Lacijem, ki bo molčal in iskal v njegovih očeh resnico. Ta je
pa težka, uklonila ga je in tako slaboten ne sme pred sina. Prav gotovo se bi na tihem muzal. Smrkavec je vsega zmožen 1 Kaj on ve kako je danes Urhu. Kup let, prav toliko kot je Laci star, je vrgel od sebe. Sam tega ni hotel. Še branil se je 1 A zdravnik ga je prisilil in mu neusmi-ljano obrni! obraz v ženo, da vidi od bolesti preorano lice češ: Urh poglej svoje delo, dobro si gá opravil! To mu je zvalil na pleča in to naj nosi. Še njeno krivdo je naprtil na njega, kot da lastnega ne bi ime dovolj. Vrag, da je moralo tako priti !
Urh je krepko pljunil po pločniku in zavil v gostilno. To bo še najboljše ; piješ vino, da se ti toplo razleze po telesu in prežene težke misli, ki drže človeka z železnimi kremplji. Še na sebe pozabiš, na samoto, ki preži doma, na Lacija, ki ga čaka, na ženo, ki z začudenimi očmi bulji v bel
strop, v visoka okna tn brezbrižno posluša iz bližnjega zvonika udarce ure, ki drobijo čas na točno odmerjene dele in zaman skuia dognati, kolikšen je še njen delež . . .
Urh se je stisnil v kot in zamišljeno drobil med dlanmi robato čašo. Le malo ljudi je v sobi. Pri sosednji mizi igrajo karte. Zamazane podobe padajo na mizo, kakor bi tleskali s prstmi. Igralec s poveznjenim klobukom hripavo preklinja in naročuje pijačo. Pri vratih sedi star cigan, gosli ima ob sebi in preži na pijane goste. Suh natakar rožlja s kozarci v točilnici. Ko prihaja v sobo, se čudno beli njegov predpasnik v nastajajočem mraku, kakor se bi pretlikavec plazil med mizami. Luč ! Noč visi ob oknih. Dim slabih cigaret in cigar sili pod strop, kakor bi se modrikast pajčolan razpregel od žarnice do žarnice...
Koncert se bo vršil 3. avgusta ob 20. uri v Sok. domu. Na programu so komponisti: Adamič, I?anMotet?č, Marko Tajčevič, Slavko Osterc, Vasilij Mirk in Matija Bravničar.
Naslednjega dne ob 11. uri dopoldne bo matineja za deco ; isti dan ob 16. uri pa priredijo koncert v Ljutomeru.
Predprodaja vstopnic je v trgovini g. Hahn Izidorja.	G. J.
Ekskurzija kmetijskih
strokovnjakov na Oplenac in v Jui. Srbijo
Društvo kmetijskih strokovnjakov Dravske banovine priredi začetkom septembra t. 1. 7-dnevno potovanje v Srbijo: romanje na Oplenac v kombinaciji s kmetijsko poučnim Izletom v kraje Juž. Srbije. Odhod 1. IX. ob 20. uri zvečer iz Ljubljane, povratek 8. IX. ob 9 37 predpoldne v Ljubljano. Gospodarsko in turistično nad vse zanimiva in poučna ekskurzija se bo ustavila v teh le krajih : na Oplencu zaradi poklonitve na grobu velikega kralja ; istotam zaradi ogleda dvorskih posestev z vinskimi kletmi ; v Večacu zaradi ogleda večačke zadruge; v Skoplju, na Tetovem, v Gostivarju, Mavrovim Hanovima, samostanu Sv. Jovan B gorski, Debru, Strugi, Ohridu, v samostanu Sv. Nauma, BItolju, Pri-lepu in Velesu, dalje v Nišu, Niški Banji in Beogradu v svrho ogleda raznih gospodarskih objektov, pokrajinskih, arhitektonskih in drugih zanimivosti ; v Resanu zaradi ogleda znamenitih sadovnjakov ; v Zemunu v svrho ogleda znane tvornice sekta in kletarstva.
Potuje se z železnico (III. razred), deloma z avtobusi. Cena znaša Din 1350 po osebi zà prevoz s popolno oskrbo. V tej ceni je zapopadeno : znižana vožnja po železnici iz Ljubljane v Skoplje in nazaj, krožna potovanja z avtobusi, stanovanje in hrana v dobrih gostiščih, začevši z zajuter-kom prvega dne v Beogradu in kon-čavši z večerjo sedmega dne v Beogradu, vse takse in napitnine. Izlet vodi turistični strokovnjak. Izleta se morejo udeležiti društveni člani, če bo mesta, pa ludi nečlani (prvenstveno ugledni kmetovalci in prijatelji kmetijske stroke). Rok za prijave: 6. august t. 1. Zaradi velikega zanimanja pa naj se vpošljejo prijave čimprej na naslov društva, Ljubljana, Knafijeva ul. 9. ker je udeležba številčno omejena. Neobvezne prijave se načelno ne bodo jemale v pretres.
Srebrni jubilej gasilske čete v Domanjšovcih
Prostovoljna gasilska četa v Do-manjšovci bo proslavila v nedeljo 11. avgusta 1935. svojo 25 letnico obstoja, združeno z gasilsko vajo in veselico.
Na to proslavo vljudno vabimo prebivalstvo in vse tov. gasilske čete gas. župe Murska Sobota. Pričakujemo, da se boste našemu vabilu odzvali, ker se bo vršila ta proslava gasilstva v duhu nacijonalne vzajemnosti na najsevernejši točki naše države.
Program proslave:
Predvečer od 8 do 9 ure bak-ijadapo vasi. > . . •
Dne 11. avg. zjutraj ob 5 uri budnica; ob 6 uri zbor domače gas. čete pred gasilskim domom ; ob 7 uri odhod na pokopališče ter položitev vencev umrlim tovarišem ; od 8 do 10 ure sprejem gostov pred gas. domom ; ob 10 uri slavnostna služba božja v evangeljski cerkvi, po službi božji slav. seja, po seji skupni obed; ob 14. uri zbor vseh gasilcev pred gas. domom ter odhod na vežbališče.
Po vajah odhod na veselični prostor, kjer se bo razvila na dvorišču trgovca Press Kolomana velika ljudska
in gasilska veselica. Vstopnine nebo, ampak prodajali se bodo jubilejni traki po 2 Din, katerega mora imeti vsak udeleženec ali gost, gasilci in civilisti.
Čete Domanjšovci, Križevci, Lon-čarovci in Ivanjševci bodo izvajali, razen čete Križevci, redovne in orodne vaje, dočim četa iz Križevcev samo redovne vaje.
Poskrbeli bomo, da bo vsak gost odnesel najlepši spomin iz naše prireditve. Na svidenje 1
Domače \?esči
FHurska Sobota:
—	Nj. Vel. kraljica Marija je naklonila vdovi pok. cestarja Vrečiča izdatno podporo, da ji olajša njeno težko stanje ob kopici nepreskrbljenih otrok.
—	Sreski odbor Rdečega križa
poziva vse gg. rezervne oficirje, da do 10. t. m. prijavijo svoje članstvo, ker bi v nasprotnem bil prisiljen, da vse one, ki se ne bi prijavili, javi pristojnemu vojnemu okrugu.
—	Novo sv. maSo je bral preteklo nedeljo v tuk. rim. kat. cerkvi domačin g. Gregor. Iz daljne in bližnje okolice se je zbralo toliko vernikov, da je bila prostrana cerkev premajhna in je bila slavnostna pridiga, ki jo je imel kaplan, g. Bejek, pred cerkvijo. V veličastnem sprevodu k cerkvi je sodelovala tudi mestna godba, ubrano petje med sv. mašo pa je dvignilo slavnostni trenutek. Skratka, bil je pravi praznik vernikov, ki je bil tudi dokaz Splošni priljubljenosti mladega svečenika. Ob njegovem vstopu v težko in odgovorno apostolsko službo, tudi mi želimo g. Gregorju mnogo blagoslova in uspehov 1
—	Tečaj za čevljarsko, IcrojaSko in damsko prikrojevanje. Združenje obrtnikov v Murski Soboti namerava prirediti v mesecu avgustu 1935. tečaje za čevljarsko in damsko prikrojevanje. Kdor želi obiskati tečaje, naj prijavi svojo udeležbo pri uradu Združenja obrtnikov v Murski Soboti vsak dan od 11 do 12 ure. Tečajev se lahko udeleže tudi pomočniki in pomočnice.
—	Hranilne knjižice Prekmurske banke v Murski Soboti, kupujem. Informacije se dobe pri upravništvu lista.
—	Nesreče. Dninar Koroša Franc iz Nunske grabe, se je za šalo ruval z fanti. Pri tem ga je eden tako močno vrgel, da je obležal s strto levo nogo. — Preteklo nedeljo so se v gostilni Kuhar Ivana v Melincih stepii fantje. Pri tem je najbolj izkupil Balažič Štefan iz Meline), katerega je neki fant z nožem zabodel v glavo, v vrat ter dva-krat v hrbet. — Ponesrečenca se zdravita na kirurškem oddelku tukaj-šje bolnišnice.
—	Nabava mesa za vojaStvo. Javna ustmena pogodba za liferacijo mesa za vojaštvo tnursko-soboškega garnizona, bo dne 5. avgusta ob 11 uri v pisarni Komande mesta v Mürski Sooboti. Pogoji so pri omenjeni komandi vsaki dan na vpogled.
— Lep vzgled bratske ljubezni. V četrtek zvečer, 25. t. m., so pripeljali na kirurgični oddelek tukajšne bolnice Kološa Janeza, starega 18 let iz Doline. Mlatilni stroj mu je odtrgal desno nogo pod kolenom. Ker mu nihče ni zaustavil krvi, je prišel v bolnico skoro iskrvavljen. Na operacijski mizi je ležal mrzel, brez zavesti s široko odprtimi steklenimi očrni in žila se ni več občutila. Janez je bil že z eno nogo v grobu in zdaj-zdaj bi bil zdrknil v njega. Šef-primarij g. dr. Brezovnik je svojcem objasnil, da bi se dalo življenje rešiti le z izdatno transfuzijo krvi. Pozval je Janezovega brata Jožefa Kološo, starega 30 let, naj da svojo kri in s tem reši brata, junaški mladenič je takoj pristal in dal potrebno množino krvi, ki jo je g. šef primarij vbrizgal Janezu v žilo. tTčiaeir Je bil čudovit. Janez se je zavedel in žila je pričela biti. G. šef-primarij je nato izvršil drugo operacijo na nogi. Ko je bilo vse gotovo, sta brata Jožef in Janez govorila, nato pa se je Jožef odpeljal s kolesom domov. Ta lepi vzgled in ta junaški čin je treba povdariti, ker se je v tukajšni bolnici že zgodilo, da sin svojemu lastnemu očetu ni hotel dati krvi. In vendar je tako darovanje krvi popolnoma nenevarno, seveda, če se izvrši po pravilih zdravniške znanosti. Operirani Janez Kološa se sedaj prav dobro počuti in njegov vrli in pogumni brat Jožef ga pridno obiskuje.
Gornja Lendava :
—	Nesreča. 4 letni Cör Karol iz Kovačevcev je popil požirek ocetne kisline. Razen malo požgane sluznice v ustih in bolečin v želodcu je ostalo brez posledic.
—	Usodna Sala. Pri posestniku BQčeku v Ocinju so mlatili žito s strojem. Pri delu je pomagal tudi Stoff Robert iz Ocinja, star 33 let. Ko je gospodar klical k južini, je neka ženska vrgla imenovanemu v šali snop žita v glavo. Stoff se je hotel izogniti, pri tem pa ga je zaneslo in je dobil desno roko med kolesa. Odtrgalo mu je polovico kazalca in sredinca, zmečkalo 4 prst, mezinec pa precej ranilo. Takoj je poiskal zdravniško pomoč, zdravnik mu je prste zašil in izgleda, da razen izgube dveh polovic prstov ne bo drugih komplikacij. Ta slučaj je dokaz, da pri takem in sličnem delu tudi najnedolžnejše šale lahko povzročijo usodne posledice,
—	Društveni dom. Za zidavo društvenega doma so nadalje darovali : Granična straža Kuzma 100 Din, gg. Dr. Sepič, banov, zdrav, na Planini 50 Din, Maršik Rudolf, gost. in Šiftar, župnik iz Bodoncev, vsak po 20 Din. Po 10 Din : gg. Hahn Samuel, Hahn Hinko, trgovec, Sinic Ema, za-sebnica, in Veren Štefan, obč. delovodja, vsi iz Bodoncev. Po 16 Din g. Elek Škraban, gostil. Bodoncih. Plemenitim darovalcem iskrena hvala 1
—	Barbarstvo. Veleposestvo že nad teden dni urejuje grajsko pešpot, ki veže gornji del s spodnjo vasjo. V polovici dolžine so se postavile sohe na katere se bodo pribile late, tako da bo ves grajski gozdič zagrajen in pešcem nedostopen. V eni izmed zadnjih noči pa so neki neznani zlobneži izdrli precej soh. Tako početje je res pravo barbarstvo in zasluži strogo kazen. Čudimo se, da so v našem kraju še ljudje, ki nimajo nobenega smisla za lepoto — in jim je le v veselje to, če lahko kaj razderejo in uničijo. Dolžnost vseh je, da prijavijo take zlikovce takoj orožniitvu.
—	Bratonci. Prostovoljna gasilska četa v Bratonclh vprizori v nedeljo, dne 4. avgusta t. 1. ob 15. uri v gostilni Belšak pri „Sraki" ljudsko igro „Domen" v 5 dejanjih. Vsi vljudno vabljeni I
—	Mala Poiana. V naši vari so orožniki iz Turnišča izsledili tatove kokoši. Na vesti pa imajo tudi manjše tatvine različnega poljskega orodja. Upamo, da bo v naši vasi zopet mir in ljudstvu se bo odvalila večna deri» za svoje imetje. Mladim nepridipravom pa bo že sodnija naložila zasluženo pokoro.
Med tednom
DOITW
Radi ljubosumnosti je žena delavca Dragarja, ki je bil nameščen pri borskem rudniku, prerezala z britvijo vrat. Tudi sebi je skušala vzeti življenje. Zapuščata dvoje nepreskrbljenih sirot.
12 letnega dečka, pravega podivjane», lovijo po Slovenskih goricah. Fras, tako je dečku ime, je zažgal hišo posestniku Palucu v Smolincih.
Na mačko je streljal delavec Rant, pri tem pa je po nesreči smrtno nevarno ranil delavčevo ženo Hribar
Ivano iz D. M. v Polju.
_ . _
GASIL5TVO:
M. Sobota. Gasilska četa Murska Sobota je priredila 28, 7. 1935 svojo letno gasilsko veselico, ki je bila prav dobro obiskana. Vsem udeležencem veselice, se četna uprava, za pozornost iskreno zahvaljuje. ,/.,„..,
Markišavci. Gasilska četa Mar-kišavci priredi dne 4> augusta 1935 v gostilni tovariša Kumina v Markišavcih svojo letno zabavo, na katero se sosednje čete, kakor tudi cenjeno občinstvo, prav vljudno vahi. , .
Gas. biblioteka. One čete,, ki so prejele od župne uprave gasilsko .biblioteko I. izdaje, se naprošajo, da dostavijo župi za to .k^ficó; 6 Din.




i» hi - ■
......

•sf*c ii ».t*öís! osr**»^<* »i » uér
ČEH FR.
Zgodovina gasilstva
Že davno pred Kristusovim rojstvom so obstojale poklicne gasilske čete, ki so obenem služile kot varnostne organizacije posameznih krajev in mest ter so obstojale po večini iž članov raznih rokodelcev dotičnega kraja.
Rimski cesar Augustus je 6 let po Kristusovem rojstvu ustanovil v Rimu legijo gasilcev, ta legija je štela 8000 mož. Legija se je delila v bataljone, čete in vode, poveljevali so tem četam poklicni oficirji.
Za časa rimskega cesarstva so se vneto organizirali gasilski odredi po raznih krajih tedanjega rimskega Imperija, ter so bile v teku prvega stoletja po Kristusovem rostvu ustanovljene gasilske legije v Ljubljani, Celju, Ptuju, Trstu, Sisku, Splitu itd. Gasilsko ustanovo so poznali že tedaj za zelo važno ne-le samo v Rimskem imperiju temveč tudi preko mej po celi Evropi, da celo v Mali Aziji, ter so jih podpirali z raznimi nakloni.
Selitev narodov, verske zmede, pohod kralja Atile čez Karpate in pohod proti Rimu v letu 452 je uničilo kakor vse druge, tako tudi gasilsko organizacijo. Od tega časa pa do leta 1492 odnosno kakor danes povprečno štejemo od leta 1500, se v zgodovini gasilstva ne najde nobenih spominov.
Znameniti izumitelj strelovoda Benjamin Franklin, je leta 1730 prvi ustanovil v severni Ameriki prostovoljno gasilsko društvo, ki je že mnogo boljše delovalo kakor poklicna društva. Po tem vzorcu so potem pričeli ustanavljati tudi po raznih krajih Evrope prostovoljna gasilska društva.
Cesarica Marija Terezija je pustila ustanoviti leta 1737 poklicna gasilska društva na Dunaju, v Grazu in Trstu.
Prostovoljno gasilsko društvo Darlahu na Bademskem je leta 1848 zadivilo ves svet, tako energično je delovalo in rešilo propasti mesto pri strahovitem požatu v gledališču v Karlsruhe.
Najstarejše gasilno društvo naši državi je gasilno društvo v Va-raždinu, katerega ustanovitelj je bil krojaški pomočnik Majer Anton, vspodbudo za ustanovitev mu je dalo lastno opazovanje sličnih ustanov Nemčiji, katero je prepotoval in tam videl kako tam taka društva že vzorno funkcijonirajo a najbolj pa še strahovit požar v finančnem poslopja v Va-raždinu, katerega je prebivalstvo le gledalo ne pa gasilo. Varaždinsko ga silno društvo je bilo ustanovljeno 5. aprila 1864.
Najstarejše gasilno društvo naii banovini je Ptujsko. Ustanovljeno je bilo dne 3. marca 1870, leta 1871 so bila ustanovljena prostovoljna gasilska društva v Ljubljani, naslednje leto pa še v Mariboru, Celju, Ljutomeru, Krškem, Metliki in Trbovlju.
Naša Murskosobočka gasilska četa je bila ustanovljena 1882 leta. Njeni ustanovitelji so bili Pongracz,
predsednik sodišča, odvetnik Pintér Géza in upravitelj veleposestva grofa Szápáryja, Furjakovič.
Dalje.
SOKOL
Čuvajte Jug oslavijo 1 V soboto dne 3. VIII. 1935 prispe Mursko Soboto mladinski pevski zbor Trboveljski ilavček".
članstvo društva Murska Sobota in okoliških društev vabimo, da se udeleži sprejema na kolodvoru ob 15. uri, in koncerta, ki bo isti večer ob 8. uri v Sokolskem Domu.
Vstopnice se dobijo v trg. br. Hahn Izidorja. Zdravo 1
Uprava s. d. M. Sobota.
Spm*
S. K. Sloboda (Varaždin) S. K. Lendava 5:1.
Ker je bila tekma prijavljena kot poskusna, Lendava ni mogla, radi novih predpisov, nastopiti v najmočnejši postavi. Sodil je g. Türk J.
„Panonija" črtana iz JNS-a.
„Sportista", službeno glasilo jugoslovanskega nogometnega Saveza, od 24. julija 1935 piše med sklepi sledeče z
,11) Na predlog LNP-a se črta iz članstva saveza športni klub Panonija iz Murske Sobote, na podlagi § 10 pravil JNS-a in to radi prijave SK Gradjanskega iz čakovca, ker mu je Panonija ponudila, da bo lažirala tekmo s kakršnokoli razliko golov."
.21.) V zvezi s sklepom saveza pod točko 11. se naloži LNP u, da postopa proti SK Gradjanskega iz Čakovca zaradi prekasne prijave proti SK Panoniji iz Murske Sobote. O rezultatu naj se obvesti savez."
Teden sporta:
V	nogometu smo imeli preteklo nedeljo, kljub poletju mnogo zanimivih srečanj. V državnem prvenstvu, ki postaja od nedelje do nedelje bolj zanimivo in napeto, smo imeli nekoliko presenečenj. Rezultati so bili : Primőrje - Jugoslavija 3 : 2, Hašk -Gradjanski 2 : 2, Concordia - Hajduk 1 : 0, BSK : Slavija (Osijek) 5 : 0, Slavija (Sarajevo) - Bask 2 : 0. Izid prvenstva je po nedeljskih tekmah zelo zagoneten, kljub temu, da bo za mesec dni končano prvenstvo, imamo 5 aspirantov na prvo mesto z enakimi izgledi, le trenutna dispozicija moštev bo odločila, da li bo prvak Hašk, Jugoslavija, Gradjanski, BSK, ali Concordia.
*
Veliko zanimanje vlada za tekmovanje za srednjeevropski pokal, kjer je praška Sparta ob veliki premoči premagala italjanskega prvaka Juven tusa s 5 :1 in se s to senzacljonaino zmago plasirala v finale, kjer igra s Ferenczvárosem, ki je izločil dunajsko Austrijo s 4 : 2 in 2 : 3.
V	waterpolu tekmuje 6 najmočnejših držav Evrope za Klebelsbergov pokal. Na tekmovanja v Bruslju je dobila tudi naša reprezentanca laskavo povabilo. Naša zveza je naredila usodno napako, ko je poslala v Bruselj kompleten dubrovniški Jug, ki je 2e v edini trening tekmi proti splitskemu Jadranu dokazal, da tega zaupanja ni vreden. Pričakovan neuspeh ni izostal. Po četrtem kolu so naši na zadnjem mestu, izgubili so vse tekme z večjo ali manjšo razliko.
Iz delovanja Združbe trgovcev v TTiurski S°boti.
Prodaja mineralnih vod v trgovinah
Svoječasno smo poročali, da je ministrstvo za sccijalno politiko izdalo odlok, po katerem bi se morale zaloge »Franc Jožefove" vode, ki se nahajajo v trgovinah, razprodati do konca leta
1935	in da bi smele od 1. januarja
1936	prodajati omenjeno vodo samo še lekarne. Na predstavko Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Llju-bljani, je ministrstvo svoj prejšnji odlok spremenilo v tem smislu, da se sme omenjena voda, kakor tudi vse druge zdravilne vode, prodajati svobodno v vseh trgovinah po dosedanjih običajih, razen vod, ki vsebujejo arsen.
Nabiranje oglasov za publikacije Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu, je glede upravičenosti za nabiranje oglasov in predplačil za zavodove publikacije, kakor so »Glasnik*, „Privredni Adresar", informacijski bilten v francoskem in nemškem jeziku in druge publikacije, izdal razpis, da ni nihče upravičen za ta posel, razen oseb, ki se izkažejo s pravoveljavno od zavoda Izstavljeno legitimacijo. Da se prepreči vsaka zloraba, bo zavod vsem svojim pooblaščencem izdal do 1. avgusta 1.1. nove legitimacije, prejšnje pa pobral in uničil. V bodoče se bodo izdajale pooblaščencem za nabiranje oglasov in predplačil legitimacije 1. januarja in 1. julija vsakega leta, torej z veljavnostjo samo 6 mesecev. Na to se opozarjajo trgovci, industrije! in obrtniki, ki naj od vsakega, ki se javi za nabiranje oglasov ali predplačil za označene publikacije, zahtevajo legitimacijo Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Ako dotičnik take le g'timacije nima, naj ga takoj javijo oblastvom.
Izplačilo kupona vojne škode
Počenši s 1. avgustom t. L bode Poštna hranrlnica in njene podružnice ter vse pošte v državi pričele izplačevati kupon št. 13 obveznic vojne škode. Pošte bedo izplačevale na dan največ 10 kuponov vsaki osebi, preko tega števila bo pa izplačevala Poštna hranilnica ali njena podružnica. Da ne bo nepotrebnega čakanja občinstva pred blagajnami Poštne hranilnice in njenih podružnic in da se obenem olajša in pospeši delo, priporočamo lastnikom, ki imajo več kot 200 kuponov, da jih pošljejo v vrednostnem pismu Poštni hranilnici ali njeni najbližji podružnici. Poštna hranilnica ali njene podružnice bodo pregledale te kupone po istem vrstnem redu, kakor bodo prihajali, in bodo poslale protivrednost po pošti na naslov po-šiljalcev, ali jih pa bodo odobrile njihovim čekovnim ali hranilnim računom. Kupone je treba izročiti s seznamom serij in številk, ki jih podpiše dono silec kupona s točnim naslovom.
Nagli skok cen jajc v Italiji
Na tržiščih velikih italjanskih mest so cene prvorazrednih domačih jajc v prodaji na veliko skočile, od 270 lir, koliko so večinoma znašale v mesecu juniju, na okoli 305 lir v prvi polovici tega meseca. Javljajo, da je tudi inozemsko blago zabeležilo znatno poboljšanje cen, katere varirajo okoli 270 lir, proti 230 do 235 v minulem mesecu.
Zanimivo je, da se ta razvoj cen vrši v gotovem smislu, neglede na stanje na svetskih tržiščih..
KIT? ETI J SITO
Uši San Jose.
Prve vesti o ugotovitvi ščitaste uši San Jose (izg. Džcze) ali ameriškega kaparja v Jugoslaviji so se pojavile koncem leta 1933, ko je avstrijska fitopatološko-entomeloška služba prepovedala uvoz dveh vagonov jugoslovanskih jabolk iz okolice Subo-tlce, ker so plodovi bili baje okuženi od San Jose uši. Z ozirom na to je kmetijsko ministrstvo začetkom decembra 1. 1933 določilo strokovnjake za pregled sadovnjakov v okolici Su-botice. Komisija strokovnjakov je pregledala sadovnjake zlasti v smeri Subotice- Horgoš, kjer je ugotovila na dveh krajih sumljive znake okužbe. Na podlagi točne preiskave se je ugotovila okužba po školjkasti uši — aspidiotus ostre fornis, ki je San Jose-vski uši sicer zelo podobna, toda niti od daleč tako nevarna kakor ta.
Na ponovno odredbo kmetijskega ministrstva so strokovnjaki entomologi pregledali teren ob madžarski meji in v času od 23.-26. oktobra 1. 1934. v resnici ugotovili okužbo drevja po ščitasti uši San Jose v več krajih v Vojvodini.
Glede navedenih gnezd tega nevarnega Škodljivca so bili takoj izdani potrebni zatiralni ukrepi (sekanje in sežiganje napadenih dreves ter škropljenje ostalega drevja s posebnimi zatiralnimi stredstvi).
Kakor je razvidno, je ugotovljena okužba drevja po San Jose uši le v krajih severno Donave, kjer ni sadjarstvo tako važna pridobitna panoga našega kmetijstva. Glavna jugoslovanska sadna področja niso okužena. V zaščito teh še neokuženih predelov so se takoj izdale sledeče obrambne mere :
1)	Prepovedan je vsak prenos drevesc in njihovih delov iz krajev severne Donave In Brave v Dunavski banovini. Na ta način je okužba po San Jose uši omejena na gori označeno področje.
2)	Prepovedana je prodaja dreves iz drevesnic, kjer se je ugotovila uš San Jose.
3)	Vse neokužene drevesnice na področju severno Donave in Drave v Dunavski banovini smejo prodajati sadno drevje, in sicer izključno le za saditev v tem področju, t. j. v krajih, kjer je škodljivec lokaliziranatuditu se prodaja drevesc sme vršiti le po predhodni oblastno predpisani razkužbi.
4)	Za okuženo področje severno od Donave in Drave v Dunavski banovini je izdana odredba za obvezno zimsko škropljenje sadnega drevja.
5)	Sadno drevje, ki je bilo v zadnjih treh letih dobavljeno iz drevesnic, kjer se je naknadno ugotovila okužba, se je v zimi 1934/35 poškropilo z raztopnino drevesnega karbo-lineja.
6)	Za vse kmetijske referente iz Dunavske banovine sta se vršila dva praktična tečaja v biologoji, ugotavljanju in zatiranju San Jose uši.
(Dalje.)
Proda se
v Cvetni ulici visoko pritlična zidana hiša z 3-4 sobami, zraven 2 parceli uporabljivi za vrt ali za gradnjo stan. hii. Poizve se pri GUSTAV TdITTRICH v Murski Soboti.
V najem se da ?an?.bnoz S
prltiklinaml v Murski Soboti. Naslov pove Prekmurska tiskarna.
ÜMAflaiai 1 P,u8 gozda, 2»/a pluga rroaanl zemlje ter stavblšče. Poizve. se pri Oombossy Mikloäu in Heleni, íolska ul št. 8. Murska Sobota