379
denarju. L. 1891. je nastopil tudi kot govornik v »Muzejskem društvu" v Ljubljani. Pripovedoval je o naravnih lepotah in o svojih izkušnjah izpod Grintavca in v Kokrski dolini. V Kokro je še pozneje kot ravnatelj s svojo rodbino rad zahajal v počitnicah za nekaj dni na oddih. Dr. Perne je postavil pokojnemu ravnatelju lep spominek v izvestju gimnazije, ki jo je vodil Hubad skozi dvanajst let.
Die Wiener „Tripel-Allianz" und die Lam-berger „Staats- und Hauptaktion", beleuchtet von Leopold Lenard. Wien 1907. Komisionalna založba „ Katoliške bukvarne" v Ljubljani. Tisk mehitaristov, Dunaj VII. Str. 63. — Borba med Rusini in Poljaki, ki traja že toliko stoletij, je vzkipela iznova nedavno zaradi ustanovitve rusinskega vseučilišča v Lvovu. Mnogo se je pisalo tedaj, in v to borbo so se vmešali tudi činitelji, ki porabijo vsako priložnost, da oškodujejo slovanske narode. Naš rojak g. Leopold Lenard, ki je iz lastnega opazovanja spoznal dejanske razmere, je v tej živahno in duhovito pisani knjižici osvetli položaj in podaje upoštevanja vredne misli, ki naj bi bratomorno borbo pomirile, ki pa so tudi nam jako koristne, da iz nepristranskega peresa izvemo resnico o galiških narodnostnih bojih. Lenard pravi, da med Poljaki in Rusini ni takih nasprotij, da ne bi bilo mogoče najti mirne in oba dela zadovoljujoče rešitve. Vzrok nesloge in nezadovoljstva vidi pisatelj v zadržanju rusinskega ljudstva in njegovih voditeljev. Pričakuje se vse od zunanjih moči, a na lastno moč in na lastno zistematično delo pa ni zaupanja. Pisatelj pravi, da Poljaki glede ljudskega in srednjega šolstva dajejo Rusinom v Galiciji, kar jim gre po pravici, glede vseučilišča v Lvovu si pa stojita nasproti zahteva rusinska, ki pravi: „Mi hočemo v Lvovu rusinsko vseučilišče", in poljska pa pravi: „Mi hočemo v Lvovu poljsko vseučilišče obdržati". Poljsko vseučilišče v Lvovu je za dunajskim in praškim najbolj obiskano v Avstriji; zato ga morajo Poljaki obdržati. Da bi se ustanovilo še rusinsko vseučilišče v Lvovu, za to so po mnenju pisateljevem pogoji ugodni, a glavno zapreko vidi v napačni politični taktiki rusinski, ker so njih voditelji v zvezi z Nemci iredentovske smeri in s socialisti. Iz lastnega opazovanja podaje karakteristiko rusinskega indolentnega ljudstva, ki mu ne podajejo prosvetne politične vzgoje ljudje, katerih fantastična ideja je: „Svobodna socialistična republika ukrajinska brez popov in brez gospodov". Ljudstvo, hranjeno samo s kričavimi frazami mesto s praktičnim socialnim delom, ostaja naivno, neizobraženo in zanemarjeno Poljsko šlahto pa brani pisatelj premnogih neosnovanih očitanj ter našteva, koliko je storila za Poljsko v duševnem in materialnem pogledu. Pisatelj upa srečne rešitve tega spora, ako se Rusini nehajo opirati na Slovanom sovražne stranke in stvorijo svoj izvedljivi, praktični narodnokulturni program, glede katerega se bodo pogodili s Poljaki. Lenardov spis podaje poleg živahnih karakteristik marsikako duhovito politično misel. Poljski tisk ga je simpatično pozdravil.
Dr. E. L.
Remarques sur V Ethnographie de la Mace-doinc par J. Cvijič, professeur a 1'Universite de Belgrade. Deuxieme edition augmentee d'une Carte de la Vielle Serbie.   Pariš. Georges Roustan. 1997. Str. 55.
—   Mnogo se piše o Makedoniji, a dotični spisi so iz-večine tendenciozni in zato ne odgovarjajo znanstvenim zahtevam. Veda mora biti brez strasti in njena edina tendenca je, najti resnico, bodisi komu všeč ali ne To je nagnilo našim čitateljem dobro znanega profesorja J. Cvijiča, da je spisal to knjižico o makedonskem prebivalstvu, v kateri kritično ocenjuje dosedanje publikacije o Makedoniji. Kako
nerazumljive so dosedanje   cenitve, naj dokazujejo sledeče primerjalne številke !   Srb Gor-čevič našteva v Makedoniji:   Turkov 231.400,   Bolgarov
57.600, Srbov 2,048.230,    Grkov 201.140, Albancev
165.620, Vlahov 74.465, ostalih narodnosti 101.875. Bolgar Kancev je to razmerje seveda izpremenil na korist Bolgarom. Kancev je naštel: Turkov 489.664, Bolgarov
1,184.036, Srbov 700, Grkov 225.152, Albancev 124211, Vlahov 77.267, drugih 147.244. Grk Nikolaides je svojemu narodu v korist štel tako : Turkov 576.600, Bolgarov in Srbov 454.700, Grkov 656.300, Albancev 124.211, Vlahov 41.200, drugih 91.700. Nemec Oest-reich je pav okroglih številkah naštel : Turkov 250.000, Bolgarov in Srbov 2,000 000, Grkov 200 000, Albancev 300.000, Vlahov 100.000, drugih 91.700. Te številke kažejo, kako daleč se razlikujejo podatki raznih pisateljev. Cvijič zastopa glede težkega makedonskega vprašanja to stališče: 1. Masa makedonskih Slovanov nima nacionalnega čuta in določene narodne zavesti, se ne smatra ne za srbsko ne za bolgarsko, dasi je obema narodoma jako blizu sorodna. Bolgarska eksarhatna in grška patriarhatna propaganda izkušata vsaka dobiti ljudstvo za svojo narodnost, a z nestalnimi uspehi. Makedonska narečja niso ne samo srbska ne bolgarska, ampak tvorijo prehod od srbščine v bolgarščino. Ime „Bolgar" v Makedoniji ne pomeni narodnosti, ampak preprostega Človeka ubožnega delavskega stanu. Bizantinski pisatelji so imenovali Makedonijo „Slovenijo".
—   Cvijičevo delo je neobhodno potrebno za vsakega, ki se hoče informirati o Makedoniji, ker razkriva napake vseh dosedanjih pisateljev o tem predmetu, a samo se drži v mejah objektivne znanosti.            L.
PROF. JOVAN   CVIJIČ
SI
48*