Erscheint jede« Samstag
Einzelpreis 10 Rpf
STAJERSKIGOSPODAR
Verlag und Schriftteitung: Marburg a. d. Drau, Badgasse 6 - Fernruf 25-67 — Bezugsgreise: In der Ostmark: Vierteljährlich RM 1.20 einschl. 9 Rgf Postgebühr: im Ritreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zeilungszusteügebuhr
Postscheckkonto Wim Nr. 55830
II. Jahrgang
Marburg a. d. Drau, Samstag 8. August 1942
Nr. 32
V naglih sunkih proti iugu
Nemške čete so dosegle reko Kuban v širini 100 kilometrov - Važno železniško križišče Kropotkin zavzeto - Mesto Vorošilovsk v nemških rokah -V severnih delih Kavkaza že padajo nemškej^gggjj bombe na sovjetske cilje - Vsi sovjetski razbre-~~ menilni napadi na drugih odsekih fronte odbiti
V zadnji številki našega lista smo poročali, da so nemške čete vdrle v področje reke Kuban in da so po zavzetju Rostova izsilile prehod preko Dona v široki fronti. Poročali smo nadalje, da so nemške in zavezniške čete prekoračile tudi reki Sal in Manič južno od Dona. Po najnovejših poročilih pa se je posrečilo nemškim četam izvesti nagel sunek proti jugu. Tako so se nemške čete po poročilu nemškega vrhovnega poveljstva z dne 5. t. m. vzhodno od Azovskega morja približale v široki fronti Železniki progi Jejsk-Tihoreckaja. Sovražnik se v tem odseku brani le mestoma. Ob reki Kuban je zavzel neki Waffen-ff odred važno železniško križišče Kropotkin po trdem boju v naskoku. S tem so nemške čete dosegle reko Kuban v 5:rini 100 kilometrov. Severno od Ar-mavirja so nemške čete uredile mostišča na zapadnem obrežju reke. Več sovražnih kolon so nemške čete vsled naglega prodora motoriziranih odredov odrezale in uničile. Nemško letalstvo je medtem bombardiralo proti Kavkazu se umikajočega sovražnika v neprestanih polet h, zlasti pa so nemške bombe padale na zaustavljene sovjetske transporte in železniške proge. Pri tem so nemški letalci uničujoče razbili dva oklopna vlaka in 24 transportnih vlakov. Italijanski h'tri čolni so medtem v črnem morju potopili neko sovjetsko križarko s 6500 tonami.
Med rekama Sal in Don utirajo odredi bojnega letalstva oklopnim formacijam pot proti vzhodu. V velikem loku Dona so sovražne s le dne 4. t. m. izvajale napade le s slabotnimi močmi.
Po najnovejšem poročilu so boljše-viki v prostoru okrog Rževa razširili svoje močnejše napade na več odse-
kov. V tem odseku so hude borbe še v teku. Severno od Rževa so se izjalovili vsi razbremenilni napadi sovražnika ob nezlomljivi volji naših čet ter ob sijajnem sodelovanju vseh vrst orožja. Tudi na fronti ob Volhovu ter pri Leningradu se je razbilo več sovražnih napadov, ki jih je podpirala sovražna artiljerija.
V preteklem tednu so se v ostalem odigravali dogodki na vzhodni fronti po sledečem redu: že pretekli četrtek so zavzele nagle nemške čete južno od reke Sal mesto Proletarskaja v naskoku. Obenem pa so pretrgale zadnjo veliko železniško zvezo med Kavkazom in ostalo Sovjetijo na več mestih. Dan poprej je neka wurttem-bterško-badenska hitra divizija uničila pri odbijanju sovražnih napadov 68 sovražnih tankov. V velikem loku Dona so nemške čete odrezale sovražnim silam možnost umika proti vzhodu. Po poročilu z dne 31. julija so nemške, slovaške in romunske čete prekoračile Spodnji Don v širini 250 kilometrov ter razbile v tem prostoru se nahajajoče sovražne sile. Sovražniku, ki se je umikal v paniki in neredu, so hitre nemške divizije v naglem zasledovanju zaprle na več mestih možnost nadalj-nega umikanja. Letalstvo je medtem neprestano bombardiralo umikajočega se sovražnika. Po poročilu z dne 2. avgusta so nemške hitre in pehotne divizije nadaljevale zasledovanje poraženega sovražnika v smeri proti Kubanu ter so zlom'le vsak pojavljajoči se odpor krilnih čet. Pri tem je bilo uničenih več obkoljenih skupin. V nočnih napadih na Volgo so letalci potopili pet lad j, šest drugih ladij pa so težko poškodovali. V času od 23. julija do 1. avgusta je nek riemški oklopni korpus severozapadno od
Karte: Weltbild
Kalača uničil 482 sovjetskih najtežjih tankov.
V	času med 21. in 31. julijem je izgubilo sovjetsko letalstvo 815 letal. V istem času je nemško letalstvo izgubilo 61 lastnih letal.
Po poročilu z dne 3. avgusta so se približali nemški oklopni odredi v zasledovanju poraženega sovražnika gornjemu toku reke Kuban. Med rekama Sal in Don so preganjale nemške čete sovražnika proti vzhodu. Letalstvo je bombardiralo sovražnika v um ku, razen tega pa tudi ozadje sov-jetov v kubanskem področju, zlasti pa železniško progo Baku—Rostov.
V	velikem loku Dona so bili cdhiti po tem poročilu vsi sovražni protinapadi ter je bilo v teh bojih uničen h zopet 85 tankov. Pri nočnih napadih na Volgo so nemški letalci ponovno potopili dve petrolejski ladji in šest tovornikov ter poškodovali devet drugih ladij.
Severno od Rževa, ob Volhovu m pri Leningradu so se izjalovili ponovljeni močni sovražni napadi, ki aaj b» nekako razbremen li težko ogroženo sovjetsko fronto na jugu. 2. avgusta je sovjetsko letalstvo izgubilo 114 letal. Nemci pogrešajo samo pet letal.
Dne 4. avgusta je dospela vest, da so hitri odredi nemške vojske in Waf-fen-ff vzhodno od Azovskega morja
Novi težki udarci nemških podmornic
V mesecu juliju je bilo potopljenih 982.900 ton sovražnih trgovskih ladij - Potek operacij proti Angliji in Ameriki
Obraz vojne proti Angliji in Ameriki se v preteklem tednu ni bistveno spremenil. Nemške podmornice so v zvezi z letalstvom potapljale sovražne trgovske ladje t- ii v tem tednu s
Eriznano žilavostjo in marljivostjo. Ta-o je bila izdana pretekli petek posebna vest o velikem uspehu nemških podmornic, ki so v Srednjem Atlantiku in pred amerikansko obalo potopile iz močno zavarovanih spremljav pet ladij s skupno 41.000 brt, nadalje dvanajst posameznih ladij s 73.000 brt ter povrh še pet tovornih jadernic in neko stražno ladjo. Pred zapadno obalo Afrike so nemške podmornice potopile sedem trgovskih ladij s 53.000 brt. Torpediranih je bilo nadalje v vzhodnem Sredozemskem morju pet tovornih jadernic. S torpedi je bil nadalje v Atlantiku poškodovanih nek rušilec ter dve ladji s 17.000 tonami, blizu Cipra pa neki angleški rušilec. Tako je izgubil sovražnik 24 ladij s skupno 167.000 brt. Ker je b!lo v juliju potopljenih 815.900 brt., je skupno z omenjenim številom ladij bilo potopljenih
prispele na več mestih do reke Kuban. Mesto Vorošilovsk (prej Stavropol) je bilo zavzeto v pocestnih bojih od hiše do hiše. Med Salom in Donom so nemške čete nadaljevale svoje prodiranje proti vzhodu. Medtem so boljše viki zaman nadaljevali svoje protinapade v velikem loku Dona. V prostoru okrog Rževa so nemške čete odbile ponovne razbremenilne napade sovjetov v žilavih borbah. Ob Volhovu in pri Leningradu so imeli nemški napadi lokalne terenske uspehe. V Finskem zalivu so nemški letalci potopili dva sovjetska minolovca.
PK-Aufnahme: Kriegsberichter Schüft (Wb.)
Bereit zum Kampf.
Ein neues Minensuchboot ist in Dienst gestellt worden, eine neue Kampfkraft gegen England. Der Kommandant stellt mit soldatischen Worten der Verpflichtung zur Kampfbereitschaft das neue Boot in den Dienst der Kriegsmarine. •
v juliju 982.900 brt. sovražnega ladijskega prostora.
V	noči na 30. julij je napadla neka skupina angleških bombnikov nekaj mest v Saarpfalzu, predvsem pa stanovanjski del mesta Saarbrücken, kjer je bilo gledališče popolnoma razrušeno. Civilno prebivalstvo je imelo iz-gub*e. Sedem napadalcev je bilo zbitih na tla. V isti noči so jačji nemški odredi napadli Birmingham, kjer so nastali veliki in obsežni požari. Pred nizozemsko obalo so bili potopljeni štirje angleški h'tri topovski čolni.
Nad Kanalom in nad norveško obalo je bilo po poročilu z dne 31. julija zbitih 17 sovražnih letal. V noči na 31. julija so nemški letalski odredi nadaljevali svoje napade na Birmingham ter povzročili celo vrsto novih obsežnih požarov.
V	Egiptu so nemški letalci v noči na 30. julij bombardirali več vzletišč
PK-Kriegsberichter Jesse (Sch)
An einer Flußübergangsstelle im Don-Gebiet. Die hier gesammelten Gefangenen verfolgen mit Staunen den reibungslosen Ablauf
des deutschen Nachschubs.
pri Kairu s težkimi bombami. Povzročili so obsežne požare in razdejanja. V noči na 1. avgust so napadli tudi vzletišče Heliopolis pri Kairu. Nemške bombe so padale v noči na 2. avgust na važne naprave angleškega mesta Norwich.
V	noči na 1. avgust se je odigrala severno od mesta Zeebriigge praska med nemškimi stražnimi čolni in angleškimi hitrimi čolni. Eden izmed hitrih čolnov je bil potopljen, neka druga edinica pa je zgorela.
V	času od 23. julija do 2. avgusta je izgub lo angleško letalstvo 248 letal, od teh pa 84 nad Sredozemskim morjem in nad Severno Afriko. V istem razdobju je nemško letalstvo izgubilo 78 letal.
V	Egiptu so nemški letalci v noči na 3. avgust bombardirali angleška vzletišča in tabor šča pri Aleksandriji.
Nemško letalstvo je po poroč lu z dne 5. avgusta bombardiralo vojno važne naprave mesta Brighton, isto-tako tudi pristaniške naprave ob ju-gozapadni obali Anglije.
V	noči na 2. avgust je prišlo v Kanalu med nemškimi in angleškimi hitrimi čolni do spopada. En sovražni čoln je bil potopljen, dva druga sta zgorela,. četrti je bil poškodovan. Nemški hitri čolni so v noči na 4. avgust torpedirali v Kanalu tri parnike s skupno 5000 brt. Dva sta se potopila, potopitve tretjega parnika pa ni bilo mogoče opaziti radi ostre obrambe.
D r it c K uni Verlas: Marburger Verlans- und D'UCkerel-Qes. m b. H. — Verlagsleilung: Egon Baumgartner: Haupts;hrlftlelter Friedrich Golob: alle in Marburg a. d. Drau Badgasse 6.
Zur Zeit für Anzeigen die Preisliste	1
1. Juli 1942 gültig. Ausfall der Lieferung des Blattes bei höherer Gewalt oder BetriebsslSrung gibt keinen Anspruch auf Rückzahlung des Bezugsgeldes.
Vojna krivda Amerike
Nedavno je izšla v založbi Junker & Dünnhaupt (Berlin) brošura pod naslovom »Jugoslawiens Weg zum Abgrund«, izpod peresa Werner Frauendienst-a. Ta brošura nam nudi iovolj posameznosti iz predzgodovi-ne belgrajske zarote generala Simo-viča, zato nam bodi dovoljeno, da se v zvezi s to brošuro pomudimo nekoliko tudi pri vojni sokrivdi Zedinjenih držav. Dokazano je, da je Roosevelt ova vlada ščuvala na vojno, kjerkoli se je pojavila prilika. Roo-. seveltova vlada je opravljala 'v Evropi, zlasti pa v jugovzhodni Evropi, posle, ki so v posredni ali neposredni zvezi služili interesom v vojni se nahajajoče Velike Britanija. Tako je znano, da je igral ameriški polkovnik Donovan v politiki belgrajskih prevratniških krogov veliko vlogo. Svoj obisk v Belgradu, dne 22. januarja 1941, je izkoristil polkovnik Donovan na ta način, da se ni sestal samo s predstavniki takratne Cvetkovi-ieve vlade, temveč tudi s tremi oficirji,. med katerimi se je nahajal zloglasni general Simovič. Odkrito vmešavanje ameriške vlade v prilog Anglije se je ponovilo, ko je jugoslovanska vlada po daljšem obotavljanju pristopila k pogajanjem za vstop v zvezo Trojnega pakta. Ta pogajanja med Belgradom in Berlinom ameriški vladi niso dala miru, zato je belgraj-ski poslanik Zedinjenih držav, Arthur BI i s s-L an e sporočil takratnemu ministrskemu predsedniku, Dragiši Cvetkoviču, da si Roosevelt he more predstavljati ničesar drugega, kot zmago Anglije in da bo poskusil vse, kar se da, da bi omogočil angleško zmago. Nov napad na takratno jugoslovansko nevtralnost si je dovolil v Rooseveltovem imenu državni pod-tajnik Sumner Welles dne 14. februarja 1941, ko sta se Dragiša Cvetkovič in zunanji minister dr. Aleksander Cincar-Markovič vrnila iz Berghofa, kjer sta, kakor znano, obiskala Führer ja. Sumner Welles je sporočil potom jugoslovanskega poslanika v Washingtonu, princu regentu Pavlu in Cvetkovičevi vladi, da želi prezident Roosevelt preprečiti sleherni uspeh osovinskih sil, četudi bi Šlo samo za kak diplomatski sporazum. Takoj po podpisu Trojnega pakta s strani Jugoslavije, dne 25. marca 1941, je pričel izvajati Roosevelt svoj pritisk na jugoslovansko vlado. Podpisal je namreč dekret, ki odreja taporo v Ameriki se nahajajočega dobroimeija takratne Jugoslavije oziroma njenih državljanov.
Vse to je nemška vlada že ponov-
An der Murmanfront. Über einen reißenden Wasserlauf bringen die Gebirgsjäger Verpflegung nach vorn.
no ugotovila in je potemtakem vojna sokrivda vlade Zedinjenih držav ne-ovržno dokazana. Iz imenovane brošure pa izhaja med drugim, kako je zarotniška klika pripravila takratnega kralja Petra II. do podpisa zarot-niške deklaracije. Kakor znano, se je ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič povrnil iz Wien-a dne 26. marca lanskega leta. Cvetkovič je hotel udariti po kliki, ki je snovala prevrat, toda imel je smolo, ker je bil prepočasen. Cvetkovič je bil utrujen ter je po prihodu legel k počitku. Med tem je pa zarotniška klika — bilo je istega dne zvečer — izvabila mladega kralja na štiriurno avtomobilsko potovanje. Na tej vožnji so ga pripravili do te"a, da je podpisal pro-klamacijo, naslovljeno na Srbe, Hrvate in Slovence. To proklamacijo sta predložila polkovnik Tomič in major Kneževič. Proklamacija je bila kmalu nato v rokah generala. Simoviča.
Preobrat v usodi Jugoslavije pač ni bil posledica kake narodne vstaje,, nego posledica puča, ki so ga načrtno izvedli člani malega oficirskega kroga. Ti ljudje so izgubili zdravo pamet, strast in želja po veliki pustolovščini sta bili jačji kot vsaka hladna presoja dejanskega položaja. Da se je zarotnikom priključil tudi znani radikal dr.. Momčilo Ninčič, je pripisati generalu Simoviču. ki je vse pomisleke proti njegovi blazni politiki razblinil s tem, da je opozorit omahljiv: ce na pravkar sklenjeno vojaško zvezo Ju«a^<irile s Sovjetijp. Bila je-zares pestra kompanija: pustolovci v oficirskih uniformah in nekaj užaljenih političnih penzijonistov, ki so se bili popolnoma zapisali anglo-ameriš-kim uplivom. Tako je prišlo do vojne,
ki je bliskoma razbila legendo o vojaških vrlinah srbskega vojaka, ki se niti zdaleka ni mogel meriti z nedosegljivo zmožnostjo nemškega vojaka. Frauendienst poudarja zato v svoji brošuri, da je Srb pač hraber komita ali četnik z bombo in puško, nikakor pa ni kvalificiran moderni vojak.
Propast Jugoslavije je zakrivila v prvi vrsti ameriška vlada, kar nikakor ne zmanjšuje sokrivde belgrajskih zarotnikov. Velik del sokrivde nosi tudi bivši knez namestnik Pavle, ki je po nepotrebnem strmoglavil Cvetkovičevega predhodnika dr. Milana Stojadinoviča iz bojazni, da mu ta mož ne bi nekako zrasel preko glave. Dr. Stojadinovič je bil znan kot prepričan prijatelj osovine, zlasti pa Fuhrer-jeve Nemčije. Težko je reči, ali se usoda Jugoslavije tudi sicer ne bi bila izpolnila tako. kakor je bilo določeno. Vsekakor je ameriška vlada odločilno opogumila belgrajske zarotnike k dejanju, ki je nujno dovedlo do razpada države in s'r-moglavljenja Karadjordjevičev.
*	Zadnji avstrijski železniški minister v
bivši monarhiji: dr. Kari Freiherr von Ban-hans je nedavno umri v protektoratu v starosti 76 let.
*	Dvorni maršal zadnjega nemškega cesarja grof Robert Zediitz Triitzschler, je nedavno umrl na posestvu svojih očetov V Nieder-GrbBenborau.
_i-i-—-V';- ;----*
Mit ueedukkeiH |
von 21«	|gjfj'
bis 500 Uhri #
■mm ■mini ■ mm ITI......nmmi»...................i ii
Nezadržno prodiranje nemških čet
Letalstvo „mehča" umikajoče se boljševike v neprestanih napadih - Pridobivanje terena na fronti ob VoShovu ter pred Leningradom
K borbam, ki so se vršile dne 3. avgusta na vzhodni fronti, sporoča vrhovno poveljstvo nemške vojske sledeče:
Na mostu med Azovskim morjem in med Kaspiškem jezerom prodirajo nemške čete nezadržno naprej. Najza-padnejša nemška bojna skupina je zavzela mesto Jekaterinovka ob reki Jeja v naskoku. Druga skupina, prodirajoča iz prostora pri Salsku proti jugu, je na več mestih dosegla reko Kuban, zadnjo veliko reko severno od Kavkaza. Istotako so nemške čete zavzele v žilavih pocestnih bojih mesto Vorošilovsk, ki velja kot važno železniško križišče in industrijsko središče.
Nemško letalstvo je zmehčalo posamezni odpor umikajočih se boljševikov ter je povzročilo težke poškodbe na železniški progi med Armavirjem in mestom Baku. V bližini imenovane proge so nemški letalci na tleh uničili 12 sovražnih letal.
Med Donom i i) Salom so prodrle nemške čete še dalje proti vzhodu. V tem prostoru je letalstvo uspešno bombardiralo sovražni železniški promet in umikajoče se sovražne kolone.
V	velikem loku Dona so nemške tan-kovske čete uničile nek boljševiški bataljon. V teku obrambnih bojev je nemška pehota sestrelila devet sovražnih tankov in dvoje letal.
V	prostoru okrog Voroneša so se v tem času razvijali samo artiljerijski boji. Nad vsem južnim odsekom je bilo 3. avgusta sestreljenih 16 sovražnih letal.
Okrog Rževa je obnovil sovražnik svoje razbremenilne napade, ki so se pa do zadnjega izjalovili. Več sovražnih tankov je bilo sestreljenih in več sto boljševikov ujetih. Letalstvo je v tem odseku bombardiralo zlasti uspešno sovražni železniški promet ter je pri tem zgorelo nad sto natovorjenih vagonov. V tem odseku je bilo ¿bitih 16 sovražnih letal.
Na severnem odseku fronte so pridobili nemški napadi ob Volhovu in pri Leningradu na terenu, medtem ko so se sovražni protisunki izjalovili v zapornem ognju. Letalstvo je podpiralo boje suhozemne vojske ter je v Finskem zalivu poškodovalo več sovražnih minolovcev. Na severnem odseku je bilo imenovanega dne zbitih sedem sovražnih letal.
sklep ameriškega vojno-produkcij-skega urada. To delajo menda samo zato, da bi zbudili med ameriškim ljudstvom novih upov.
Vojna politika
Churchilla In Rooseveita
Vojno politični in diplomatični porazi Anglije, ki so po izbruhu sedanje vojne zrušili Chamberlaina, so v Veliki Britaniji spravili 68-letnega Winston-a Spencer Churchill-a na položaj ministrskega predsednika. Zedinjenim državam Severna Amerike je ob izbruhu vojne predsedoval ter bil nekoliko pozneje zopet izvoljen sedanji predsednik Franklin Delano Roose-velt. Oba moža sta po poreklu in svojih premoženjskih razmerah plutokrata in kapitalista v pravem smislu besede. Churchill poteka po očetu iz stare lordske rodbine, mati mu je bila Amerikanka. Rooseveltovi predniki, ki so se iz Evrope naselili v Ze-dinjenih državah Severne Amerike, so baje celo v sorodu s Churchillom, tako, da sta oba visoka gospoda in vojna hujskača baje bratranca. Ugotovljeno je tudi, da je rod Rooseveita delno pomešan z židovsko krvjo. Zato ni čuda, da sta oba izrazita glavarja in predstavnika svojih plutokrat-skih, židovskih krogov in framazonov.
Cilj, ki ga zasledujeta s sedanjo vojno je znan. Nacioualsocializem, fašizem ter japonske narodne težnje, ki se izražajo v njeni zunanji in vojni politiki, ker so z delom in pridnostjo iz nič postavili v svojih zemljah vojaške sile kot instrument za nadaljevanje svojih zunanjepolitičnih kurzev, ki gredo za tem, da se pravično med vse narode razdeli vse svetovne dobrine in prostor za presežke svojega ljudstva — hočejo uničiti. Zakaj? Zato, da bi bogastva, ki ga držijo v svojih krempljih ne bilo treba deliti in izročiti tem revnejšim narodom, ki ga potrebujejo za svoj obstoj! Na surovinah in življenjskem prostoru revni narodi kakor Nemci, Italijani in Japonci, katerih število stalno raste, morajo po mnenju Churchilla in Rooseveita biti na vsak način vojaška uničeni in razoroženi, da ne bodo mogli več segati po zemeljskih dobrinah in njivah, ki ležijo pod angleškim in amerikan-skim klobukom v največji meri celo neiz-koriščane, ker jih imajo preveč. Angleška in severoameriška židovska gospodarska politika stoji na stališču, da je treba oso-vinske sile, ki so se upale spustiti se z njimi v vojno, za vsako ceno premagati, da bo tudi po sedanji vojni njihovo revno gospodarstvo navezano in odvisno od blaga, ki bi naj kakor doslej ostalo v rokah Anglozasov. Anglozasi morajo ostati bogati in vladajoči narodi, ki bodo vse kar daje zemlja in morje prav drago prodajali nimaničem ter na ta račun dobro živeli. To je geslo Churchilla in Rooseveita v sedanji vojni.
Potek dosedanjih vojnih dogodkov in operacij, je hotel izkoristiti ruski boljševizem v svoj prid. Nameraval je vpasti v Nemčijo in v ostale dele Evrope. Za vse to pa ravnokar dobiva od nemške oborožene sile udarce, ki niso več daleč od smrtnih. To je preložilo priložnost, da še ni prišlo z Anglijo in Ameriko do temeljitejših spopadov z nemško n italijansko vojno silo. Razen bojev v Franciji, bombardiranja i_z zraka ter mornariških in letalskih akcij ter podmorniških operacij, ki igrajo najvažnejšo vlogo, še Anglija razen nekoliko na Norveškem, v Grčiji in Afriki ni popolnoma skusila strategije in taktike nemške oborožene sile. Japonci so pa tak»
Roosevelt menja konje sredi dirke
Nov ameriški načrt letalskega transportnega brodovja kot posledica udarcev nemških podmornic
Iz Berlina poročajo: Ameriški vojno-produkcijski urad je sprejel predlog nekega inženjerja Henry Kaiser-ja, ki hoče v ameriških ladjedelnicah zgraditi velika vodna letala po 70 ton. Ta letala bi izdelovala v serijski fa-brikaciji, da bi tako v kar najkrajšem času postavili letalsko transportno brodovje, ker ladij ni mogoče zgraditi v tako kratkem času. Henry Kaiser se je v zadnjih tednih mnogo postavljal s svojim načrtom. Takrat so bili mnogi glasovi, polni pomislekov, proti njemu, ker se je Roosevelt ogreval za nekega Higginsa, ki je predlagal zgraditev enotnega tovornega par-nika s 5000 tonami v enem samem dnevu. Toda Henry Kaiser je ostal zmagovalec, ker se mu je posrečilo, prepričati odločilne činitelje imenovanega urada. Kakor je iz tega razvidno, menja Roosevelt svoje konje sredi dirke, ker misli, da bo zamogel z izgraditvijo letalskega transportnega brodovja premostiti težko transportno krizo, v katero je zabredel vsled udarcev nemških podmornic. Dejstvo, da so sprejeli Henry Kaiserjev načrt, je menda odgovor na najnovejšo nemško potopitveno bilanco 19,5 milijonov brt.
Jasno je, da so se Churchillovc in Rooseveltove sanje glede dograjevanja
novih ladij kot nadomestila za potopljene parnike razblinile. Samo s tega vidika je razumljivo, da se je ameriški produkcijski urad odločil za bajeslovni Kaiserjev načrt. Kaiser si domišlja, da bo ladjedelnice od danes do jutri spremenil za gradnjo letal, še večja je njegova utvara, ako misli, da bo lahko označil termin za gradnjo teh 70 tonskih letal. Vsak strokovnjak v gradnji letal namreč ve, da je pot od prvega modela novega letala do zadnje preizkušnje sila dolga, šele tedaj lahko zagovarja serijsko produkcijo s tehniškega in gospodarskega vidika, ne da bi bilo treba ustaviti produkcije kmalu po njenem načrtu.
Nič čudnega torej ni, da celo Angleži skomigajo z rameni ob pomisli na Kaiserjev načrt. »Sunday Express« je mnenja, da bi tako veliko letalsko brodovje zgradili komaj v treh do štirih letih. V krajšem času ni mogoče zgraditi instrumenta, ki bi zamogel sprejeti vsaj dobršen delež trgovskega brodovja. Pa še neko drugo vprašanje je načel omenjeni angleški list: Spričo sprejetja Kaiserjevega načrta je treba pomisliti, da bo zaostala produkcija lovskih in bombnih letal. Njih število se bo moralo nujno in avtomatično skrčiti. Ameriški listi pa ne delijo angleških pomislekov, zato zagovarjajo
priložnost seveda že imeli v bojih na Pacifiku, kjer so • uničili in zavzeli severo-ameriške in angleške vojne baze, pri čemer se je pokazala velikanska nadrejenost ja-ponskh sil nad angleškimi in severoame-riškimi. Nemški vojaški škorenj in motor, bodo pa Angleži in Amerikanci šele skusili.
Obračunavanje, ki ga vršijo nemške oborožene sile s sovjeti, daje Churchillu in Roseveltu povod, da sanjata o neki drugi fronti, ki bi jo rada otvorila na evropskem kontinentu napram Nemčiji. Ampak sanjariti je lažje kakor delati. Stalin, ki mu voda teče v debelih curkih v njegovo grešno grlo in se že duši, zastonj kriči na pomoč v obliki druge fronte. Te pomoči ne bo. Chnrchillovi in Rooseveltovi generali, ki so doslej povsod, kjer koli so nekaj podvzeli. doživeli samo polomije, si bodo na morebitnem poskusu druge fronte ob nemški obrambi tudi polomili svoje, zobe.
Churchill in Rocsevelt vodita vojno, da bi aničila sile osi. Svoje upe gradita na svoji industrji, ki bi naj po količini ustvarili premoč nad nemškim orožjem, ki je v tej vojni glavno in odločilno. Vodstvo nemškega vojevanja bo seveda na morju, v rraku in na suhem — kadar pride čas — prekrižalo vse te »ameriške račune«, ki sta jih skombinirala strica Churchill in Roosevelt. Angleški in ameriški generali, admirali, oficirji in vojaki, ki so sedaj dobili ali pa šele dobivajo uniforme in orožje, še dolgo niso generali, admirali in vojaki, da bi se merili z nemškimi generali, admirali, oficirji in vojaki, ki so ne samo po giasu, temveč v pravem smisiu besede prvi vojaki pod soncem. Zato se bo tudi sedanja vojna politika Churchilla in Roosevelta klaverno končala.
Tako izgleda anglo - ameriško „zavezništvo"
Pretekli torek je izjavil Stafford Cripps v angleški Spodnji zbornici, da bo podal podpredsednik vlade Attlee
neko izjavo, in sicer kar najbolj v tajni seji parlamenta. Omenjena tajna seja je bila zelo kratka. Po tajni seji so se zopet odprla vrata galerije. Notranji minister Herbert Morrison je prosil zbornico, naj v kratkem čitanju sprejme zakonski predlog, po katerem se pooblašča ameriške oblasti, da sodijo v vseh slučajih zločinov, ki bi jih storili ameriški vojaki na angleških tleh. Ta zakon je izzval pri večini poslancev najostrejšo kritiko. Tako je izrazil konteradmiral Beamish mnenje, da je zahteva precej podobna »vljudnemu
Nova angleška
pustolovščina
švedska ima v smislu dogovora med obema vojskujočima se strankama pravico do plovbe med švedsko in Ameriko. V smislu tega dogovora sta plula švedska parnika »Uddeholm« in »Argentina« s tovorom bombaža, kave in riža iz Brazilije v neko švedsko luko. Oba parnika sta trčila 6. julija ob norveški obali na mine ter sta se potopila. Brodolomce obeh parnikov so oblasti nemške vojne mornarice poslale iz Norveške v domovino. Pogrešajo pa tri može, med njimi spremljajočega častnika, švedskega kapitana grofa Wachtmeistra.
Smrtna nevarnost za Sovjetifo
Londonski list „Sunday Times" ugotavlja, da je napočila odločilna doba voine na vzhodu - Sovjetski letaki prikazujejo kritičen položaj boljševiške vojske
Londonski list »Sunday Times« je objavil daljše poročilo svojega posebnega poročevalca, ki ugotavlja, da je stopila vojna na vzhodni fronti v odločilen stadij, če zatrjuje Stalin v svojem posebnem povelju, »da se sovjetska vojska ne bo umaknila niti za korak«, pač tega ni treba jemati dobesedno, vendar je odtehtati tudi pomen tega povelja. Pogled na zemljevid zadostuje za ugotovitev, da obstoja samo še ozka vez med sovjetsko vojsko na Kavkazu in med ostalo Sovjetsko Unijo. Ta vez je danes še Volga. Toda nemške bombe že zadevajo ladje na tem veletoku in dovoz sovjetov iz Kavkaza ne pride več v severne frontne predele boljševikov. Dopisnik omenjenega angleškega lista ugotavlja, da je čudno, kako zamorejo Nemci tako ogromne vojne sile zbirati na jugu. Za boljševike je bila izguba teritorija v loku Dona zelo bolna zadeva. Dejstvo, da so nemške čete prekoračile reko Don na mnogih mestih, pa je za Sovjetijo prava katastrofa. Položaj Sovjetske Unije je postal alarmanten.
Angleški dopisnik se bavi nato z
letaki, ki jih širijo v vrstah sovjetske vojske. Ti letaki prikazujejo prav tako kritičen položaj boljševikov. Po svojem tonu so ti letaki z dneva v dan vedno obupnejši. Tako se glasi eden izmed teh letakov kakor sledi: »Vsaka ped naše zemlje nam je dragocena, toda nikdar je nismo še tako ljubili kakor sedaj, ko ogroža sovražnik naše življenjsko važne centre. Vedeti morate, da pomeni vsaka cola izgubljene sovjetske zemlje jačenje sovražnika in slabljenje naših gnezdišč odpora. Naša zemlja je sicer ogromna po obsegu, toda rdeča vojska se ne more umikati dalje, ne da bi obenem opravljala Sovjetske Unije v smrtno nevarnost.«
K vsebini tega letaka je pripomnil angleški dopisnik, da to niso prazne besede. Vsekakor je zanimivo, da vidijo Angleži črno, kar se tiče vojaške bodočnosti Sovjetije. Odkritost te kritike sicer ne bo všeč londonskemu sovjetskemu veleposlaniku Majskemu, toda sovjetski porazi so se v zadnjem času nizali s toliko brzino, da jih bolj-ševiki nikakor ne morejo prikriti.
ultimatu«. Konservativec Lyons pa je celo izjavil, da pomeni sprejetje tega zakona popolno kapitulacijo v ustavnem pogledu. Delavski poslanec Silverman je izjavil, da pomeni ta zakon »washingtonski diktat«.
Značilno sliko anglo-ameriškega vojnega zavezništva je podal novinar Harold Binder. Imenovani dopisnik poroča, da so ameriški vojaki s svojimi številnimi dolarji v Angliji pokupili ponekod vsa razpoložljiva živila, tako da ista primanjkujejo angleškemu prebivalstvu. V malih vaseh nimajo sedaj angleški prebivalci niti najmanjše rezerve.
Dne 5. julija so nemški letalci javili v severnem Skagerraku ter ob južni obali Norveške prisotnost neke angleške podmornice. Ker sta se obe švedski ladji potopili na dogovorjenem kurzu ali poti, ni nobenega dvoma, da je dotične mine vrgla v morje omenjena angleška podmornica, švedska kapitana sta skupno s švedskim generalnim konzulom izrazil^ poveljujočemu admiralu na Norveškem svojo zahvalo za pomoč in oskrbo brodo-lomcev.
Postopanje Angležev proti dogovorjenemu kurzu je v švedskih paroplov-nih krogih povzročilo tem večje vznemirjenje, ker sta obe ladji tik pred potopitvijo zapustili angleško kontrolno postajo, ki je bila točno poučena glede nadaljne poti obeh parnikov. Angleži so si za to pustolovščino izbrali čas, v katerem so njihovi bolj-ševiški zavetniki potom podmornic torpedirali švedske ladje v švedskih vodah. Istočasno so angleška letala ponovno metala mine v angleško-dan-skih vodah.
Vojnogospodarski pomen Voroš tovska
Iz Berlina poročajo: V področju Ordžonikidze razlikujemo tri glavne gospodarske prostore. Prostor okrog Vorošilovska obsega severozapad imenovanega področja. To je veliko poljedelsko področje, kjer pridelujej« jaro in zimsko pšenico, koruzo, ječmen, sončnice, sojo, ricinus, krompir, vodne melone ter razno sočivj-e.
Mesto Vorošilovsk, ki se je preje imenovalo Stavropol, je glavno mesto področja Ordžonikidze. Mesto šteje po zadnjih sovjetskih podatkih 100.000 prebivalcev. Vorošilovsk je zelo pomembno središče oboroževalne industrije. Odgovarjajoče intenzivnemu kmetijstvu v notranjosti se je razvila v mestu velika industrija živilske produkcije. Tu so mlini, žganjarne, mlekarne, tvornice margarine, usnjarne, tvornice mesnih izdelkov, tkalnice in predilnice.
V oboroževalni industriji je tovarna »Krasni Metalist« posebnega pomena. Je to modema tovarna, ki šteje
PK-Kriegsberichter Gier (Sch)
Nachschub über das Schwarze Meer. Ein Teil der Transporte, die jetzt zu unseren an der südlichen Ostfront kämpfenden Truppen gelangen, nimmt seinen Weg über das Schwarze Meer. — Hier übernimmt ein Transporter eine Ladung Treibstoff.
16.000 delavcev. V mirnem času proizvajala vrtalne stroje, traktorje, Dieselove motorje, lito železo raznih vrst itd. V zadnjem času je izdelovala tanke in municijo. V drugih metalur-gičnih obratih Vorošilovska so izdelovali strojnice, bodečo žico in razna vozila. V Vorošilovsku "se nahajajo še druge tvornice strojev in kemičnih izdelkov. Izguba Vorošilovska je radi tega težak udarec za obskrbo sovjetskih čet z orožjem in živili.
Mussolini je bil v Gorici
Kakor poročajo nemški listi, je prispel italijanski ministrski predsednik Mussolini dne 31. julija v spremstvu tajnika fašistične stranke Vidussonija v letalu v Gorico. Na letališču ga je pozdravil komandant armadnega zbora v Trstu. Takoj po prihodu se je Duce odpeljal v Redipuglio, kjer je položil na grob vojvode od Aoste in 100.000 v svetovni vojni padlih vojakov prekrasen venec. Po tej počastitvi padlih vojakov je Duce prisostvoval ob nekdanji italijansko-jugoslovenski meji vojaškim strelskim vajam z mož-narji in novimi topovi.
V palači vojaškega poveljstva v Golici je nato sprejel več poveljnikov v svrho poročanja. V prisotnosti šefa generalnega štaba maršala Cavallera in vrhovnega poveljnika vojske generala Ambrosia je podal poročilo komandant italijanskih čet v Sloveniji in Dalmaciji, general Roatta, ki je opisal vojaške ukrepe, ki se jih je moralo podvzeti v svrho vzpostavitve miru in reda ter v svrho izvedbe programa za bodočnost. Besedo je povzel tudi Duce, ki je govoril o vojaških storitvah Italijanov na vseh frontah ter o položaju osovinskih sil v splošnem. S posebnim interesom je obravnaval Duce vprašanja obmejnih pokrajin
Slovenije in Dalmacije ter je izdal tudi smernice za bodoče delo. Med dveur-nem raportu je priredilo prebivalstvo Gorice Mussoliniju svečan pozdrav pred omenjeno palačo. Po končanih razgovorih je stopil Mussolini na balkon ter je izjavil, da sovražnik z »drugo fronto« ne bo imel uspeha niti v Evropi niti v kakem drugem delu sveta. Osovina in Japonska imata v rokah vsa sredstva za uresničenje zmage.
Das klappte Toll!
Von Kriegsberichter Wilhelm
Rautenberg.
PK. Im Zuge der großen Schlacht lieferten zwei junge Leutnante zwischen Donez und Oskol ein großartiges Beispiel von Mannesmut und entschlossener Kampfbereitschaft. Oberleutnant Sch ..., Adjutant in einem größtenteils schwäbischen Infanterie-Regiment, berichtete darüber in schlichten und soldatisch kurzem Sätzen. Die zweite Hauptrolle spielte Leutnant F..., Ordonnanzoffizier im Stabe des gleichen Regiments.
Am ersten Kampftage war das Regiment weit über das Tagesziel hinaus nach Nordosten vorgedrungen. Der Feind ist groß ins Laufen gekommen und man muß ihm auf den Fersen bleiben. Deshalb ist das Regiment auch am heutigen Tage schon wieder seit zwei Uhr früh auf den Beinen. Der Regimentsstab befindet sich fast an der Spitze der marschierenden Truppe. Während der ersten Marschstunden ereignete sich nichts von Belang. In kurzen Abständen heben die Offiziere ihr Glas ans Auge, um vielleicht doch etwas vom Feinde zu erspähen. Da, was ist das am Rande des Horizonts, etwa fünf bis sechs Kilometer voraus auf der gleichen Straße? Ein langer Pulk bespannter Troßfahrzeuge ver-
sucht dort, das Weite zu gewinnen. Sofort wird dem Kommandeur Meldung gemacht. Oberleutnant Sch. besorgt das und verbindet damit den Vorschlag, dem Haufen mit zwei Kraftwagen und entsprechender Begleitmannschaft nachsetzen zu dürfen; denn für einige Dutzend zusätzlicher Pferde hat ein Regiment immer gute Verwendung.
Der Kommandeur ist einverstanden. Der geländegängige Kübelwagen ist wenige Sekunden später zur Stelle, der Oberleutnant springt hinein, mit ihm sein Kamerad Leutnant F. Sie lassen sich zwei Maschinengewehre hinauflangen, einige Maschinenpistolen, ein Dutzend Handgranaten, und schon ist die Verfolgung im Gange, gemeinsam mit einem zweiten Fahrzeug, das eine Leichte Flak trägt.
In sausender Fahrt rollen die beiden Wagen rasch an die fünf Kilometer vor, die ersehnte Beute da vorn nimmt schon klare Umrisse an. Der Weg läuft jetzt in kaum vierhundert Meter Abstand rechts an einen Wald entlang, an sich nichts besonderes, denn es kommt täglich 10 oder 20 mal vor. Mit diesem Walde hat es aber dennoch eine eigene Bewandtnis, denn plötzlich heulen von dort her Granaten heran, betonieren in nächster Nähe der beiden Fahrzeuge. Verflucht! Die unseren haben blitzartig erkannt, daß mit diesem Gegner nicht zu spaßen ist. Aus wunderbarer Deckung heraus schickt er seine gefährlichen Grüße herüber, dieser feindliche Panzer; denn nur um einen solchen kann es sich handeln — typisch Panzerkanone.
Sekundenschnell! geht die leichte Flak in Stellung, um das Feuer zu erwidern, aber trotzdem nicht schnell genug, denn ein Volltreffer ins Geschütz machte dem Versuch ein Ende. Fast die ganze Bedienungsmannschaft ist ausgefallen, der einzige Unverwundete besitzt die Geistesgegenwart, wenigstens das Fahrzeug mit seinen verwundeten Kameraden in Deckung zu bringen. Das gelingt hinter der jenseitigen Straßenböschung. Der Oberleutnant, das Mißgeschick der Flak erkennend, befiehlt dem Fahrer des eigenen Wagens, ein kurzes Stück auf der Straße weiterzufahren, um dann ebenfalls Deckung zu suchen und abzuwarten. Aber leider versagt das Glück auch hier seinen Dienst, denn die Maschinengewehre des Panzers sind schneller, tödlich getroffen sinkt der Fahrer, schwer verwundet die beiden anderen Begleitmänner im Fonds des Wagens zusammen.
Die beiden Offiziere haben bisher noch nichts abbekommen, aber schon in der nächsten Sekunde kann es auch sie erwischen. Sie raffen die Maschinenpistolen und Handgranaten zusammen, stürzen aus dem Wagen und springen in das Buschwerk seitlich der Straße, nach voller Deckung Ausschau haltend. Wunderbar, dort in ihrer Nähe zwei geräumige Erdlöcher. Instinktiv springt jeder auf eins der
Okrožje Trifail je zvesto
Führer-ju in Reich-u
Kakor meseca junija v Luttenberg-ü, tako je organizacija Steirischer Heimatbund dne 1. in 2. avgusta tudi v Trifail-u priredila okrožni dan ali Kreistag. Vse priprave za to veliko prireditev so bile v sodelovanju vseh činiteljev odlično izvedene. Na okrožni dan se je razobesilo samo še zastave ter slavnostno sprejemalo udeležence.
Rudarsko mesto Trifail so ta dan olepšale povorke raznih odredov. Pred staro okrožno hišo so se zbirali okrožni in krajevni funkcionarji, ki so se vsi spomnili tudi nedavno za Nemčijo in Fiihrer-ja padlih tovarišev Fabschitz-a in Kollenz-a ter njune grobove okrasili s cvetjem.
V zborovalni dvorani v okrožni hiši je bilo nabito polno udeležencev. Čakali so na Bundesfiihrer-ja. Zbrali so se vsi voditelji in reprezentanti okrožja. Rudarji in hribovski kmetje, pripadniki naroda, ki so rastli v boju, v pomanjkanju in odpovedi, so prišli skupaj. Sami plemensko neoporečni ljudje, ki se zavedajo nalog, sprejemajoč jih od organizacije Steirischer Heimatbund, so se za vedno, zvesto in vestno sestali, da kot funkcionarji dobijo nova navodila, ki jih bodo z veseljem izvrševali.
Po odigranju otvoritvenega komada po domačem godalnem orkestru, je govoril uvodne besede Kreisführer Eberhardt, na-
beiden Löcher zu und dann mit Schwung hinein. Sie fallen weich, und erst jetzt erkennen die beiden, daß sie auf je einem Haufen lebendiger Menschenieibern teils stehen, teils knie-en: Sowjets! Verängstigt hatten sie hier vor den Granatsplittern und Maschinengewehrgarben des eigenen Panzers Schutz gesucht. In wunderbarer Übereinstimmung nutzen Sch. und F. die völlige Verdutztheit der Bolschewiken aus und halten sie mit ihren Pistolen und Maschinenpistolen in Schach. In weiteren Löchern sitzen noch mehr Bolschewiken, die jetzt das Feuer eröffnen. Mit einigen gutgezielten Handgranatenwürfen werden sie zum Schweigen gebracht. Die letzte Handgranate fliegt einem Kommissar vor den Bauch, der durch Rufe die fünf bzw. sechs Mann starke Mitbesatzung unserer beiden Leutnante zum Widerstand ermunterte.
Der Kampflärm hatte es dem Panzer offenbar ratsam erscheinen lassen, abzudrehen. Jedenfalls ward er nicht mehr gesehen. Erst jetzt erkennen die beiden Leutnante die Folgen ihres ebenso kühnen wie unfreiwilligen Husarenstücks: Selbst Deckung suchend, waren sie mitten in die Feuerstellung einer Schweren sowjetischen Batterie hineingestiegen. Drei moderne 15 cm Haubitzen, alle drei geladen und abzugsbereit, fallen ihnen in die Hände,' die 25 überlebenden der Bedienung geben sich gefangen. — Die wackere Tat der beiden Offiziere wurde schon einige Stunden später durch den Divisionskommandeur mit dem Eisernen Kreuz I. Klasse belohnt.
kar je povzel besedo Bundesführer Franz Steindl, ko je izvajal sledeče misli:
Vsak funkcionar organizacije Steirischer Heimatbund mora imeti tako globoko in nezmotljivo vero, da mu ista omogoča popolno izvršitev vseh nalog, ki se mu jih naloži. Vi tovariši, ste' reprezentantje okrožja. Vi niu izoblikujete obraz. Posebno toplo je polagal Blockführer-jem na Srce, da se poprimejo tistih mlačnih ljudi, ki še niso popolnoma med nami ih za Füh-rer-ja.'Spodnještajerci .so prevzeti iri sprejeti v veliko nemško skupnost ter bodo na celi črti deležni sadov, ki jih bo prinesla velika zmaga. Kot zaključek se je Bundesführer spomnil tudi nemških vojakov, ki se na vseh frontah borijo za boljšo bodočnost Nemčije. S počastitvijo Führer-ja, se je zborovanje zaključilo.
Sledila je otvoritev razstave »Eno leto obnovitvenega dela v okrožju Trifail«, ki so si jo ogledali Bundesführer ter ostali gostje. Razstava je podala lepo sliko 0 dosedanjem delovanju organizacije Steirischer Heimatbund.
V	nedeljo popoldne so se vršile strokovne seje. Voditelji uradov Bundesführung so dajali navodila sotrudnikom v okrožju in v krajevnih skupinah.
O trenutnem vojnem in političnem položaju je govoril tovariš Siegfried Tremi, ki je opisal politične povezanosti obeh vojskujočih se taborov ter vsem podčrtal in okrepil vero v končno zmago Nemčije.
V	prvih večernih urah se je vršil na trgu koncert, ki je bil vsem pristopen. Pozneje je bila filmska predstava, ki jo je obiskalo mnogo ljudi. Igrali so film strankinega dneva »Triumph des Willens« (Zmagoslavje volje) ter najnovejši tedenski pregled.
Vod godbenikov s fanfarami je drugo jutro z budnico otvoril drugi dan prireditve. Na Trattnikovem hribu so se zbrali Trifailer-ji. Gozd v svoji lepoti jih je sprejel k jutranji proslavi. Petje in razvitje razstave je na vse napravilo mogočen vtis. Sledilo je petje in izreki. O smislu in pomenu jutranje proslave je govoril tovariš Lackner, ki je v izbranih besedah razložil pomen besed Adolf-a Hitler-ja »Ehret die Arbeit — achtet den Arbeiter« (Častite delo, spoštujte delavca). Prikazal je bistvo Nemca, ki je že po naravi
delaven, ker se zaveda, da samo tisti, ki dela in se bori, ima tudi pravico obstanka na tem svetu. Orisal je tudi boj Fiihrer-ja, ki ga mora voditi zoper židovske kapitaliste za nemške delavce, ki delajo z rokami in možgani. Nemčija Adolf-a Hitler-ja je edino z delom in potom dela lahko postala najmočnejša sila in socialistična država. Tudi Spodnještajerci in spodnještajerski delavci so pripadniki tega mogočnega Reich-a in se lahko udeležijo velikega boja. ki se bije v glavnem za pravice delavcev. Pesem je zaključila tudi to prireditev.
Nato si je Bundesfuhrer ogledal no o okrožno hišo. Navzoči so bili tudi št ;b okrožnega vodstva, gostje in Ortsgri:.j-pentiihrer-ji.
Veleslioil so oznanile fanfare, ko se je približal Bundesfuhrer s svojim spremstvom, da bi govoril. Takoj po otvoritvi je povzel besedo Bundesfuhrer, ki se je spomnil zahrbtno umorjenih tovarišev Fabschitz-a in Kolenz-a. V nadaljnjih izvajanjih je govornik poudaril, da so na Spodnjem Štajerskem sedaj že potegnjene politične meje. Vsak Spodnještajerc si mora biti na jasnem, da je morebiten boj zoper Nemčijo toliko kakor njegovo uničenje. Tisti mali del Spodnještajercev, ki še danes mislijo, da lahko dvigajo svoje roke zoper Nemčijo, bo do zadnjega moža iztrebljen. Oni, ki pa hočejo z nami sodelovati, so nam dobrodošli. Ko bodo zvonovi oznanjali veliko nemško zaključno zmago, bodo lahko rekli, da so sodelovali v tem velikem boju. Današnja vojna Nemčije je vojna delavcev za delavca. Zato je dolžnost vseh Spodnještajercev, ki spadajo med Nemce, da po svojih močeh pomagajo v tem boju. Najlepše na svetu je — biti Nemec. Spodnještajerci tvorijo sestavni del Nemcev.
Popoldan so si udeleženci ogledovali razstavo slikarja Albrecht Durer-ja. Zaključek prvega okrožnega dneva v Trifail-u so tvorile športne prireditve, pri katerih so bili nastopi odredov organizacije Deutsche Jugend vsestransko priznani.
*
Okrožni dan v Trifail-u je popolnoma uspel. Prireditev je pokazala, da sta spodnještajerski rudar in hribovski kmet našla svoj prostor v organizaciji Steirischer Heimatbund, kamor stvarno spadata. Nobenega dvoma ni, da bodo prebivalci okrožja Trifail še bolj kakor do« slej tudi odslej korakali strumno po poti, ki vodi v nemško ljudsko skupnost.
' ;•:»: r "im
WSW&*, ' .-Vf. "■>	.
PK-Kriegsberichter Dr. lven (Sch)
„Staub in rauhen Mengen« An heißen Tagen sind die Vormarschstraiien unserer Truppen in den Steppen des Dongebietes von wahren Staubwolken überlagert. Wie ein »Wüstenschiff« stampft dieses Fahrzeug durch den tiefen Sand einer Steppenstraße.
GOSPODARSTVO
Za dobro agrarno politiko
»Samo zdrava agrarna politika ustvarja podlago za zdravo prehranjevalno politiko.« Ta ugotovitev v nekem govoru državnega tajnika Backe-ja, ki je zastopnik ministra za prehrano in kmetijstvo, je podana v zelo jedroviti obliki ter je hkrati vodilna za bodočnost. Pri tem pa mora politika kazati pot gospodarstvu in ne obratno. Tako je učil Ftihrer. Nemško ljudstvo je na lastni koži izkusilo, kaj znaei, če gospodarstvo diktira politiki. To izkustvo je nemško ljudstvo napravilo ne samo po svetovni vojni, temveč že v času liberalističnega gospodarskega razmaha v znaku svetovnega gospodarstva. Gospodarski voditelji dotične dobe so se priznavali k svetovnemu gospodarstvu in s tem k delitvi deta na svetu ter so s takimi zakoni prodrli. Blago se je naročilo tam, kjer so ga lahko z najmanjšimi izdelovalnimi stroški izdelovali. Da se je industrijske izdelke po ceni dobavljalo v tujino, se je moralo žito in meso iz tujine uvažati. Stroške te nadvse kratkovidne politike je moral plačati najprej nemški kmet, če se je hotel sploh držati in končno cel narod, ko je angleška gladovna blokada 1914—1918 stotisoče žen, otrok in starcev spravila v prerani grob.
Liberalistično gospodarstvo ni upoštevalo politična osnovna pravila, da sta ljudstvo in država le tedaj svobodna, če jima je košara s kruhom dosegljiva. Nacionatsociatizem je moral zato najprej ustvariti politične predpogoje za ozdravljenje takega gospodarstva ter s tem povzročiti dvig položaja ljudstva. To se je zgodilo z osnovnimi zakoni na področju
agrarne politike kakor: zakon o dednem dvoru, zakon o prehranjevanju ter tržnem redu. Ti zakoni so tvorili temelj za obnovo nemškega prehranjevalnega gospodarstva iz pridelkov nemške zemlje. Mali življenjski prostor ter pomanjkanje rodne zemlje v Nemčiji, odvisnost od uvoza živil iz tujine, so povzročili, da je bila prehranjevalna politika večkrat v ospredju vseh razprav. Vse to je bilo seveda samo mogoče, ker so bih' zato podani agramo-politični predpogoji v obliki zakonov. Ti agrarno-politični zakoni učinkujejo v agrarni politiki še naprej in so ustvariti podlago, da Nemčija in nemško ljudstvo lahko dela najbolj trde obračune v svoji dvatisoč-tetni zgodovini.
To dejstvo nas veže, da bomo tudi, ko ne bo več vojne, agrarno politiko nadaljevali. Za krvno usmerjanje strukture nekega naroda je odločilno kmetijstvo. Zdrava agrarna politika, ki kmetijstvo pospešuje kot življenjsko močno in važno ljudsko plast, je najboljše jamstvo za biološko bodočnost naroda. Gospodarski ukrepi za podeželsko ljudstvo pa morajo biti iz agrarne politike, da dosežejo celotne in stalne uspehe. Iz tega je nastala gospodarska neodvisnost in prehranjevalna svoboda Nemčije. Nemško ljudstvo, ki v evropskem osvoboditnem boju koraka spredaj z bakljo v rokah, mora biti tudi vzor in vzgled ostalim evropskim ljudskim družinam in v oblikovanju evropskega življenjskega prostora. Nemško ljudstvo bo svobodno in močno, če bo zdrava agrarna politika ustvarita za to potrebne predpogoje.
GOSPODARSKE VESTI _
X Cigarete dobijo nove prevlake. Pred
kratkim je v Nemčiji uspelo izumiti postopek, ki omogoča iz borovega lesa izdelati plemenito stanično snov, iz katere se izdeluje najbolji cigaretni papir. To omogoča veliko cenejšo izdelavo cigaretnega papirja, ki je boljši od dosedanjega, ki se ga je v glavnem izdelovalo iz cunj.
X Pridelek bombaža v Burmi. Po poročilih iz Rangoona bo letošnja žetev bombaža v Burmi kljub vojni dosedla 70% lanskega pridelka. Japonska vojaška uprava je tri japonske tvrdke pooblastila za nadzor žetve.
X čebelarstvo v Oberrhein-u. V prostoru Oberrheinraum Baden-Elsaß imajo 28.600 čebelarstev s 205.875 panji. Letni pridelek medu znaša povprečno 20.600 dvojnih centov.
X V Turčiji je država edini izdelovalec cementa. Turčija je odkupila vse v privatnih rokah se nahajajoče tovarne cementa, tako da uživa sedaj turška produkcija cementa nekakšen' monopol.
X Na Madžarskem in v Italiji pričakujejo dobro vinsko 'etino. Po poročilih iz madžarskih vinogradnih krogov, pričakujejo na Madžarskem dobro trgatev, ki bo po približnih cenitvah dala 4 milijone hI, kar bo predstavljalo štirikratni pridelek od
lanskega. — Prav optimistično gledajo gledajo tudi v Italiji na letošnji vinski pridelek. V večini krajev pričakujejo dober, večkje pa celo prav dober vinski pridelek, na 2,8 milijonov dvojnih centov pšenice, 11,55 milijonov dvojnih centov koruze, 196.000 dvojnih centov ječmena, 154.000 dvojnih centov rži in 490.000 dvojnih centov ovsa.
X Nov stroj za saditev rastlin so nedavno stavili v obrat na veleposestvu Hachenhausen v okrožju Gandersheim. Tu gre za stroj, ki vsadi v eni sami uri 10.000 zeljnatih rastlin. Stroj sadi na ta način, da vleče stroj brazdo, pri tem istočasno neka črpalka spušča vodo v luknjice za rastline, tretja naprava pa hkrati vsadi rastlino. Storitvena možnost tega stroja je 30 do 40 krat večja kakor človeška.
X Iz kamenja zdelujejo vo'no. V bližini mesta Kongsberg na Norveškem se nahaja kamnolom, ki dobavlja kamenje za izdelavo takozvane volne iz kamenja. Izdelava se vrši na način, da se kamenje zmelje, oziroma zdrobi ter predela v testu podobno poltekočino, kar predstavlja osnovno surovino za volno iz kamenja. Kakor so pokazali poskusi, je taka volna seveda veliko bolj trda kakor ovčja ali stanična in se za oblačila za enkrat še ne more uporabljati. Uporabljajo jo pa baje us-
pešno za izolacije vseh vrst ter je tudi pri gradnji cest velike važnosti.
X Gau Donauland prideluje vedno več sladkorne pese. Donauland je v Nemčiji gau, ki prideluje največ pese. Od svetovne vojne so ploskev, oa kateri gojijo sladkorno peso od 5400 hektarjev povečali na današnjih 40.000 hektarjev. Na vsakem hektarju se povprečno pridela 240 dvojnih centov.
X Romunija poveča pridobivanje živega srebra. Romunska rudarska družba Anr
otvori v kratkem v Zlatni v Sedmograški novo tovarno živega srebra. Izdelovalni« je najmoderneje urejena ter bo njena dnevna kapaciteta znašata okrog 160 kg-živega srebra. Pri tem bodo morali dnevno predelati kakih 1600 ton rude.
*	450 let je minulo odkar je Krištoi Kolumb odpotoval iz Evrope, da bi našel Indijo, odkril je pa do takrat Evropejcem še neznan del sveta, to je, današnjo Ameriko.
ODREDBE_
*	Nove odredbe. 9t. številka uradnega lista šefa civilne uprave na Spodnjem Štajerskem, ki je izšla dne 1. avgusta 1942, objavlja nižje navedene odredhe in razglase. 1. Odredbo o gospodarjenju z jabolki in čebulo na Spodnjem Štajerskem. 2. Odredbo o uvedbi v Reich-u veljavnega prava na področju kreditov na Spodnjem Štajerskem. 3. Odredbo o nved-bi predpisov za gasilstvo na Spodnjem Štajerskem. 4. Drugo odredbo o uvedb» tarifnega reda za javno službo na Spodnjem Štajerskem. 5. Drugo odredbo a uvedbi krajevnih razredov za določitev denarnega dodatka za stanovanja. 6. Odredbo o uvedbi mero- in sodoizkusnesa prava, o meroizkusnih pristojbinah ter o ureditvi javnih tehtnic na Spodnjem Štajerskem. 7. Odredbo o ureditvi maloprodaje tobačnih izdelkov na Spodnjem Štajerskem. 8. in 9. Razglasa o izgubi avtomobilskih voznih dovolil.
*	Važnost Ortsbauerufiihrer-jev. Krajevni kmetski voditelji na Spodnjem štajerskem so na važnih položajih ter v popolno zadovoljstvo izpolnjujejo stavljene jim naloge. V pridelovalni bitki 1942 je spodnještajersko kmetijstvo že in še bo doprineslo svoj delež za skupno gu. ^oodarstvo. Važno je, da se v času ¿et\e in spravljanje kmetijskih pridelkov sploh najde in pravilno razdeli vse razpoložljive delovne sile. Za vsako kmetijo Je pa važno, da svoje delovne moči čim nat-bolj racionelno uporablja. Vsaka delovna roka, ki je na napačnem mestu zaposlena, pomeni toliko, kakor da je ne bi bilo. Zato je za vsako deto v kmetijstvu potreben dobro premišljen in pripravljen načrt, po katerem se dela. Pri tem je Orts-bauernfiihrer važna oseba. V njegovo skrb spada, da je na področju občine delovna sila pravilno razdeljena. Posebno skupne vožnje v mesto in do kolodvorov, prevoz gnojil in gnoja, mtačva, kopanje krompirja itd. se da z nekoliko uvidevnosti z združenimi močmi urediti. Orts-bauernfuhrer je sam kmet in ima sam svoje skrbi. Zato mora vsak kmet ?le-dat na to, da mu olajša njegovo delo. Kmet, ki ume svoje delavce držati vedno v dobri volji in zadovoljne, bo imel od njih vedno največje delovne uspehe. Kmet mora vedeti, komu lahka izroči samostojno deto in katerega delavca je treba statuti nadzorovati. Ozračje vzajemnega zaupanja je danes važnejše kakor kedaj koli poprej in to ozračje lahko ustvarijo kmetje na svojih posestvih.
UMNI KMETOVALEC
„Silos" . . „ensiliranje" . . „ensilaža
Vsakdo, ki količkaj pozornosti posveča kmetijski stroki, posebno pa še vsak kmetovalec, ki vsaj od časa do časa vzame v roke kakšen kmetijsko-strokoven članek, ali ki celo kdaj zaide na kmetijsko-strokovno predavanje, je navedene besede že mnogokrat slišal in bral; a mnogi od teh si še danes niso na jasnem kaj naj ti izrazi pomenijo.
Da pa mora za temi besedami tičati nekaj važnega, je razvidno iz navodila, ki. smo ga nedavno brali: da je Zaradi medvojnih težkoč glede prevoza gradiva, kakor tudi pomanjkanja delovnih moči tudi v kmetijstvu odložiti vsa gradbena dela za po vojni, celo gnojišča in gnojnične jame, kjer je to mogoče; — edino gradnja silosov naj se čimbolj pospeši!...
Kaj pomenijo torej izrazi: silo, ensffiranje, ensilaža.
»Silo« ali »silos« pomeni zgradbo, ki »luži za shrambo živil ali pa krmil. Po svoji zunanji obliki so silosi bodisi nadzemni, to je »silo-stolpi« (Siloturm), ali pa prizemni, to je »silo-jame« (Silogrube). Nadalje razlikujemo silo-shrambe pa namenu uporabe: »Žitni silosi« na primer služijo za shranjevanje žitnih zalog (Getreidesilos, Getreidebehälter), medtem ko stažijo drugi silosi za shrambo okisane krme (Gärfutterbehälter). Od te vrste silosov sta najvažnejši dve skupini: silosi za shranjevanje in okisanje zelene krme (Grünfuttersilo,, Gärfutterbehälter für Grünfutter) ter silosi za shranjevanje krompirja (Kartoffelsilo, Gärfutterbehälter für Kartoffel).
»Ensiliranje« pomeni postopek pri spravljanju krme v silose obenem pa tudi notranje pretvarjanj« krmil med kisanjem.
»Ensilaža« je pa skupno ime za različne vrste krme, ki jo pridobivamo potom en-siliranja v silosih.
1. Pomen in namen silosov.
Na kratko in preprosto pojasnjeno: namen in oornen silosov za krmo je, isti» ket namen zeljnih kadi v hišnem gospodinjstvu, namreč: potom okisanja oitra-niti zelene rastline, ki jjh je jeseni * preobilju in ki bi sicer brez haska segniie, ako bi jih v svežem stanja skušali hraniti, užitne tudi preko zime.
Seveda nam je dana pri krmilih za emogočenje shranitve še druga možnost, namreč sušenje, napravljanje sena, oziroma oiave. Vendar ve vsak kmetovalec, da so le redke jeseni, posebno pozne jeseni s trajno lepim vremenom, ko je mogoče otavo na prostem sušiti Ce pa je jesen deževna, ostane otava zunaj, čeprav vprav ob mokri jeseni najbolj bujno raste. Kjer so udomačeni kozolci, posebno »vezani kozolci« ali »toplarji«, je sušenje otave bistveno olajšano, vendar je ob trajno mokrem in hladnem vremenu tudi v kozolcu nemogoče posušiti otavo. Tudi je sušenje otave v pozni jeseni zvezano z obilo dela, je torej drago.
Ie še nekaj drugega: sušimo lahko samo travniško travo in detelje. Kam pa naj kmet, ki nima silosa, spravi vso drugo zelenjad, ki je sicer uporabna za krmo, ki pa je v jeseni takoj vse pokr-miti ni mogoče, posušiti pa se tudi ne da, «¡tiroma je posušena za krmo neuporabna?! In tega je mnogo: pesno, repno, korenjevo, bučno, sončnično, zeljno itd., listje, nezrela ajda, fižol, koruznica, krompirjevka, razne krmske mešanice in še mnogo podobnega.
Namen silosov je torej v tem, da lahko jeseni, ne glede na vreme, shranimo vse, kar najdemo v gospodarstvu za krmo sposobnega ter tako na eni strani obvarujemo mnogo krme pred brezkoristnim uničenjem, po drugi strani pa zvišamo zalogo zimske krme v svojem gospodarstvu.
Silosi pa imajo še drug pomen: preprečujejo nepotrebno izgubljanje redilne vrednosti krme. Dognanc je namreč, da zgubi n. pr. trava ali detelja, ko se suši, najmanj četrtino svoje redilne vrednosti; če pa namaka na pol suho seno dalj časa dež, zgubi skoraj vso svojo krrnsko vrednost Nasprotno pa krma, ki jo v silosih okisamo, zgubi samo nekoliko (okoli 10) odstotkov svoje krmilne vrednosti, torej mnogo manj kot pa pri sušenju, ako okrsa-nje pravilno poteče.
Ker nam torej silosi omogočajo shraniti več krme za zimo in ohraniti krmi tudi večjo krmsko vrednost, omogočajo s tem kmetovalcu, rediti čez zimo več živine, ali vsaj živino bolje krmiti in dobiti od nje več užitka. V prvi vrsti je namen pospeševanja gradnje silosov povečanje proizvodnje mleka.
2. Kakšen silos naj zgradim«?
Dandanes gradimo silose za shranjevanje zelene krme (Griinfuttersilo) navadno samo v obliki nadzemnih stolpov, medtem ko so: za shranjevanje krompirja pripravne jš i prizemni, navadno pravokotni silosi ali ensilažae jame.
Nadzemni silostolpi imajo namreč pred prizemnimi to prednost, da je mnogo lažje jemati iz njih. In ker polnimo navadno silostolpe z rezano zeleno krmo. ki jo stroj sam po posebni cevi meče navzgor in v silostolp, je polnjenje nadzemnih silosov z zeleno krmo enostavno.
Nasprotno pa moramo krompir pred ensiliranjem oprati in je nemogoče nositi kotle z oparjenim krompirjem na vrh stolpov, zato napravljamo silose za krompir navadno prizemno, tako, da sega gornji rob le nekoliko iznad tal.
Okrogli silosi imajo pred pravokotnimi to prednost, da je v okroglih silosih mnogo lažje krmo enakomerno obtežiti, kakor v pravokotnih. In ker se za pocenitev in poenostavljenje gradbe silosov izdelujejo za silose raznih velikosti modeli ali kalupi, s pomočjo katerih, je silo v kratkem času in z malo dela zbe-toniran, — posebno še, ker je tudi potrebno vložno železje (Baustahlgewebe) za okrogle silose raznih, točno določenih velikosti, že v tovarni pripravljeno za vzidanje, — je pri nadzemnih silosih okrogla oblika docela izpodrinila pravokotno.
Izmed različnih patentiranih gradbenih oblik priporočajo kmetijsko-pospeševalna oblastva predvsem takozvane »Monolith--Silo«. Seveda sme graditi take patentirane silose samo v to pooblaščena tvrdka.
Od strani države se gradnja silosov podpira v obliki denarnih podpor, seveda samo, ako se gradnja izvrši točno po predpisih.
Predvsem je potrebno za doseženje podpore, da se gradijo silosi v primerni velikosti in premirnem številu. Računa se nameč, da je treba za vsako odraslo glavo živine najmanj 3 kub. metre prostora v silosu. Ne sme pa se graditi
za celotno potrebuo prostornino le en sam silos, maveč najmanj dva, raje i -i več. To pa zato, ker se lahko manjši > -losi hitreje napolnijo in tudi krma z njih hitreje pokrini, kar je oboje vali >.
Velikosti silosov so tipizirane in v* -bujejo na primer: tip I 9.5, tip II 12\ tip III 19.5, tip IV 28.5 kubičnih metrov, itd.
Zato bo gradil kmet, ki ima n. pr. 12 glav odrasle živine (dve glavi mlade živine štejeta za eno. in po štiri svinje tudi za eno), dva silosa tipe II s skupno 39 kub. metri vsebine, ali pa tri silose tipa H s skupno 37.5 kub. metri prostornine.
Sicer pa se število in tipe »silosov uradno določijo ob ogledu po pristojnem Wirtscliaftsberaterju (betm Ernahrungs-amt). Interesenti naj se samo pi njem prijavijo.
O gradnji sami ni potrebno razpravljati { na tem mestu, ker jo, kot omenjeno, izvrši pooblaščena tvrdka. Kmetovalec mora oskrbeti seveda pripravno stavbišče in potrebne količine za betoniranje primernega; deloma presejanega peska. Za mala tipe naj kmet pripravi: povprečno za vsak. kub. meter silosove vsebine po pol kub. metra peska.
O gradnji silosov za krompir bomo spregovorili ob priliki, ko bomo obravnavali spravljanje krmskega korenstva iit gOmoljstva.
3. Kak» ensUframo?
Krmska • vrednost, oziroma uporabnost okisane krme sploh, je odvisna od tega, ali se nam je posrečilo doseči, da j« v silos vložena krma pravilno pre vrela.
V zeleni krmi, s katero napolnimo silos, se namreč izvrši važna p re o s nov a,, neke vrste vretje — podobno kot pri vrenju mošta.
To presnovo, to vrenje, povzročajo posebna živa bitja, vrelne glivice, ki so seveda tako mala. da jih naše oko ne more opaziti.
Teh glivic pa je več vrst Vsaka vrsta potrebuje za svoj razvoj različno tnao-j^žfno zraka in toplote in — vsaka spremeni krmo dugače. Spet lahko vzamemo, primero od mošta: vinskokvasne glivice potrebujejo srednjetoplo zračno toplino, in le malo zraka ter spremenijo sladkor v akohol; pri višji toplini in prostem pristopu zraka pa se v moštu namesto., vinskokvasnih razvijejo ocetne glivice, ter spremenijo mošt v — kis.
Enako je pri ensiliranju. Naš namen je, doseči, da se v vloženi krmi razvijejo takozvane »mlečnokisle bakterije«, to so one vrste glivic, ki spreminjajo sladkor in škrob, ki se nahaja v rastlinah, v mlečno kislino. Ce se nam to posreči, dobi okisana krma prijeten duh, dober okus in ima veliko krmilno vrednost Ako pa se razvijejo namesto mlečnokislih »maselnokisle« ali celo »ocetnokisle bakterije«, dobi krma neprijeten vonj in okus, lahko pa se tudi popolnoma pokvari.
Mlečnokisle bakterije žive lahko brez zraka in prenesejo do 50 stopinj toplote. Ce pa ima zrak preveč dostopa, se namesto njih razvijejo maslenokisle bakterije. Torej je treba krmo v silosih stlačiti in zabraniti zraku dostop do nje. Pri takem — »hladnem« — načinu ensilira-nfa se razvije le nizka toplota, do 38 stop. C.
Da bi dosegli pravilno okisanje in dobro ensilirano krmo, se nam ie ravnati po naslednjih smernicah:
1. Silos je potrebno vsako leto pred uporabo temeljito očistiti, odstraniti mo*
rebiten odstopljen izolirni premaz in ga na takih mestih obnoviti. Še bolje pa je, silo vsako leto znotraj v celoti nanovo premazati s »Silo-Inertolom 49«.
2.	Krmo, ki jo hočemo ensilirati, moramo čimbolj na drobno zrezati (najbolje na 1 cm dolžine).
3.	Preveč suho ali preveč vlažno krmo pomešajmo: n. pr. k pesnemu listju pri-mešajmo plev, h koruznici pa sveže trave, še boljše je, če lahko več vrst krme mešano ensiliramo.
4.	Krmi, ki je zelo bogata na beljakovinah, primešajmo kako sredstvo, da se je pokvari med kisanjem, n. pr. »AmasiK lili pa jo pomešamo z drugo krmo, ki je revna na beljakovinah.
5.	Krmo med polnjenjem silosa dobro tlačimo. Silos napolnimo do vrha čimprej.
6.	Ko je silos poln, moramo površino takoj napraviti za zrak neprodušno, bodisi s 30—40 cm debelo plastjo ilovice, ali na kak drug zanesljiv način.
4. Krmljenje ensilaže.
Mnogi kmetje se bojijo silosov, češ, da živina ensilirane krme ne mara žreti, ali pa, češ, da ima mleko krav, ki so krmlje-ne z ensilažo, neprijeten vonj. Oboje je lahko res in ne.
Če se namreč okisanje posreči (končano je v 6—8 tednih), ima ensilaža prijeten vonj in jo tudi živina rada žre, če jo sprva po malem privadimo nanjo. Nikdar tudi ne smemo dajati ensilirane krme živini same, marveč le primešano drugi krmi.
Ensilažo krmimo predvsem molznim kravam in sicer 10—15 kg na glavo in dan. Ker smo rekli, da mora biti v silosu za vsako glavo živine vsaj 3 kub. metre prostora in ker tehta 1 kub. meter ensilaže približno 750 kg, imamo v tem pimeru za vsako glavo po približno 2000 kilogramov ensilaže na razpolago.
Ensilažo lahko odjemljemo iz silosa bodisi od vrha, ali od strani na vratcih, kakršna imajo vsi najnovejši silosi. Opozoriti moramo, da je odjemanje z vrha nevarno, ker se razvija v silosih ogljikova kislina, s katero se človek lahko zaduši. Če je torej krma v silosu dostopna samo z vrha, moramo najprej spustiti luč v silos: če ugasne, je to znak, da je v silosu ogljikova kislina in zato tudi človek ne sme prej v stolp ali jamo, dokler ne izženemo te kisline iz nje. (Ce ne gre drugače: napolniti z vodo in jo potem spet izpumpati.)
Ensilažo je odjemavati iz silosa v vodoravnih plasteh. Ploskev, kjer ensilažo odvzemamo, moramo imeti sicer pokrito s kakšno vrečo, da zrak nima preveč pristopa. Ob hudem mrazu je dobro na vrh vreči še nekaj slame, da ensilaža ne zmrzne.
Končno še pripominjamo: v sili, če ni mogoče sveže krme pokrmiti, hiti posušiti, pa tudi silosa ne napraviti, lahko ensiliramo krmo tudi v vsaki betonski jami, vodnem rezervarju itd. V skrajni sili je mogoče poskusiti tudi z jamo, enostavno v zemljo skopano.
Predpogoj uspešnega okisanja je vsekakor: krmo dovolj stlačiti in nasuti toliko zemlje (vsaj pol metra na debelo), da za-branimo zraku pristop. Če se pojavijo na površini razpoke, jih je treba spet zadelati.
Take zasilne jame je napraviti kje pod streho, ker morajo biti silo-jame zavarovane pred padavinami in talno vlago, in ker je sicer pozimi težko jemati ensilažo iz njih.
PK-Aufn.: Kriegsberichter Raible (Sch)
Nachschub rumänischer Truppen mit Ochsengespannen. Bei ihrem Troß verwenden unsere rumänischen Verbündeten auch Ochsen als Zugtiere. Sechsspännig geht es hier durch feien Sand und zähesten Morast.
Nabirajte odpadno sad je !
živimo v času, ko je vsak grižljaj hrane vreden, da se ga pridobi, hrani, štedi in ceni. Vojna ter z njo povzročene težave s prehranjevanjem ljudstva nas silijo, da se prehranjujemo iz popolnoma lastnih pridelkov in virov. Nemški narod je lahko ponosen v tem pogledu prav posebno na svoje kmetijstvo. Saj so ravno kmetje izvlekli iz zemlje toliko pridelkov, ki nam in domači živini služijo za prehrano, da nam doslej pri pravilni razdelitvi še ni bilo treba gladovati in kakor vsi znaki kažejo, tega tudi v bodoče kljub težav, ki jih ne bo manjkalo, ne bomo doživeli.
Stojimo v času, ko dozoreva sadje. Nekatere vrste sadja se že trebijo. Pol-zreli črvivi sadež pada z drevja, ter čaka na uporabo. Pri vetru in nevihtah se potrga seveda tudi precej zdravega sadja, ki popada na tla. Tako odpadno sadje nas v nekdanjih boljših ali pa bolje rečeno zaostalih časih ni veliko vznemirjalo. Po nekaterih krajih so ga pobirali in pokladali svinjam, delali so tudi domači kis iz njega, mnogokje se pa tudi niso brigali za take malenkosti, živina, ki se je pasla po sadonosnikih ga je navadno pojedla, če je prišla zraven. Danes je pa vse to treba drugače vzeti. Moderno kmetijstvo pozna izrabljanje vsega odpadnega sadja in bi bila škoda in greh, če bi se v naših krajih to ne izkoristilo na način, kakor je vdomačen v ostalem delu Reich-a. Z odpadnim sadjem bomo pomagali osigurati prehrano prebivalstva, hkrati nam bo pa isto tudi prineslo gmotno korist.
Kakor znano, vsebujejo odpadne ja-bolke snovi za izdelavo marmelade in je na Spodnjem štajerskem preskrb-jeno .in urejeno, da se bo že letos iz odpadnih jabolk izdelovalo marme-
lado. Posestniki sadonosnikov se pozivajo, da pobirajo v svojih sadonosnikih odpadne jabolke ter jih oddajajo pri krajevnih oddajnicah, ki so jim najbližje. Za vsakih sto kg se plača 9 RM. Če enemu ali drugemu ni znano, kje so zadevne nabiralnice in tako dalje, se lahko svobodno obrne v na svojega krajevnega voditelja kmetov (Ortsbauernführer) v domačem kraju, ki mu bo vse povedal in razložil.
To še pa ni vse. S prodajo odpadnih jabolk se sadjerejec ne okoristi satno z izkupičkom, ki ga dobi za oddano in prodano odpadno sadje, temveč se na ta način, če jabolke takoj pobere in odstrani iz sadonosnika, reši nevarnosti in škod, ki jih povzročajo živalske in rastlinske bolezni, ki jih povzroča in širi gnilo jabolko ako leži in gnije pod sadnim drevjem.
V korist -vseh sadjarjev je, da ne pustijo nobenih odpadnih jabolk propasti. Odpadne jabolke se dajo danes lepo uporabiti za izdelavo pektina, marmelade in žganja. Vojni čas je, v katerem živimo in nobeno jabolko nain ne sme segniti. Zato nabirajte odpadno sadje in ga oddajajte in prodajajte pri za to določenih najbližjih zbiralnicah v našem kraju!
* Sredstvo zoper zastrupljenje z gobami. Čuje se, da je po dolgih poskusih dr. Henry Limousin-u uspelo, da je na zdravniški akademiji Clermond-Ferrand, odkril zdravilno sredstvo zoper zastruplje-nja z gobami. Dr. Limousin je svoje poskuse opiral na opazovanja, da kuncem tudi najbolj strupene gobe ne škodujejo. Poskus, to imuniteto kunce.v prenesti na druge živali je na mačkah uspel s preparatom, ki ga je izdelal iz kunčevih možgan in želodca. Najnovejši poskus s tem preparatom se je pa baje obnesel tudi pri človeku.
MALE VESTI
*	Zopet rekord rojstev v Marburg-u.
Ker je v zadnjem času število rojstev v Marburg-u vidno padalo, je bilo pričakovati, da se bližamo zopet normalnemu sta-ležu porodov. Pa nas je izid porodov v zadnji polovici julija presenetil. Prinesčl nam je zopet rekord v številu rojstev. In sicer se je število od prve polovice julija zvišalo kar za 27. Bilo je torej to pot rojenih 108 (zadnjič le 81). Od teh je bilo 52 dečkov (zadnjic 37) in 56 deklic (zadnjič 44).
*	Število smrtnih slučajev v Marburg-u je ostalo klub siceršriim velikim spremembam v svojem normalnem stanju. In to je povprečno po 100 na mesec. Tudi v zadnji polovici julija jih je umrla 50 (zadnjič 47), od teh 26 moških (zadnjič 19) in 24 žensk (zadnjič 28).
*	Civilne poroke v" Marburg-u. Tudi število civilnih porok se normalizira. Suče se število okrog 50 porok na polovico meseca. V zadnji polovici julija je bilo 49, v prvi polovici pa 47 porok sklenjenih pri Standesamt-u.
*	O dajanju pripomoči za otroke. Spod-nještajerski finančni uradi, to so Finanzämter Cilli, Marburg, Oberradkersburg, Pettau in Rann objavljajo, da je z odredbo od 4. junija 1942 na Spodnjem Štajerskem uvedena pripomoč za otroke. — Kakor je naš list svoječasno poročal, tako je tudi iz razglasa imenovanih finančnih uradov razvidno, kdo ima pravico na pripomoč za otroke. Predstojniki družinskih gospodinjstev, ki imajo po dotični odredbi pravico na pripomoč, morajo pri svojih pristojnih finančnih uradih oddati tozadevne prijave. Prijave je izpolniti na za to določenih tiskovinah, ki se dobijo brezplačno pri finančnih in občinskih uradih. Tozadevni razglas finančnih uradov je bil objavljen dne 5. avgusta v dnevniku »Marburger Zeitung«.
*	Na otroke je treba vedno paziti. V Leoben-Seegraben-u na Gornjem Štajerskem je gospa Monisch okrog 11. ure predpoldan zapustila svoje stanovanje ter odšla po opravkih. V stanovanje je pa zaprla svojo 41etno hčerkico Erno brez vsakega nadzorstva. Otrok se je nekaj časa igral, ko mu je postalo dolgčas, je splezal na okno ter istega odprl. Pri tem je deklica padla skozi okno v drugem nadstropju ležečega stanovanja na zem-
Vrh Sehonberg na
Marburg ima v svoji okolici tudi mnogo takih, razgleda bogatih točk, ki so vse premalo znane. Ena takih znamenitosti je Sehonberg, kar bi se po našem reklo Lepa gora ali »Gara«, kakor ji domačini v svojem dialektu pravijo. Zagle-daš jo že iz vrha Urbana v smeri proti Oraz-u. Od tam izgleda kot neznatna kopa, ki se kot zadnji vršeč Posruck-a od svoje položne lege na enkrat spušča strmo proti dolini reke PoBnltz in ki je dovolj visoka, da popolnoma zastre pogled na Zgornjo Štajersko in Koroško.
Ce te goli slučaj zanese na to goro, ti postane žal, da se nisi že preje seznanil s to, ne samo lepo, marveč že kar prelepo goro. Odpre se ti nepričakovano dl-ven pogled ne le na kraje proti vzhodu, ki si jih videl že iz vrha Urbani, marveč Žele od tu zagledaš prostrani svet ob reki Mur proti in preko Graz-a na vrhove Zgornje Štajerske in Koroške..
Kdor vnanjcev pride na to goro, se ne
ljo ter se tako težko poškodovala, da je naslednjega dne v bolnišnici umrla.
*	Drugi učni tečaj funkcionarjev organizacije Steirischer Heimatbund so ravnokar končali na gradu Wurmberg, blizu Pettau-a. 66 oseb je na ta način dobilo potrebno izobrazbo in izravnavo. Dan pozneje je grad sprejel tretjo skupino učencev iz vseh krajev Spodnje Štajerske.
*	Glavne šole (Hauptschulen) so vsem na razpolago. S početkom novega šolskega leta bodo v vseh gauih starega Reicha otvorili prve glavne šole. Prvotno bo vsak okraj dobil kakih pet do deset takih šol. Hkrati se bo v področjih, kjer se otvorijo glavne šole, začelo opuščati srednješolske razrede, ki jih bodo nadomestile glavne šole. Predvideno je, da bo kakih 30 odstotkov vseh učencev obiskovalo glavne šole. To bo dalo kakih 2.6 milijonov učencev glavnih šol po številu šol iz leta 1940., ki bodo širom Reicha razdeljeni na 11.000 glavnih šol. To bo nekakšen prevrat v srednješolstvu napram prejšnjemu in današnjemu stanju. Danes imamo namreč pri 57.000 ljudskih šolah sicer 2500 višjih šol, le 1380 srednjih šol. Glavna šola bo pač zavzela tako vodilno mesto zlate sredine, da tudi višja šola ne bo ostala brez njenega vpliva.
*	Z alkoholom se je zastrupil. 291etni Kari Sredliik iz Marburg-a je delal v neki viničariji v PoBnitz-u pri Marburg-u. Med delom je našel steklenico slivovke, iz katere je takoj popil pol litra žganja. To ga je tako opijanilo, da se je zrušil in zaspal za večno. Prepeljali so ga sicer še v bolnišnico v Marburg, ki mu pa ni mogla več pomagati.
*	Pozdravi iz neposredne bližine fronte. Johann Pichler, ki se v družbi mnogoštevilnih spodnještajerskih mladeničev in mož nahaja v nekem oddelku frontnih delavcev čisto blizu vzhodnega bojišča, pozdravlja Spodnještajerce v imenu vseh tam se nahajajočih rojakov, ki so večinoma doma iz okrožij Pettau in Marburg. V svojem pismu nas naproša, da povdari-mo in podčrtamo vse, kar koli smo slabega in groznega slišali in čitali o sovjetskem življenju, ker vse, kar še tam vidi, je tako gorostasno, da bi le duševni slepci in popolnoma propadli tipi lahko našli kako dobro in vredno stvar v sovjetskem življenju in v komunističnih metodah. Kdor ima oči in možgane in je člo-
pogorju Posruck-a
more načuditi, da je tako zanimiva iz-letna točka tako malo upoštevana. Če drugega ne, vsaj priprosta lopa spada tu gori in kakšen ondotnih gostilničarjev bi za nedeljske izletnike lahko preskrbel tudi okrepčilo.
Ko bo enkrat že zdavno potrebna cesta vezala Maburg preko celega Posruck-a, ki bi naj vezala vse glavne iz-letne točke na tem pogorju, bo Sehonberg kraj, kjer bi se lahko postavil kak sanatoij za tiste, ki potrebujejo miru v čistem gorskem zraku. Vode (in to dobre planinske vode) za primeren vodovod nikjer ne manjka. Znano je, da je v tem okolišu domačija dobrega sadja in grozdja, ki ga gojijo dobri in miroljubni ljudje.
Za začetek širšega spoznavanja s to prelepo goro, pa naj domačini in posestniki gore preskrbijo s tem, da se očisti dohod peko že zaraščenih prehodov,' zlasti' sredi vrha.
vek, si ne more ničesar drugega želeti, kakor konec nevzdržnega sistema, ki bi drugače ogrožal vso evropsko civilizacijo ter uničil vse narode.
* Uradni dnevi meroizkusnih ter sodo-Izkusnih uradov na Spodniem Štajerskem so določeni kakor sledi: Eichamt v Marburg-u, Hugo-Wolf-Straße 11, vsak torek in vsako sredo med 7.30 in 17.30 uro. — Faßeichstelle v Ankenstein-u, to je za sode, bo uradoval samo po potrebi, ki jo je treba pravočasno v Marburg-u prijaviti.
—	Faßeichstelle v Friedau-u, vsaki prvi petek v mesecu med 7. in 16. uro. V mesecih november, december in januar ne uraduje. — Faßeichstelle v Gonobitz-u uraduje vsak drugi četrtek v mesecih fe-, bruarja do oktobra. Uradne ure med 7.' in 15.30 uro. — Faßeichstelle in Luttenberg uraduje vsak drugi ponedeljek v mesecu med 7. in 16. uro. V mesecih november. december in januar ne uraduje.
—	Faßeichstelle in Pettau uraduje prvi in drugi četrtek v mesecu, med 7. in 16. uro. Meseca decembra odpadejo uradni dnevi.
—	Faßeichstelle in Windischfeistritz uraduje samo po potrebi, ki jo je treba pravočasno v Marburg-u prijaviti. — Faßeichstelle v Windischgraz-u uraduje samo po potrebi, ki se mora pravočasno v Marburgu prijaviti. — V Cilli-ju se nahaja Eichamt v Grazerstraße 2. Uradne ure so zaenkrat še dnevno od 7. do 17., ob sobotah pa od 7. do 13. ure. — Pri Faßeichstellen v Drachenburg-u, Gurk-feld-u, Lichtenwald-u, Rann-u in Schön-stein-u bodo uradovali samo po potrebah, ki se morajo pravočasno pri zato pristojnem Eichamt-u v Cilli-ju prijaviti.
*	Odlično delovanje krajevnih skupin (Ortsgruppendienststellen) Winterdorf, Wittmannsberg in Kirchberg. Kreisführer okrožja Pettau, Fritz Bauer, je nedavno pregledal poslovanje krajevnih skupin Winterdorf, Wittmannsberg in Kirchberg v svojem okrožju ter našel povsod vzoren red. Obiskal je tudi občinske uprave, kjer je istotako ugotovil najboljše poslovanje na vsestranskem obnovitvenem delu. Cele vrste občinskih cest je v delu, podvzeti so koraki za intenziviranje kmetijstva, uradi so pa kakor pri krajevnih skupinah, tudi pri občinskih upravah v najlepšem redu. Kreisführer je v vseh navedenih krajih priredil shod ter govoril ljudem o perečih problemih. V svojih govorih je podčrtal vojni položaj, ki se ga ne more primerjati s položajem v letu 1914—18. Danes je Reich močnejši kakor kedaj koli, ker ga vodi mož, ki je večji, kakor vsi možje, ki so jih narodi doslej imeli. Kreisführer se je Block- in Zellenführer-Jem zahvalil za dosedanje delo ter jim dal smernice za nadalnje delovanje.
*	Verordnungs- und Amtsblatt des Chefs der Zivilverwaltung in der Untersteiermark, to je odredbeni in uradni list šefa civilne uprave na Spocthjem Štajerskem, prinaša v svoji 90. številki, ki je izšla dne 24. julija 1942 dve odredbi in 4 razglase. Razglas o pregledu za vojaško • službo na Spodnjem Štajerskem ter odredbo o prepovedi ureditve, preseljevanja, razširjenja in nakupa naprav za razpečevanje mineralnega olja. Nadalje odredbo o zapiranju in odpiranju trgovin ter o obveznem prodajnem času na Spodnjem Štajerskem. Sledi razglas o pobiranju davkov potom občin v računskem letu 1942. Razglas o cenah za prevoze blaga z avto-. mobili v bližnjem prometu ter razglas uradnih dni pri meroizkusnih uradih.
*	Razširjena zaščita izumiteljev po podjetjih. Nedavno med Reichsminister-om Speer-om, kot vodjem glavnega urada za
ehniko v stranki ter vodjem nemške delovne fronte dr Ley-jem sklenjen dogovor o postavljanju obratnih čuvarjev po članih delovnih posad izdelanih izumov, je iedaj Reichsmarschall Goring kot vodja n pooblaščenec štiriletnega gospodarnega načrta uzakonil V tem zakonu se Joloča, da se po vseh privatnih in javnih ibratih pod vodstvom uradov stranke pri rauih skrbi za izumitelje in njihove iz-iajdbe. Vsak član posade mora svoj izum najprej staviti na razpolago podjetju, kjer e zaposlen. Podjetnik mora za to plačati ■rimerno odškodnino. V nasprotstvu s pa-entnim zakonom od leta 1936, ki izumitelju priznava samo idejno čast, je nova odredba uvedla tudi zakonito pravico na idškodnino za iznajdbo, ki jo je prevzel n jo bo izkoristil podjetnik. Tako bo se-laj zaščiten stvariteljski uspeh nemškega judstva, ki je na področju izumov nad v se delavno.
*	Vsak zakonski par nai oživa roditeljsko srečo! Reichsgesundheitsminister minister narodnega zdravja) dr. Conti, je >o ustanovitvi družbe »Kinderlose Ehe« 'Zakon brez otrok), ki ima svojo središ-nico v Wien-u, odredil, da se ustvari v vsakem gauu delovno skupnost »Hilfe bei (inderlosigkeit in der Ehe!« (Pomoč zakoncem, da bi se jim rodili otroci.) V na-•topnem podamo našim bralcem sliko, kašo ta središnica posluje. Centralni urad Kinderlose Ehe« naj vsem v rasuem po-'ledu pospeševanja vrednim zakoncem, ki o najmanj dve leti kljub želji in volji lobiti otroka, ostali neplodni, ali pa še ladalje brez naraščaja, nudi vsako pomoč tranke. države in zdravniške vede, da o jim preiskave in zdravljenje brez ozira
stroške na razpolago. Dva razloga sta, 'a se doslej zakonom, ki ne dobijo otrok, li nudilo pomoči. Prvi. ker v gauih, ki limaio večjih mest, v največ slučajih ■rimanikuje preiskovalnih možnosti, kakor udi možnosti zdravljenja. Drugi vzrok je a v tem. da ie doslej zakonski par mo-al nositi stroške za take preiskave in dravljen.ia, ki so dolgotrajna. Te ovire o sedaj z ustanovitvijo centrale odprav-iene. S tem. da se vse v poštev priha-ajoče klinike in cela vrsta bolnišnic z odgovarjajočimi specialnimi kliničnimi od-lelki stavijo za vse to na razpolago, je »odano jamstvo, da bo vsak zakonski par ' tem pogledu užival najboljšo preiska-o in zdravljenje. Ta nova središnica bo udi po zdravljenju stala z dotičnimi za-onskimi pari v stiku, da bo ugotovila, e je zdravljenje imelo uspeh. — S to ireditvijo bo v vseh gauih briga za na-aščaj pri za to vrednih zakoncih polo-ena v edino prave in odgovornosti se avedajoče roke — naših zdravnikov.
*	Vaški večer v Gutendorf-u pri Cilli-u. Vas Gutendorf pri Cilli-ju je imela ' nedeljo svoj prvi vaški dan. Pod getom: »Mi pojemo nemške pesmi« se ie _ taro in mlado zbralo pod starodavnimi' 'aškimi lipami, kjer je preživelo skupno »roslavo nemške pesmi. Pod vodstvom ovariša Hans-a Holling-a sta nastopila 'ornači mešani in otroški zbor ter odpela tekaj zbranih nemških pesmi. Prepevali o o domovini, ljubezni, veselju in trplje-iju ter o vseh zadevah, ki zanimajo nem-ko- ljudstvo. Oddelek domačih pimpfov
e prireditev olepšal s taboriščnim og-iem ter s tremi pesmimi povzročil pra-•o taboriščno življenje. __ * Štiri velika zborovanja v okrožju Cilli. Kreisfulirer Dorfmeister je minulo nedeljo govoril na shodih pri krajevnih skupinah v Hofrain-u, Bad Neuhaus-u, Hochenegg-u in Rabensberg-u. Razen
funkcionarjev organizacije Steiriseher Heimatbund, se je na shodih zbralo mnogo moških in žensk, katerim je Kreisftih-rer poročal o svetovnih dogodkih, ki so povzročili sedanjo vojno ter nien vpliv na Spodnjo Štajersko. Pozival je prebivalstvo, da pomaga uničiti sovražni tujini vdane in poslušne zločince, ki ropajo m morijo Spodnještajerce ter jih spravljajo v nesrečo. Govore je tovariš Paidasch prevedel v našo govorico, nakar so se vršili pogovori o perečih vsakodnevnih dogodkih.
e Posadka neke podmornice je obiskala Marburg an der Drau. Mesto Mar-burg je povabilo posadko nekega našega podmorskega čolna na večdneven obisk. Pod vodstvom poveljnika podmornice, Korvettenkapilan-a von Man-stein-a došle mornarje so Marburger-ji že na kolodvoru prav lepo sprejeli. Navzoči so bili zastopniki mesta, oborožene sile, organizacije Steiriseher Heimatbund itd. Spregovorili so več pozdravnih »ovorov, ki so prikazali povezanost naše slavne mornarice s spodnje-štajerskim prebivalstvom. Gostom so priredili tudi neprisiljen družabni večer, sestanek, na katerem so goste kratkočasili. Slavni mornarji, ki so operirali s svojo podmornico tudi že v ameriških vodah, so si ogledali mestne znamenitosti, kopališči- na otoku ter grad Wurmberg, kjer se nahaja šola za funk-cijonarje organizacije Steiriseher Heimatbund.
*	Nove potovalne nakaznice za hrano. Ker so za celo državo enotno tiskane nakaznice za živila in državne nakaznice za dopustnike izdelane iz papirja z enakim vodnim tiskom, bodo svrhom odgovarjajoče odslej tudi potniške nakaznice za živila, kakor tudi gostilniške nakaznice za živila, ki doslej nimajo vodnega tiska, izdelane iz islega papirja z vodnim tiskom. To preureditev se bo izkoristilo, da se bo izdalo znamke v novi obliki ter veljavnost istih določilo. V to svrho je minister prehrane in kmetijstva odredil, da stopijo sedaj veljavne potovalne in gostilniške znamke za kruh. meso, maslo, margarino, sir. itd. s potekom 44. dodelilne perijode. lo je dne 10 .januarja iz veljave. Uvedlo se bo nove znamke za kruh, meso, maslo, margarino, sir itd., ki jih bodo prehranjevalni uradi in delilmce nakaznic začele izdajati s početkom 43. dodelilne perijode, to je dne 16. novembra 1942, ki bodo od tistega dne omogočale nakup blaga. Do 10. januarja 1943 veljala potem obe vrsti nakaznic ali znamk. Nove potovalne znamke so v svoji veljavnosti z natisom omejene do kraja septembra leta 1943.
*	»Nemčija bo zmagala«. »Nemčija mora v tej vojni zmagati«. Tako je izjavil znani svetovno znani učenjak in raziskovalec Sven Hedin v nekem razgovoru z dopisnikom lista »Deutsche Allgemeine Zei-tung«. »Nikdar nisem mogel razumeti — tako je nadaljeval sivolasi učenjak —, »da kljub 25-letni, popolnoma jasno izpostavljeni boljševiški nevarnosti evropski narodi iste niso opazili in še danes tega ne morem razumeti. Odkar smo videli zimsko vojno Moskve napram Finski in odkar nemške armade razkrinkavajo gosto mreno raz Stalinovega carstva, ni nikakšnega oprostila za tiste, ki še sedaj ne vidijo boljševizma v pravi luči. Kar bi se v slučaju sovjetske zmage zgodilo z osovin-skimi silami in ostalo Evropo, je neovrg-ljivo opravičilo vsem, kar dela Nemčija za izpolnitev svoje velike misije v rešitvi Evrope pred največjo nevarnostjo v tem
tisočletju. Vsaka popustljivost, pomeni »zločin nad človeštvom«.
*	Rokodelstvo Spodnje Štajerske bo pokazalo kaj zna. Führer je nekoč izjavil: »Es ist mein Wunsch und Wille, daß da» Handwerk, getragen von ehrwürdiger Uberlieferung, im Schutze von Volk und Staat einer neuen Blüte entgegengeht.« Po našem bi se to reklo: »Moja želja is volja je, da gre rokodelstvo, ki sloni na častnih izročilih pod zaščito ljudstva is države novi cvetoči dobi nasproti.^ V tem smislu je nacionalsocializem odkar je na oblasti deloval za dvig rokodelstva v starem delu Reicha. Nič manjša ni briga nove uprave na Spodnjem štajerskem za rokodelstvo. Delovno politični urad organizacije Steiriseher Heimatbund je razpisal rokodelsko tekmo, da bi spodnještajerski rokodelci pokazali in dokazali moč in višek svojega dela in svojih storitev. Na tekmi bodo udeleženi mojstri in pomočniki. Smisel tekme je, da bo razen kulturnih nalog rešila tudi nekaj vojnim razmeram primernih zahtev. Tako se bo na primer od čevljarja zahtevalo izdelavo čevljev iz najnovejših nemških umetnih mas itd. Posebno vlogo bo pri tem igralo kmetijsko rokodelstvo. Kolarji in kovači bodo iz sedaj na razpolago stoječih materij urtietno izdelanih nadomestnih surovin, izdelali kmetijske potrebščine, ki bodo kmetovalcem olajšale njihova dela. Mizarji bodo izdelali sodobno pohištvo, da bodo hkrati pomagali dvigniti stanovanjsko kulturo naroda.
*	Tovariški večer starih frontnih bojevnikov v Sternstein-u. Minulo nedeljo so v Sternstein-u frontni bojevniki 1914—18 priredili svoj prvi tovariški sestanek. V največje veselje vseh, je sestanek obiskal tudi vodja brambnega moštva v organizaciji Steiriseher Heimatbund SA-Oberführer Blasch, katerega govor so navzoči skrbno poslušali.
*	Gojite glasbo. Organizacija Steiriseher Heimatbund se trudj po svojih močeh, da podpira in omogoča ustanovitve godb pri raznih krajevnih organizacijah, kjerkoli se da. Pomaga se z nasveti, pravili, instrumenti in z vsem kar je potrebno, da si poedine krajevne skupine uredijo in izvežbajo godbe poljubnih vrst. In res ima Spodnja Štajerska že mnogo takih ureditev, na katere so posamezni kraji naravnost ponosni. Najnovejša tvorba na tem področju je godalni orkester brambnega moštva organizacije Steiriseher Heimatbund v Windischfeistritz-u, ki se je javnosti s svojim prvim nastopom že predstavil ter za pokazano znanje žel zasluženo priznanje.
*	Plakatiranje v Marburg-u. Oberbürgermeister mesta Marburg an der Drau je razglasil, da je vsako plakatiranje na področju mesta Marburg dovoljeno samo potom za to pooblaščene tvrdke, ki se imenuje »Ankünder«, Steiermärkische Ankündigungsgesellschaft m. b. H., Graz, podružnica v Marburg-u, Am Stadtgraben in sicer samo na stebrih, ki so za plakatiranje določeni. Izjema velja samo za organizacijo Steiriseher Heimatbund in državne urade.
*	Tako delajo s svojimi vazali. Po poročilih angleške poročevalske službe »Reuter«, je angleški državni podtajnik za Indijo, vojvoda Devonshire, pri neki debati •v angleški Gornji hiši ugotovil kakor sledi: »V neki indijski brigadi, ki je nedavno prišla v boje v Afriko, nimajo niti enega preživelega vojaka, ki ne bi bil ranjen. To je dejstvo, na katerega je Indija lahko ponosna.«
*	V lastnem sadonosniku so ga položili k večnemu počitku. V kraju Wald na gornjem diu Štajerske leži grad »Hübler-jiof«, dedno imetje veleposestnikov Jan-senberger. Nedavno je umrl stari kmet Jansenberger. Bil je to korenjak in vzor gospodarja na svoji domačiji. Mnogo poklicnih in življenjskih borb je premagal. Za nacionalsocialistično idejo je marsikatero grenko pretrpel. Bil je pa vedno z dušom in telesom kmet, ki je ljubil in obo-žaval svojo zemljo. Ko je prišel čas, da se pripravi za. slovo, ki je po naravi neizogibna, je vse svoje zadeve nasledstva in nadaljnjega obstoja vzorne kmetije odlično uredil. Izrazil je pa tudi željo, da želi celo po smrti počivati v svoji lastni domači zemlji. Nedavno so vrlega kmetovalca in vzor moža, ki se je poslovil od vseh, na slavnosten način pokopali nedaleč od domačije v prijaznem sadosniku. Mož počiva tam, kjer je v življenju najraje bival, v zemlji, ki jo je celo življenje obdeloval in negoval.
*	Landesbauernschaft Steiermark in Landesbauernschaft Kärnten. Na podlagi odredbe Reichsbauernführer-ja se je področje dosedanjega Landesbauernfiihrer-ja Landesbauernschaft-ti Südmark, to je deželnega kmetijskega zastopstva Südmark, ki je imelo svoj sedež v Graz-u, razdelilo na dva dela. V Graz-u ostane za gau Steiermark Landesbauernschaft kakor doslej in se preimenuje v »Steiermark«. Za gau Kärnten se je pa ustanovilo urad Landesbauernschaft »Kärnten« s sedežem v Kla-genfurt-u. Landesbauernführer Štajerske ostane dosedanji Landesbauernführer Hainzl. Za Landesbauernführer-ja Koroške je pa imenovan Reinhold Huber iz Sir-nitz-a.
*	Državna poklicna strokovna šola za pletenje košar v Pettau-u, to je Staatliche Berufsfachschule für Korbflechterei in Pet-tau, objavlja, da sprejema dne 2. septembra 1942 med 14 in 17. uro vpis učencev. Pogoji za sprejem so: Izpolnjena Ijudskošol-ska obveznost ter dovršeno 14. leto starosti. Ta vpisovanja se vršijo osebno. Pismene prijave se pa sprejemajo že sedaj. Podrobnosti so razvidne iz plakatov.
*	čiščenje v Bosni napreduje. Po poročilih iz Berlina, so vojaške sile neko skupino tolp, ki je južno od Sarajeva vznemirjala prebivalstvo ter poskušala sabotirati žetev, obkolile ter se uničenje iste bliža h kraju. Doslej se je naštelo 300 mrtvih banditov. V Una-Sana loku so že mnogoštevilne vasi od banditov očiščene.
*	Kako so odkrili premog v Trifail«. Neka šolska kronika v Trifail-u ima za-timive beležke o izsleditvi premoga v današnjem premogovnem revirju Trifail. Bilo je leta 1804, torej pred 138 leti, ko sta dva rokodelska pomočnika na poti za delom prišla v Trifail. Tam so jima kmetje pripovedovali, da je pri njih slaba zemlja, ker je črna in ne rodi. Potujoča rokodelska pomočnika po imenu Thonhausen in Ho-iuber sta si to »črno zemljo« malo bližje ogledala in v isti takoj spoznala premog, ki je segel na mnogih krajih celo na zemeljsko površino in na beli dan. Potnika sta zapustila Trifail ter odšla proti severu. Ko sta prišla na Nižje Avstrijsko sta v mestu Wiener Neustadt pri čaši dobrega vina pripovedovala o svoji najdbi v Trifail-u. Med gostilniškimi gosti in poslušalci se je nahajal tudi odvetnik iz istega mesta dr. Maurer. To je bil tisti mož, ki je to odkritje znal izkoristiti. — Že leto potem je dr. Maurer začel v Trifail-u kopati rjavi premog. Med rudarji, ki so prišli z njim, sta se pa seveda nahajala tudi oba potujoča rokodelska pomočnika, ki sta ta premog odkrila. — Po tem popisu izgleda,
kakor da bi takratnim kmetom v Trifail-u r.e bil znan izgled premoga, da ga sami niso spoznali temveč držali za črno zemljo, ki ne rodi.
*	Rani krompir iz okrožja Pettau, ki
je že pred več kakor petimi tedni prišel po spodnještajerskih mestih in seveda tudi v Graz-u na trg, so Gradčani baje prvotno smatrali za italijanski krompir, ker radi meje, ki je 23 let ločila Spodnjo Štajersko od Graz-a, niso imeli več zvez z našimi kraji. Kakor znano je okrožje Pettau nekaka kašča krompirja, ki posebno uspeva v zemlji na ravninah med Pragerhof-om in Pettau-om.
*	Pazite se pri kopanju! Minulo nedeljo se je nekaj mladih ljudi pri Johann-u, blizu Marburg-a, kopalo v reki Drau. Pri tem je 181etna prodajalka in šivilja Mar-garethe Vertatschitsch, ki je bila dobra plavalka, hotela sama preplavati reko. Ko je bila že daleč od obrežja, jo je še neki fant vprašal, kako gre. Na to si je smeje popravljala lase ter potrdila, da gre dobro, in že v istem trenutku je la-ginila v valovih. Verjetno jo je prijela srčna kap. Takoj na pomoč plavajoči kopalci je niso več našli.
*	Nabirajte gobe! Cas, ko rastejo gobe. bi bilo dobro izkoristiti. Otroci, ki posebno med šolskimi počitnicami še večkje z neplodnimi igrami izgubljajo čas, bi se lahko igrajoč poprijeli nabiranja gob, kar bi jih v svežem gozdnem zraku razvedrilo. Na ta način bi se povezalo počitnice s koristnim delom. Gobe niso samo dobra sprememba v prehrani, temveč predstavljajo naravnost visokovredno delikateso. Vkuhava-nje in vlaganje gob je možno edino le, če jih kdo nabira in se za to svrho prav dobro prodajo. Sušenje gob je v naših krajih že od nekdaj nekaterim kmečkim otrokom omogočalo na lahek način, priti do kake nove obleke. Sušene gobe so bile že vedno iskane in cenjene ter so se tudi v časih, ko se ni vedelo kam z blagom, ker je primanjkovalo plačila zmožnih kupcev, zadovoljivo spravile v denar. Danes, ko je vsako za prehranjevanje uporabljivo blago dobrodošlo, je pa treba tudi v gozdovih nabirati gobe kolikor se največ da.
*	Državno pripomoč dobijo podjetja, ki predelujejo krompir. Pri tem je mišljena industrija, ki iz krompirja pridobiva krompirjevo moko vseh vrst, suh krompir vseh vrst, krompirjev škrop itd., da s takimi prispevki modernizira in spopolnjuje svoje tovarniške naprave.
*	Nemčija se udeleži letošnjega jesenskega sejma v Budimpešti med 14. in 24. avgustom ter razstave v Barceloni v Španiji, ki se vrši med 5. in 13. septembrom in končno tudi zagrebškega zbora v času med 5. in 14. septembrom.
*	Na osatovi bodljiki se je ranila v GroB-Witzesee-ju neka kmetica, ki je spravljala seno. Kmalu nato se je ta mala ranica vnela, kar kmetica ni vzela resno. K zdravniku je šele šla, ko je roka bila že tako daleč, da tudi zdravniška pomoč ni mogla več pomagati.
*	Tudi rodbine so odgovorne za zločine proti državnim interesom. Poglavnik Hrvatske je izdal zakon, po katerem odgovarjajo za zločine, naperjene proti interesom države, tudi člani rodbine dotič-nega zločinca, in sicer žena, starši, otroci, bratje in sestre. Kazen v takih slučajih znaša šest mesecev do tri leta koncentracijskega taborišča.
*	Petletni agrarni načrt nameravalo izdelati na Hrvatskem. Tako piše hrvatski kmetijski minister dr. Božo Dumandžič v
Izrek tedna
»So wie das ganze Volk ohne Aus-nähme in den Genuß der Erfolge die-ses Krieges kommen wird, so muß das ganze Volk und zwar ohne Ausnahme auch an seinen Lasten teilhaben.« Po našem se to pravi: »Kakor bo ves narod brez izjeme užival uspehe te vojne, tako mora tudi Ves narod brez izjeme nositi njena bremena.«
To so besede našega ministra propagande dr. Goebels-a, sloneče na čisto pravilni nacionalsocialistični miselnosti, ki je za to, da se življenjske trdote in ugodnosti pravično in enakomerno razdelijo na vse prebivalce. Medtem ko je v prvi svetovni vojni mnogo človeških zajedavk živelo lepo v ozadju na varnem ter iz krvopreli-vanja ljudstva vleklo svoje dobičke, je danes v Nemčiji vse to urejeno tako, da čuti trdote vojne vsak brez ozira na stan, poklic in premoženje. V svetovni vojni so si razni židje ma-stili svoje trebuhe, širili in večali svoja bogastva na račun tistih, ki so se bojevali na raznih frontah ali pa delali in trpeli v pomanjkanju v zaledju. Po vojni so tisti, ki so si iz iste izvlekli kapital, špekulirali in izrabljali revno ljudstvo še naprej, slednje je pa preživljalo gospodarske krize, brezposelnosti itd. — Ko bo dobojevana nemška zmaga v sedanji vojni, bodo brez izjeme vsi sloji nemškega ljudstva deležni boljšega življenja, ki ga bo svojemu narodu prinesel Führer. In to je popolnoma v redu. Enake pravice za vse. Težave, ki jih zahteva trajanje vojne, nosimo vsi, uspehi, ki si jih bomo izvojevali z zmago po sedanji vojni, bodo pa tudi enako in pravično razdeljeni, tako da bomo iste uživali vsi. Zato si pa zavihajmo rokave ter pomagajmo tam, kjer stojimo in delamo, ker vse, kar delamo, predstavlja pomoč za dosego zmage.
v nekem amsterdamskem gospodarskem listu. Pri tem bo velik del načrta usmerjen v glavnem v povečanje proizvodnje, ki jo bodo dvignili pri upoštevanju vseh sodobnih momentov, ki so pri tem so-odločujoči. V velikem in glavnem je pač mišljeno delo na področju izsuševanja močvirnatih krajev ter izboljševanja sedanjih rodnih njiv. Kolikor je nerodnih in pustih področij, se jih bo po možnosti spremenilo v rodno eemlio.
*	Mussolni se je zahvalil Fiihrer-ju. Italijanski predsednik vlada Benito Mussolini se je Fiihrer-ju zahvalil za čestitke, ki ma jih je sporočil k rojstnemu dnevu. Brzojavka se je glasila: »Tisočkratna hvala Vam, Fuhrer, za brzojav ob mojem rojstnem dnevu. Voščilo želim z istimi prijaznimi občutki povrniti, kakor ste mi ga sporočili. Ramo ob rami bova nadaljevala skupno borbo kot zvesta in redna tovariša.«
*	»Mi od motorjev smo zmagali v tej vojni.« Tako je izjavil v neki tovarni zaposlen francoski vojni ujetnik, ki je po poklicu tehnik napram nemškemu tehniku, ki sta v tovarni skupaj delala. Čas in tehnika mu je dala pozabiti vse, kar ga je z zrušenjem Francije zadelo, on vidi danes samo motorje, ki so odločili in še odločajo ter bodo tudi zaključili fcid sedanje vojne.

*	La Guardia se je zaračunal. Župan inesta New York, Žid La Guardia, je sprejel inozemske časnikarje ler jim serviral med drugim sledečo strategično modrost: „Nekdaj je moč vojskujočih se narodov predstavljalo število vojakov, danes se pa moč neke države določa z induslrijalno produkcijsko kapaciteto. Zalo bo Amerika zmagala". La Guardia, ki je najintimnejši prijatelj predsednika Roosevelta, je pri tem pozabil navesti milijonske številke brutoregislerskih Ion pogreznjenih ameriških ladij, ki so jih nemške podmornice uničile. Te številke so matematično v redu in govorijo dovolj jasno, kdo bo zmagal, ker ne predstavljajo „ame-rikanskih hišnih številk", kakor je to primer v številkah o ameriški vojni produkciji, ki jih v propagandne svrhe, od slučaja do slučaja, trobi predsednik Roosevell v svet.
*	Sončnice nas pozdravljajo! V mnogih vrtih se vidi sončnice, ki razsvetljujoče pozdravljajo črez plotove. Veliko, v obliki srca £ lasi obraščeno listje objema z ostrejšimi lasi obraščeno steblo, ki večkrat doseže celo 4 metersko dolžino. Na najvišjem vrhu se pa razvija čudovita tvorba sonca z žarki. Ob robu keliha, ki izgleda kakor strešna opeka, visijo veliki plamenorumeni traki navzdol, svetlikajoči jeziki obrobnih cvetov, ki služijo kakor nekakšna vaba ter živalicam kažejo pot do cvetnega prahu in medu na krožniku podobnem sadnem dnu. Premer glave sončnice doseže 50 cm in je to sijajen obseg! Zato pa tudi zvabi na stotine čebel in os k sebi, ki vse pridejo na svoj račun. Sončnica je v naše kraje prišla kot okrasek in igračka. Danes je pa to rastlina. ki jo gojimo in cenimo radi olja, ki ga izdelujemo iz sončnega semena.
*	Uslaška milica je na novo organizirana. Poglavnik Hrvatske je z zakonom preuredil oddelke ustašev ter določil razmerje med domobranstvom, to je rednim vojaštvom, in med vodstvom uslašev. Vrhovni poveljnik ustaških oddelkov je sam poglavnik. Pristaši ustaških oddelkov morajo pri nastopu v službo položili prisego poglavniku. Pri posameznih vojaških podjetjih se oddelki milice lahko podredijo tudi poveljnikom domobranstva. Vstop v usla-žko milico se vrši potom prostovoljnega vstopa in je vsakemu pristašu ustašev, v kolikor je za lo sposoben in vreden, dana možnost, da bo sprejel. Službovanje v milici traja do smrti in prestane le, kadar se član uvrsti v oddelke domobranstva. Odredom hrvatske milice pripadajo tudi lakozvane EinsatZ-staffeln nemške ljudske skupine, ki živijo na Hrvatskem.
*	Pasji dnevi. Dne 23. julija so nastopili lakozvani pasji dnevi, ki trajajo do-23. avgusta. Pravijo, da so ti dnevi najbolj vroči, kar pa vedno ne drži. Izkušnje namreč učijo, da je tudi v tem času večkrat deževno. Pasji dnevi so že pri starih Grkih veljali za najbolj vročo dol». Stari Grki so tudi bili tisti, ki so to izredno toploto, ki se pričenja z jutranjim vzhodom pasje zvezde Siriusa, tej dobi dali ime pasji dnevi. Tudi stari Egipčani so lo veliko pasjo zvezdo častili kot darovalca blagoslova. Pojav te zvezde jim je bil poročilo, da bo reka Nil preplavila svoja obrežja ter namočila njive in polja. Pra. vijo, da bo dobro leto, če' so pasji dnevi svetli in jasni. Kmečki pregovor pa tudi pravi, da se pasji dnevi kon-i-ajo kakor so se začeli.
TO IN ONO
o Strategija in taktika. Ta dva izraza čitamo in slišimo večkrat v vojnih poročilih. Beseda strategija pomeni umetnost vojevanja, lahko bi se reklo tudi vojna zvijača ali vojaška spretnost. Strategija je teorija, ki upošteva vse možne položaje, izumlja nova sredstva in zasleduje razne cilje. Strategija je v ozki povezanosti z drugimi panogami znanosti, kakor s tehniko in državno politiko. Beseda taktika znači toliko, kakor uporabljanje vojaških sil v boju. Reklo bi se lahko tudi modro zadržanje in načrtno izrabljanje položaja v bojih. Medtem ko se strategične naloge lahko rešuje, pripravlja in izdeluje v mirnem in vojnem času povsod, pomeni taktika izrecno samo način bojevanja. Taktika je torej nauk o vodstvu in zadržanju čet na samem bojišču. — Še en tuji izraz se v vojnem času večkrat sliši in sicer beseda invazija. Invazija znači toliko, kakor sovražni naval ali sovražni vpad v neko deželo.
o Avstralsko živalstvo je znamenito po svojih kengurujih, ki so sesavci in ležejo jajca ter edini vrečarji na svetu. Živijo po ravninah in gozdovih, preživljajo se od popkov, listja in trave. Najbolj zanimiva na njih je vreča, v kateri prenašajo in čuvajo mladiče. V vrečo dajejo mladiča, ko še ni razvit, dokler ni sposoben za skakanje. Kadar čuti nevarnost, zleze tudi že velik mladič v vrečo. Avstralskih kengurujev poznamo dve vrsti. Navadne in one, ki splezajo na drevje. Slednji živijo v tropičnem pragozdu Quins-landa ter skačejo in letajo ravno tako dobro tudi po zemlji kakor po drevju. Navaden, nedrevesni kenguru skače samo po tleh in je pri tem izredno močan rep dobra pomoč zadnjim nogam. Znano je, da prevali takšen kenguru, ki skoči 3 metre visoko ter 10 metrov daleč, do 40 milj na uro.
o Kakšen je najbolj enostaven domači način prirejanja marmelade? Za kuhanje marmelade je vzeti le popolnoma zrelo in ne nagnito sadje. Sadje je skuhati v lastnem soku in še le nato ga je pretlačiti Lahko se ga tudi zmelje na mesnem stroju ali pa pusti v kosih. Kar se tiče dodatka sladkorja, je količina odvisna od sladkobe samega sadja in od okusa družine, ki bo marmelado uživala. Sladkor je treba vedno najprej prekuhati in sicer je praksa pokazala, da je za vsaki kilogram sladkorja vzeti pol litra vode, večje ali manjše količine se ravnajo temu primerno. Ko se sladkor zgosti in postane bel, je treba vanj usipati sadje, posodo pa postaviti na rob štedilnika ter vse skupaj dobro premešati, da se sladkor odstrani od posode. Nato se posodo porine nazaj, da se marmelada prekuha. Ko marmelada vre, jo je treba mešati. Kadar gospodinja misli, da je marmelada kuhana, naj kane par kapljic na krožnik, da se tam ohladi. Nato je treba krožnik nagniti, ako marmelada ne teče po krožniku, je kuhana. Sedaj jo je treba odstra-viti, malo ohladiti in še toplo vliti v suhe steklenice. Na vrhu se bo nato napravila skorja, ki bo nekako čuvala marmelado pred plesnobo. Na vrhu marmelade je dobro položiti pivnik, ki se ga je namočilo v rumu in to šele čez dva dni, kadar se steklenice zaveže.
o Največji ribji trg na svetu imajo v glavnem mestu Japonske, v Tokiju. Mesto, ki šteje 8 milijonov prebivalcev, se namreč v največji meri prehranjuje z ri-žem in ribami ter ni čuda, da je za nakup rib potreben velikanski trg. Tokijski ribji trg leži na obali reke Sumida, ribe pa dobiva večinoma po železnici. Trg tvori ducat velikih tržnic, postavljenih v polkrogu, ki meri v premeru cel kilometer. Ribe za prehrano Tokija, prihajajo zelo daleč. Lovijo jih največ ob Fortnozi, Koreji, Sahalinu in Kamčatki. Spravljene so v kadeh z ledeno, soljeno vodo.
K&emet Anuitet
Jedes Wort kostet für Steilenge suche 6 Rpf. das leitgedruckte Wort 26 Rpf. Mir Geld-. Realitätenverkehr, Briefwechsel u. Heirat 13 Rpf. cfas fettgedruckte Wort to Rpf. für äffe Übrigen Wonanzeigen 10 »u#. das fettgedruckte Wort 30 Rpf. Oer Wortpreis gilt bis zu 12 Buchstaben fe Wort, Kennwortgebühr bei Abholung der Angebote 35 Rpf, bei Zusendung durch Post oder Boten 70 Rpf. Auskunftsgebühr für Anzeigen mit dem Vermerk: ,. Auskunft in der Verwaltung oder Geschäftsstelle" 20 Rpf. — Anzeigen-Annahme-schluss: Donnerstag um 11 Uhr. - ..Kleine Anzeigen" werden nur gegen Voreinsendung des Betrages (auch gültige Briefmarken) aufgenommen. Mindestgebühr für eine Kleine Anzeige 1'— RM
REALITÄTEN UND
GESCHÄFTSVERKEHR 2
b Zu kaufen gesucht
Villa oder Landhaus
mit beziehbarer Wohnung und möglichst größerem Garten in Cilli oder nächster Umgebung zu kaufen gesucht. Anträge unter »Barzahlung« an die Geschäftsstelle der »Marburger Zeitung« in Cilli.
-__ 1129-2
Kleiner Besitz i_2 j0Ch - sergiand-
Schaft — zu kaufen gesucht. Übernehme auch kleine Winzerei. Bin verheiratet und habe gute Zeugnisse. Zuschriften unter »Beigbesitz« an die Verw.	1146-2
ZU VERKAUFEN
Verkaufsanzeigen (Gebrauchtwaren) dürfen nur mehr mit Preisangabe veröffentlicht werden
Fotoapparat mit Stativ um 50 RM verkauft Ladislaus Fraß, St. Jakob in d. Büheln.	1148-3
Petroleumhängelampe
iRuridbrenner 11, um 20 RM zu verkaufen, Iwaiiusch, Kotschewargasse 11, Marburg.	1141-3
Weinpresse goo RM, und Kalesch-wagen um 400 RM zu verkaufen. Strahlek 57.	1138-3

Gebirgsarbeiterschuhe
bei Peter Gregoretz, Marburg, Tegetthofi-straße 55, gegen Bezugschein erhältlich.
1150-3
Briefmarken k.aufe jederzeit alle Se.
rien v. ehem. Jugoslawien, Wohltätigkeit ungebraucht und gebraucht. Freimarken nur gebraucht. Angebote an Iiorenjak, Briefin. Versand, Brückl (Kärnten), Postfach.
945-4
Hhfällp Altpapier, Hadern, Schnei-Hl)ld11G derabschnitte, Textilabt'älle, Alteisen. Metall. Glasscherben, Tierhaare und Schafwolle kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter, Marburg (Drau), Draugasse 5.	160-4
Rüben-Samen
bei Josef Weiß, Marburg, Tegetthoffstraße 29.	1143-4
Kaufe sofort Damenoder Herrenfahrrad
Bruno Schnideritsch, Teichwiesen 28, bei Friedau._1137-4
für Geschäftslokal zu kaufen VSI«?n gesucht. Karl Brumen — St. Andrä, W. B.	1156-4
Selbständige Köchin
verrichtet alle Hausarbeiten, sucht Stelle. Anträge unter »Rein und brav« an die Verw.___H35-9
Suche ständige WINZEREI für 2 Personen. Johann Keketz — Kartschowin 11.	1149-5
Vor Einstellung von Arbeitskräften muß die Zustimmung der zuständigen Arbeitsamtes eingeholt werden
Wüphmännprfür die besetzten Gebiete
nacnmdnner.m Westen gesucht In
Betracht kommen in erster Linie Rentner, Pensionisten und einsatzfähige Invalide, sowie auch Arbeitskräfte, welche nicht in einem festen Arbeitsverhältnis stehen. Bewerber, welche bereits in einem kriegswichtigen Arbeitsverhältnis stehen oder dafür in Frage kommen, scheiden aus. Unbescholtenheit ist Voraussetzung. Anfragen sind an die zuständigen Arbeitsämter zu richten. Nähere Auskünfte durch die Dienststelle in Graz, Alte Poststraße Nr. 107, Thiel Rudolf, Werbeleiter. 424-6
mit voller Verpflegung _ im Hause wird sofort aufgenommen. Anton Zisei, Fleischhauer, Plankenstein bei Pöltschach._1103-6
Schneiderinnen für Hemdenanfertigung
werden aufgenommen, Wäschefabrik Hido, Lang & Lichtenöcker, Cilli, Unterkötting. I .	1132-6
sucht für siofort einen selbständigen Gehilfen für große Stücke. Lapornik Franz, Cilli, Ringstraße 4.
1128-6
An die
Besitzer von Sparbüchern, bezw. Konto-korrenteinlagen der Kreditanstalt A. G.
Cilli
(früher Celjska posojilnica d. d., Cel e)
in Cilii und anderen Filialen in Marburg und Schönstein
Im Auftrage des Beauftragten des Reichskommissars für die Festigung Deutschen Volkstums, Dienststelle Marburg, gelangen mit 31. August 1942 die Spar- und Kontokorrenteinlagen zur Freigabe. Die Verzinsung der Einlagen wird mit diesem Tage eingestellt.
Die Sparbücher der Kreditanstalt A.-G. Cilli und deren Filialen Marburg und Schönstein gelangen in der Zeit vom 1. 9. 1942 bis 30. 11. 1942 an den Kassen der Kreditanstalt-Bankverein Filiale Marburg (Burggasse 13) und Filiale Cilli (Bahnhofgasse 1) nach Maßgabe der gesetzlichen Bestimmungen zur Auszahlung.	1161-2
Die Besitzer von Kontokorrenteinlagen haben sich wegen Abwicklung ihrer Kontis direkt an die Abwicklungsstelle der Bank, Marburg, Burggasse Nr. 13, I. Stock, zu wenden.
Marburg, 7. August 1942.
R. WINKLER,
Der beauftragte Wirtschafter für die Kreditanstalt A.-G. Cilli, Cilli und deren Filialen.
leichte Heimarbeit
für Frauen und Jugendliche dauernd zu vergeben. Es können bloß Reflektanten aus dem Bereiche der Stadt Marburg berücksichtigt werden. Unio G. m. b. H„ Landwehrgasse 23._1131-6
Magd oder Knecht
zur Viehbetreuung sucht Milinkowitsch — Mellingberg._1139-6
Mädchen für alles mit Kochkenntnissen,
wird gesucht. Anträge an Jerausch, Drau-weiler, Zwettendorferstraße 82. 1140-6
Wagnerlehrling wird aufgenommen. — Karl Kikl, Partin 3._1142-6
Wagnerlehrling Wird bei Alois Neuwirt, St. Margarethen an der Pößnitz, aufgenommen.	1144-6
Gemischtwarenhandlung in Marburg sucht für sofort verläßliche
Verkäuferin
(Verkäufer) und einen Geschäftsdiener. Auskunft in der Verw._1147-6
5_£ Mäher 'ür die Grummet-Mahd
werden aufgenommen. Franz Roth, Großgrundbesitzer. Unter-rotwein 72._ 1151-6
Wagnerlehrling Wird bei voller Verpflegung aufgenommen. — Alois Leschnik, Hindenburgstraße 15, Marburg^_'_1154-6
Winzer mit 2—4 Arbeitskräften wird gesucht. Schillerstraße 22, Parterre, links.	1153
Winzer m>* 3 Arbeitskräften.wird aufgenommen. Womöglich mit eigener Kuh. Pukl Felix, Hinter den 3 Teichen 17, bei Marburg.	1155-6
Fräulein mittleren Alters, wün cht
Ehebekanntschaft mit staatsangesteilten Herrn. Eisenbahner haben Vorzug. Zuschriften unter »Lustiges Mädel« an die Verw._________1145-12
Bursche, mittleren Alters, sucht ernste
Ehebekanntscftai!
mit liebem Fräulein, Arbeiterin oder Schneiderin, bis 35 Jahre alt. Anträge unter »Ernst« an die Geschäftsstelle der »Marburger Zeitung« in Cilli. 1136-12
Brauner Koffer
mit Damenwäsche, Kleider, Weckeruhr und Briefe, ist am Marburger Bahnhol abhanden gekommen. Informationen an die Polizei oder an Kosar, Wismath 1/5, Eisenerz. Steiermark.	1156-13
Tagespreise für jede Menge
Altmaschinen, Eisen. Metalle, Abfälle alier Art. Übernehme Abwracksbetriebe Lagernd große Auswahl Autoteile Maschinenteile und Nutzeisen. Max Weiß, Nagy-straße 14, Tel. 21-30. Vormal/ Gustint-schitsch.	_1035'14
PrnthPCPIi Bandagen, Gum:,.islrümpre rrOine&eilLcibbinden) Einlagen nach
Modell und sämtliche orthopädischen
Behelfe bei F. EGGER, Speziahverk-
stätten für Prolhesen und Bandagen,
Marburg (Drau), Meilingerstraße 3.
Cilli, Marktplatz 13.
Buta-Hidäsmet ß
Marburg, Burgplatz 1
Ufa zeigt:
MARIKA RÜCK, VIKTOR STAAL, OSKAR SIMA, KARL SCHÖNBÖCK in den lustigen Abenteuern eines jungen Mädchens:
Čine Höcht im Mai
Für Jugendliche nicht zugelassen! ¡Kulturfilm und die neueste deutsche Wochenschau!	1160
Fabriksarbeiterinnen
für leichte dauernde Beschäftigung werden aufgenommen. Arbeitszeit von 6 bis 2 Uhr. Vorzusprechen bei »Unio«, Marburg, Landwehrgasse 23.	1162-6
Ersuche die gesch. Kunden, die von mir in Reparatur genommenen Sachen bis 30. August
abzuholen,
da ich später keine Verantwortung mehr übernehme. Georg Zimmermann, Feiii-schleiferei und Schirmreparatur, Mar-burg, Adolf-Hltler-Platz. _1152
Alleinstehender älterer Herr
gewesener Gutsverwalter und Holzhändler, sucht Kost und Wohnung nebst größeren Raum zur Aufbewahrung von Möbeln. Gleichzeitig wird auch Beschäftigung gewünscht. Anträge unter »Dauernd« an die Verw.	1158
für Frauen und Jugendliche dauernd zu vergeben. Es können bloß Reflektanten aus dem Bereiche der Stadt Marburg berücksichtigt werden. »Unio« Ges. m. b. H„ Landwehrgasse 23.	1130
Prima Simentaler
Kühe
und Kalbinnen zu verkaufen. Gasthof Wlachowitsch, Marburg. Ostmärkische Viehverwertungs-Genos-senschaft.	1159
Der Chef der Zivilverwaltung in der Untersteiermark
Stillhaltekommissar
BEKANNTMACHUNG
Alle Mitglieder des »Eisenbahnerunterstützungsvereines in Sterbefällen«, Marburg, Tegetthoffstraße 65 (»Podporno društvo železniških delavcev in uslužbencev«, Marburg) und des »Allgemeinen Verbandes für Eisenbahnbedienstete des Königreiches Jugoslawien«, Marburg, Gerichtshofgasse 32 (»Vzajemnost železniških uslužbencev kraljevine Jugoslavije«, Marburg, haben sich bis 25. August 1942 persönlich oder schriftlich in oben angeführten Vereinskanzleien zu melden.
Bei schriftlichen Meldungen ist Folgendes anzuführen:
1.	Vor- und Zunahme mit genauer Anschrift.
2.	Die Nummer der Mitgliedskarte.
3.	Die Anschrift der jetzigen Beschäftigung,
4.	Die Anschrift der letzten Dienststelle in Jugoslawien.
Der Stillhaltekommissar: gez. flruby.
Landesfachgruppe Imker Südmark (Untersteiermark}
Achtung Imker i
*
Es wird darauf aufmerksam gemacht, daß mit äer Zuckerausgabe und der Übernahme des Aktionshonigs am 11. August 1. J. durch die Geschäftsstelle Marburg, Tappeinerplatz 6, begonnen wird. Die Ausgabe findet jeden Dienstag und Freitag statt. Es wird nachdrücklichst darauf hingewiesen, daß nur die linker Zucker beziehen können, welche ihre Anmeldung lt. Aufruf in der Presse vom 18. 7. 1942 termingemäß gemacht haben. Imker, welche ihre Anmeldung noch nicht abgegeben haben, müssen dies sofort nachholen.	1134-2
I. A. OTTO TSCHREPINKO.
Staatl. Berufsfachschule für Korbflechterei in Pettau
Die Einschreibung
an der Staatl. Berufsfachschule für Korbflechterei in Pettau, findet am' Mittwoch, den 2. September 1942, von 8 bis 12 und von 14 bis 17 Uhr statt. Aufnahmebedingungen: Erfüllte "Volksschulpflicht und vollendetes 14. Lebensjahr. Schriftliche Voranmeldungen werden auch jetzt schon entgegengenommen. Näheres ist auf den Plakaten ersichtlich.	1133-2
Landes-Hvpothehenansfall für Steiermark
i
GRAZ, Radetzkystrasse Nr. 15
Kommunaldarlehen
Hypotheken auf Grundbesitz in Stadt und Land
C IL LI, Postfach
Siedlungsdarlehen
t
Haftung des Reichsgaues für sämtliche Verbindlichkeiten der Anstalt