QLa 8. macec - dan zena - na&a pci&ccne ce&titke GLASILO KOLEKTIVA PREDELAVE LESA LJUBLJANA 11480081 LETO 1971 ST- 1 POSLOVNO POROČILO NAŠEGA PODJETJA ZA LETO 1970 DOVOLJ VZROKOV ZA OPTIMIZEM Rezultati so bili doseženi v obdobju znatne investicijske izgradnje, pri povečanju osebnih dohodkov napram letu 1969 za 28 odstotkov in povišanju amortizacijskih stopenj za 20 odstotkov Leto 1970 smo zaključili dokaj uspešno. Podatki, ki jih prikazuje bilanca to najbolje potrjujejo: • »HOJA« 1. Celotni dohodek 66,051.330,11 N din 2. Dobiček 5,518.830,91 N din • »SVEA« ZAGORJE 1. Celotni dohodek 2. Dobiček 17,405.403,80 N din 1,180.100,73 N din • »PODPEČ« (od 1. 4. dalje) 1. Celotni dohodek 10,440.432,33 N din 2. Izguba 941.878,68 N din Vendar pa sami podatki ne povedo vsega, kar je za razumevanje poslovanja potrebno. Najprej moram poudariti predvsem to, da so rezultati bili doseženi v obdobju znatne investicijske izgradnje (tovarna Velox, hala na Tesarstvu, projekti, zemljišča), pri povečanju osebnih dohodkov napram letu 1969 za 28 % in povišanju amortizacijskih stopenj za 20 %. Ti podatki govorijo v prid poslovnim rezultatom, seveda pa moramo na drugi strani pokazati tudi senčne strani poslovanja v letu 1970. V tem obdobju se je namreč zaradi nagle rasti našega podjetja in splošne nelikvidnosti gospodarstva, zelo zaostrilo finančno poslovanje. Narasli so tako naši dolžniki, kakor tudi upniki, kar prikazuje primerjava: Na tem mestu je treba posebno pohvaliti razvoj in poslovanje obrata v Parmovi, ki je iz velike zgube v letu 1969 dosegel lep posloven rezultat. Problematika Podpeči pa je preveč zamotana, da bi jo bilo mogoče v kratkih besedah pojasniti, zato bo kasneje tudi boljša priložnost ob sprejetju sanacijskega načrta, ki bo ta problem vsestransko s številkami osvetlil. Kljub ugodnemu povpraševanju na tržišču po naših izdelkih, pa rezultati gotovo niso prišli sami od sebe. Za njih je bilo potrebno obilo naporov vseh članov kolektiva, znanja, sposobnosti in veliko mero dobre volje, posebno ob premagovanju težav, ki jih ni bilo malo. USPEH, KI JE IZRAŽEN V FINANČNEM REZULTATU, NAS BODRI ZA DELO V BODOČE, OBENEM PA S SVOJO ŠE VEDNO SKROMNO VIŠINO OPOZARJA, DA BO TREBA VSE VRLINE DOSEDANJEGA POSLOVANJA RAZVIJATI ŠE NAPREJ, NAPAKE PA ODSTRANJEVATI TAKOJ, KO SE BODO POJAVLJALE. Generalni direktor JOŽE KOVAČ, dipl. inž. ZA VSAK SLUČAJ DOBRO JE, ČE VSI VEMO! Odkar obstaja naša dobra Zemlja, ki nam daje življenje, nas, njene zemljane, često neusmiljeno preseneti. Do zdaj povsem prijazna in mirna se nenadoma zatrese, zabobni in katastrofa je tu. Za take in podobne primere višje sile pa tudi za primer vojne, naši predpisi o narodni obrambi in civilni zaščiti zahtevajo, da mora imeti vsako podjetje, ustanova in stanovanjska skupnost pripravljene ekipe ljudi za nudenje prve pomoči. Poleg ekip pa moramo imeti najnujnejši sanitetni material na določenem mestu. Za take primere je dobro, da sleherni delavec ve, da imamo na vsakem obratu v shrambi civilne zaščite, torbice prve pomoči in nosila. Kje je ta prostor na obratu, moramo vsi vedeti, da bi ponesrečencem lahko takoj nudili prvo pomoč. ANTON CURK dolžniki upniki razlika 1969 (XII. mesec) 16.740.000, — 6,011.000,— 10.729.000, — 1970 (XII. mesec) 21.690.000. — 11,389.000 — 10.301.000, — Prav tako moramo pri naših rezultatih upoštevati visoko stopnjo inflacije, kar tudi znatno zmanjšuje vrednost doseženih rezultatov. Vseeno pa lahko pogumno gledamo na razvoj v bodoče, saj nastajajoča enotnost v podjetju, rast zavesti, dobri poslovni prijemi in prizadevanje celotnega kolektiva za izpolnjevanje celotnih programskih in delovnih obveznosti, to potrjujejo. Tudi poslovanje enot, razen podjetja Podpeči, je bilo uspešno, kar kaže naslednja razpredelnica: Enota Skupni finančni rezultat Podpeč — 1. 3. 1970 — 226.295,71 Polhov Gradec 1,582.139,14 Stavbeno miz. II 1,127.319,32 Rob 973.164,02 Stavbeno miz. I 1,273.826,40 Škofljica 756.120,34 Tesarstvo 885.062,20 Gradbeni elementi — Uprava —■ Skupaj: 6,371.335,71 Yclox — 480.471,15 Skupaj: ISSU/H« «!) 5,890.864,56 Strokovni kolegij našega podjetja med razpravo o lanskoletni bilanci SINDIKAT PREGLEDAL SVOJE DELO V MINULIH DVEH LETIH NI BILO POSEBNIH PRIPOMB Generalni direktor poročal o proizvodnji in o načrtih podjetja — Ni bilo posebno pestrih razprav, pa tudi ne predlogov Občni zbori naših sindikalnih organizacij so bili od 12. januarja do 8. februarja. Na vseh je generalni direktor poročal o realizaciji proizvodnje in o perspektivah obratov oziroma vsega podjetja, upoštevaje devalvacijo dinarja in stabilizacijske ukrepe v našem gospodarstvu. Sicer pa poglejmo v nekaj stavkih, kaj je bilo značilno za posamezne občne zbore: • ŽAGA ŠKOFLJICA — Poročal je začasni predsednik, kajti menjala sta se dva predsednika. Občni zbor je bil zelo slabo pripravljen. Obratovodja je grajal nedisciplino delavcev, visok bolniški stalež, nezdrave odnose (sta-ri-mladi). Sindikalni odbor podjetja naj bi pomagal temu kolektivu, da bi imel zagotovljeno toplo malico. • UPRAVA — Osnovna organizacija je bila dlje časa brez predsednika. Organizirali so krvodajalsko akcijo, udarniško pa so delali v počitniškem domu v Fiesi. Previsok je bolniški stalež in preveč je nesreč pri delu. • POLHOV GRADEC — Dobro je bila posredovana informacija o stanju obrata, ki jo je pripravil obratovodja. Tako smo slišali, da je žaga presegla plan za 94 %, mizarstvo je doseglo plan 100 odstotkov, zabojarna pa 88 odstotkov. Osnovna sredstva so se povečala za 250.000 novih dinarjev. Letos bodo povečali proizvodnjo za milijon novih dinarjev. Od 300.000 do 400.000 dinarjev bodo dali za nabavo novih strojev. Razprava na občnem zboru je tekla tudi o naslednjem -. — ali se izvaja določba pogodbe s SVEA o delitvi dobička 50-50; — naj se dobiček prikazuje ločeno za žago, posebej za mizarstvo in posebej za za-bojarno; — zakaj strokovnjaki tako množično odhajajo iz Uprave; — kaj je s tistim milijonom, ki smo ga dali bovškemu turizmu; — zakaj imamo dva obrata na Ižanski 18 in tako dalje. • MIZARSTVO I — Nobenih problemov. • SVEA ZAGORJE — 12 delavcev je opravilo izpit za PK, trije obiskujejo TSŠ (lesno) in eden ESŠ. Z ogrevanjem delovnih prostorov in ventilacijo so se izboljšali delovni pogoji. V načrtu je gradnja nove žagalnice. Z lanskim regresiranjem dopustnikov v naših počitniških domovih niso zadovoljni. Realizacija prodaje je za 23 % večja od prodaje v letu 1969. Devalvacija dinarja jih bo precej prizadela. • PODPEČ — Imeli so 12 sej IO in več sestankov. Povprečni osebni dohodek je 950 dinarjev. Prizadevali si bodo, da bo še več članov odšlo na letovanje ob morju. Po devalvaciji dinarja bodo poslovali brez izgube. Težave s proizvodnim programom in uvajanjem novih strojev. Bilo je veliko nesreč pri delu, tri so bile težke. Treba bo pridobiti nove krvodajalce. Dana je bila pobuda za ustanovitev planinske sekcije. Počitniški dom v Selcah naj koristijo predvsem družine z majhnimi otroki, v Portorožu pa tisti, ki imajo avtomobile. • VELOX — Nismo bili navzoči. Iz poročil predsednikov je razvidno, da je šlo za proizvodne sestanke, ne pa občne zbore sindikata. Po vsem tem lahko povzamemo, da ni bilo posebno pestrih razprav, pa tudi ne zahtev. Najbrž so vsi zadovoljni. Povsod so bila sprejeta pravila sindikata. Če bi se dosedanji predsedniki ravnali po sprejetih pravilih, bi bila poročila bolj pestra, pa tudi razprava bolj učinkovita. Upajmo, da bodo nova vodstva sindikalnih organizacij v bodoče pokazala več uspehov. JANEZ GABROVŠEK JOŽE ŠILC, NOVI PREDSEDNIK SINDIKALNEGA ODBORA NAŠEGA PODJETJA PO ZAČRTANI POTI NAPREJ Jože Šilc V želji, da bi na vseh nivojih napredovali, je nujno nameniti čim večjo skrb urejenosti samoupravnih odnosov, gojiti tovarištvo, medsebojno zaupanje ter spoštovati človeka in njegovo delo Na občnem zboru sindikalne organizacije Uprave je bil za člana sindikalnega odbora podjetja izvoljen Jože Šilc, a že na prvi seji ga je sindikalni odbor podjetja izvolil za svojega predsednika. Zato smo ob prevzemu te nove funkcije Jožeta Šilca vprašali, kakšno pomembnost pripisuje pravilom sindikata, katero nalogo meni, da jo bo treba najprej izpolniti in kaj pričakuje od predsednikov osnovnih sindikalnih organizacij ter kaj jim priporoča? Na vsa ta vprašanja je Jože Šilc takole odgovoril: — Najprej se moram zahvaliti za izvolitev in zaupano mi dolžnost. V okviru svojih moči se bom prizadeval, da se bo delo našega sindikata še bolj krepilo. Moram reči, da je res, da z mnogimi zadevami v življenju nismo zadovoljni. Smo sredi gospodarskih ukrepov in prizadevanj zavreti inflacijo. Smo v neki zagnanosti k spreminjanju našega sistema. Vemo, da se sindikalno delo prepleta z delom samoupravnih organov. Sindikat skrbi za delovnega človeka, ker pa smo vsi odvisni od materialnih dobrin je jasno, da se mora sindikat zanimati kako gospodarimo, kakšna je življenjska raven itd. V želji, da bi na vseh nivojih napredovali, je nujno nameniti čim večjo skrb urejenosti samoupravnih odnosov, gojiti tovarištvo, medsebojno zaupanje, spoštovati človeka in njegovo delo. Se bolj se bomo morali potruditi za dobro počutje slehernega člana našega kolektiva. S precejšnjim optimizmom gledam na uveljavljanje novih pravil, ki smo jih sprejeli, v njih je zapisano kaj vse sodi v delokrog naše sindikalne organizacije, pa tudi kakšne so naše dolžnosti. Če bomo ta napisana napotila tudi izvajali, potem bomo dosegli lepe uspehe. V prihodnje bomo morali posvetiti več pozornosti našim samoupravnim aktom predno so dokončno sprejeti. Želel bi, da bi se člani našega odbora čim preje seznanili s temeljnimi pravicami in dolžnostmi sindikalne organizacije, kajti le tako bomo lahko dobro in učinkovito poslovali. Izdelati bomo morali letni program dela, ki naj bo potem na vpogled vsem članom sindikata. Upoštevali bomo pripombe in jih vnesli v dokončni program našega dela. Programi pa morajo seveda biti realni. Na koncu pa priporočam vsem predsednikom sindikalnih podružnic, da tekoče spremljajo in rešujejo vse probleme ter da o vsem tem seznanjajo tudi sindikalni odbor podjetja. SKLEPI NAŠIH SAMOUPRAVNIH ORGANOV • SKLEPI NAŠIH SAMOUPRAVNIH O • DELAVSKI SVET 25. december Delavski svet je na tej seji sprejel naslenje sklepe: — sprejet je pravilnik o sistemizaciji delovnih mest; — razpiše se stanovanjsko posojilo v višini 577.500 din; — sprejet je aneks k pogodbi z Lesnino glede uvoza še ene tovarne Velox za Jugoslavijo ; — potrjena je pogoba o poslovnem sodelovanju z IB Trbovlje ; — sprejete so nekatere spremembe pravilnika o delitvi osebnih dohodkov — potrjen sklep kolegija za izplačilo članom kolektiva po 200 dinarjev ob 29. novembru. • GOSPODARSKI ODBOR 11. november Nabavijo naj se sledeča osnovna sredstva: tračna žaga, snežni plug in tovornjak za obrat Podpeč, računski stroj za Velox in rolba za odmetavanje snega za Rob. — Prodajo in odpišejo se tovornjak v obratu Podpeč, štirje lesno obdelovalni stroji v Mizarstvu L, štirje lesnoob-delovalni stroji v Tesarstvu, dva lesnoobdelovalna stroja v Mizarstvu II., sobno pohištvo in posteljnina v samskem domu v Robbovi, 981 obešalnikov v vrednosti 145.047din v obratu Podpeč in drobni inventar v vrednosti 2.394,39 din na Upravi. 29. januar — Z adaptacijo v samskem domu v Robbovi 30 in na Ižanski 18, se poveča število ležišč od 68 na 86. — Nabavijo se sledeča osnovna sredstva: 27 trans- portnih vozičkov, 19 garderobnih omaric, stroj za robno lepljenje, večlistna krožna žaga v vrednosti 280.000 din (za obrat Mizarstvo II.), 11 transportnih vozičkov, brusilni stroj za brušenje okenskih elementov, horizontalni brusilni stroj v vrednosti okrog 250.000 (za obrat Mizarstvo I.), vitel, stroj za lepljenje furnirja, škarje za obrez furnirja v vrednosti 160.000 din (za obrat Polhov Gradec), brusilni stroj za brušenje ozkolistnih tračnih žag v vrednosti 20.000 din (za obrat Podpeč) ter fakturno finančni stroj, 2 električna pisalna stroja v vrednosti okrog 100.000 din (za Upravo). — Občasno je treba preverjati, če imajo delavci res pri sebi orodje, za katerega so zadolženi. Če delavec uporablja orodje doma za svoje potrebe, se zaračuna dvakratna nabavna vrednost orodja. — Orodje, ki je ostalo v Libiji, je treba vrniti, za kar je zadolženo Mizarstvo II. — Zavrne se predlog nabave osnovnih sredstev za Upravo, ker vsa dela niso nujna, niti niso zbrane celotne potrebe posameznih obratov, da bi lahko primerjali kakšne so dejanske potrebe in možnosti. 5. februar — V letu 1971 se planira za investicijsko vzdrževanje: Mizarstvo II. 92.000 din Mizarstvo I. 63.000 din. Polhov Gradec 103.000 din, Škofljica 170.500 din. Rob 49.500 din_ Tesarstvo 174.00 din, Podpeč 242.000 din, Velox 102.000, SVEA Zagorje 214.000 din in uprava 96.000 din. Skupno torej 1,306. 500 din. — Za investicije se planira višina letne amortizacije in sicer: Mizarstvo II. 258.000din, Mizarstvo I. 278.000 din. Polhov Gradec 667.000 din, Škofljica 364.000 din. Rob 102.000 din. Tesarstvo 400.000 din. Gradbeni elementi 130.000 din, Podpeč 715.800 din, Velox 430.000 din, SVEA Zagorje 1.560.000 din, uprava 134.000 din. Skupno torej 5,038.800 din. — Za vzdrževanje počitniških domov se odobri 55.500 din. — Za nabavo pisarniške opreme, ureditev vhoda in dvorišča ter bifeja na upravi je predviden izdatek 171.450 din. • ODBOR ZA KADRE 7. januar — Sprejeta je odpoved direktorja finančnega sektorja Milana Gregoriča. — Odobreni so stroški seminarjev in tečajev: Manci Dolinar, Francu Čebularju, ing. Cirilu Živicu, ing. Cirilu Mraku (seminarji). Benjaminu Jurmanu (kongres psihologov), ing. Jerneju Logarju (inženirski kolokvij ter seminar), Danilu Bajatu in Francu Čebularju (seminar). — Odobrijo se stroški šolanja: Alojzu Hitiju na TSš, Janezu Šemrlu za tečaj nemškega jezika, Andreju Kosu in Jožetu šešlerju za izpite na višji lesni šoli, Branku Fabčiču se odobri 3 dni študijskega dopusta za izpite na izredni ESŠ. — Zavrne se prošnja za stanovanje Tihomiru Jovanoviču iz Tesarstva, odobri pa se vselitev v sobo Leposlavi Jovanovič iz obrata Podpeč. — Učna pogodba Janka šu-berta, vajenca iz Mizarstva L. ostane v veljavi, razdere pa se učna pogodba z Milkom Simončičem, vajencem iz Mizarstva L, ker je samovoljno prenehal obiskovati vajeniško šolo. 16. februar — Reelekcijskem razpisu ustreza samo en kandidat, medtem ko 4 nimajo predpisane strokovne izobrazbe, pa se podaljša mandatna doba na sedanjem delovnem mestu za eno leto. — Sprejet je plan izobraževanja za leto 1971, ki predvideva za podjetje 230 milijonov stroškov (za SVEA Zagorje bodo stroški predvideni naknadno). — Po 220 dinarjev se izplača Andreju Kosu in Stanetu Smoletu iz Podpeči za skripta, ki sta jih pripravila za tečaj PK v obratu Polhov Gradec. — Plačajo se skripta Andreju Kosu iz Podpeči in Francu Ovnu iz Mizarstva II. za tečaj PK v Mizarstvu I. in II. — Alešu Vabru preneha pripravniška doba in se ga s 1. marcem razporedi na delovno mesto »stroškovni knjigovodja«. — Odobrijo se stroški za tečaje in seminarje: Antonu Šuštarju, ing. Francu Merzelju, ing. Bojanu Kernu, ing. Jožetu Knolu, ing. Petru Jakši, Francu Čebularju ing. Rajku Javorniku, Stanetu Kosu, Janezu Vidmarju, Francu Susmanu in Jožetu Menardu. — Razdere se učna pogodba z vajencem Jankom šubertom (Mizarstvo I.) in se ga zaposli kot NK delavca. PRVA SEJA NOVEGA SINDIKALNEGA ODBORA NAŠEGA PODJETJA NOVO VODSTVO - NOVI PRIJEMI Predsednik je Jože Šilc, tajnik inž. Ciril Mrak, blagajnik pa Vinko Homovec — Po pestri razpravi sprejete naloge bodočega dela — Tesnejša povezava z osnovnimi sindikalnimi organizacijami Ondan je bil prvi sestanek starih in novo izvoljenih članov sindikalnega odbora podjetja. Konstituiran je bil nov odbor ,in sicer: PREDSEDSTVO: predsednik Šilc Jože, Uprava, tajnik Mrak inž. Ciril, Uprava, blagajnik Homovec Vinko, Uprava. ČLANI ODBORA pa so: Škrbec Jože, tehnik, Podpeč, Koprivec Anton, mizar, P. Gradec, Javornik Alojz, delavec. Rob, Oražem Janez, uslužbenec, Škofljica, Repar Jože, tesar. Tesarstvo, Hočevar Anton, vodja stroja, Velox, Oblak Milka, uslužbenka. Uprava, Bratož Mitja, tehnik, Mizarstvo I, Kovačevič Emil, vodja oddelka. Mizarstvo II, in Kuder Martin, brusač, Svea, Zagorje. NADZORNI ODBOR: Možek Ivan, vodja oddelka, Podpeč, Malovrh Martin, operativni tehnik, P. Gradec, Žniderič Jože, obratovodja. Mizarstvo II. Člani novega vodstva sindikata našega podjetja po prvi seji Poročilo o delu koordinacijskega sindikalnega odbora v času dveletne mandatne dobe in poročilo o delu občnih zborov osnovnih organizacij sindikata je podal dosedanji predsednik Janez Gabrovšek, v imenu nadzornega odbora pa je poročal Ivan Kurent. Na podlagi zelo živahne razprave je odbor sprejel med drugim tudi tele predloge in naloge: — popraviti je treba odnose sindikat-Uprava. Na seje SOP je treba vabiti vodstvo podjetja; — SOP mora biti o vseh spremembah, ki jih uvaja vodstvo podjetja, pravočasno informiran; — sindikat naj dobro pretehta vsa stališča, preden se sprejme nek akt podjetja; — predsedniki naj na seji SOP dajo poročila, kaj je naredila njihova OOS; — članom SOP in NO se izplačuje na seji stroške prevoza na sejo in sejnina 20 novih din; — OOS je dolžna organizirati ob odhodu člana v po- koj temu primerno odhodni- CO; — predsednik OOS Uprava naj z obratovodjem obrata Škofljica in direktorjem Galanterije Podpeč uredi, da bodo uslužbenci Uprave dobili drva; — izdelati je treba kriterije za delitev drv; — sprejeta so bila pravila sindikata z vsemi spremembami in dopolnitvami, ki so bila podana na občnih zborih; — tovarišema Homovcu in Gabrovšku sta bili podeljeni nagradi po 400 N din za dolgoletno delo (Gabrovšek je nagrado odklonil); — novoizvoljeni predsedniki, tajniki in blagajniki naj se udeležijo seminarja, ki ga vsako leto organizira MSS v Grobljah; — predsedstvo SOP bo nabavilo darila za praznik žena in ta darila dostavila OOS, ki jih bodo izročila ženam ob primernih nagovorih; — ponudba za nakup počitniških hiš v Paklenici pri Zadru za 500.000 dinarjev se zavrne, ker sami gradimo počitniške hišice pri Zadru. DRAGOCENI PODATKI JAVNO MNENJE — KRITERIJ RESNICE Poskus demokratizacije na področju kadrovske politike Pogosto se zgodi, da posamezni delavec pošlje na upravo prošnjo za to ali ono reč, ali pa se pritoži. Ti dokumenti potem romajo na razne odbore in komisije, kjer o njihovi vsebini pogosto razpravljajo ljudje, ki omenjenega delavca največkrat ne poznajo, temveč se pri tem opirajo na mnenje obrato-vodje ali predstavnika obrata, v katerem delavec dela. Prav ta mnenja so zelo pomanjkljiva, saj obratovodja komaj po imenu pozna delavca, s predstavnikom obrata pa tudi ni dosti bolje. Tudi gledanje obratovodje na delavca je precej drugačno od gledanja sodelavcev, zato smo v podjetju sprožili postopek ocenjevanja javnega mnenja o vrednosti vsakega člana kolektiva kot delavca. S tem postopkom se želimo prikopati do podatkov, kako gleda kolektiv na posameznika mimo mišljenja predpostavljenih. Ocena javnega mnenja bo služila predvsem v kadrovske namene, in sicer: 1. v disciplinskih postopkih bo služila disciplinski komisiji za orientacijo pri ravnanju z delavci, ki so izvršili tak ali drugačen disciplinski prekršek; 2. pri izobraževanju bo služila za orientacijo, koga naj se najprej izobražuje itd.,- 2. pri napredovanju bo služila za orientacijo, koga napredovati itd.; 4. pri nagrajevanju bo služila za orientacijo za določanje dejanske ocene uspešnosti delavca. Razume se, da pri zbiranju teh podatkov ni popolne objektivnosti, zato bomo omenjene podatke temeljito obdelali, preden bi kakorkoli uporabili njihovo vrednost. Kolikor se bo pokazalo, da so stvari v redu, jih bomo dali na svetlo, v nasprotnem primeru pa ne. Dosedanja praksa na nekaterih obratih kaže, da bodo rezultati kar v redu, saj so delavci vzeli ocenjevanje javnega mnenja povsem resno. O kakšnih rezultatih bi bilo težko govoriti, pač pa predstavlja to poskus demokratizacije na področju kadrovske problematike. BENJAMIN JURMAN DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI DELAVEC IN VARSTVO PRI DELU Z upoštevanjem varnostnih predpisov lahko preprečimo marsikatero nesrečo Pri obravnavanju nesreč pri delu, posebno tistih s hujšimi posledicami, vedno iščemo vzrok nesreče, pa tudi odgovornost. Najčešče je vzrok subjektivni činitelj — človek. Le redko je vzrok nesreče tehnična okvara stroja, orodja, delovne naprave ali priprave. Ko obravnavamo take hujše poškodbe, kjer je vzrok nesreče človek kot povzročitelj vseh posledic, ki sledijo (kot invalidnost za ponesrečenca, za eventualne krivce pa sankcije in odškodninski zahtevki), navadno šele spoznamo vso težo nesreče. Torej, ob nesreči spoznamo vse posledice zako- na o varstvu pri delu. Iz prakse zadnjih let ugotavljamo, da nekateri naši delavci menijo, da je za vsako težjo poškodbo pri delu krivo podjetje ali neposredni vodja dela. Vendar iz sodne prakse vidimo, da sodišča čedalje bolj iščejo materialno resnico pri presoji krivde z upošte- Referent za varnost pri delu vanjem poglavja zakona o varstvu pri delu »PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELAVCEV« (čl. 77. TZ o varstvu pri delu). Tako sodišča upoštevajoč zakonito določilo, ki pravi: »Oseba na delu mora upoštevati vse varnostne predpise«, če-sto prisodijo krivdo ali vsaj delno krivdo ponesrečencu. Navedemo naj primer ko je naš delavec, ki je ob nesreči postal invalid, tožil podjetje kot krivca za poškodbo. Pri presoji krivde je sodišče ugotovilo le delno krivdo podjetja, ker se ni držalo vseh varnostnih mer, delno pa je spoznalo za krivega delavca, ker se kljub opozorilu ni ravnal po varnostnih navodilih. Dalje, imamo primer, ko delavec toži podjetje za poškodbo, čeprav je samovoljno in kljub izrecni prepovedi delal na stroju in se težje poškodoval. V želji, da bi se ponovno seznanili z osnovnimi zakonskimi predpisi o dolžnosti in odgovornosti delavcev pri izvajanju varstva pri delu naj ne bo odveč, če jih tu navedemo: a) Dolžnosti: — da delavec opravlja svoje delo z vso pazljivostjo in tako prispeva k varovanju svojega življenja in zdravja kot tudi življenja in zdravja drugih delavcev na delu; — da upošteva in izvaja predpisane varstvene ukrepe in navodila za varno delo ter skrbi za izvajanje in pospeševanje varstva pri delu; — da uporablja naprave in sredstva ter opremo za osebno varstvo v pravi namen, z njimi pazljivo ravna in jih vzdržuje v brezhibnem stanju; — da neposrednemu vodji dela takoj naznani vsako pomanjkljivost, okvaro ali drug pojav, ki lahko ogrozi varnost pri delu; — da se pred razporeditvijo na delo seznani s predpisi in varstvenimi ukrepi v zvezi z delom kot tudi z organizacijo in izvajanjem varstva v podjetju,- — da med zaposlitvijo nenehno izpopolnjuje svoje znanje o varstvu pri delu; — da prijavi neposrednemu vodji dela vsako nesrečo pri delu ali pojav, ki lahko spravi v nevarnost njegovo življenje oziroma življenje in zdravje drugih delavcev ; — da opozori oziroma zaprosi vodjo dela za prenehanje dela če se zaradi trenutnega psihofizičnega stanja ne počuti sposobnega za varno opravljanje dela; — da pred delom oziroma med delom ne uživa alkoholnih pijač, ki bi ga onesposobile za normalno delo; — da od neposrednega vodje dela zahteva da se izvršijo predpisani varstveni ukrepi; — da v primeru, če ima kakšno zdravstveno hibo ali boleha za kakšno boleznijo, ki se z zdravniškim pregledom težko ugotovi ali se sploh ne da ugotoviti to naznani, ko nastopi delo oz. pozneje, če se bolezen pojavi med zaposlitvijo ; — da ima dolžnost in pravico zahtevati, da ga odgovorna oseba za izvajanje varstva pri delu čimbolj seznani z nevarnostmi dela in s pravicami oziroma dolžnostmi v zvezi z varstvom pri delu. b) Odgovornost: Vsak delavec je na svojem delovnem mestu odgovoren za izvrševanje dolžnosti oz. nalog z izvajanjem in pospeševanjem varstva v podjetju. Ce delavec svojih dolžnosti oz. nalog ne opravlja na način kot bi jih po predpisih o varstvu pri delu ali nalogu neposrednega vodje dela moral, krši delovno dolžnost. Za kršitev delovne dolžnosti se šteje vsaka opustitev ali dopustitev pri izvajanju nalog varstva pri delu. Za hujšo kršitev delovne dolžnosti pa se šteje zlasti: — opustitev varnostnih ukrepov,- — neupoštevanje navodil in opozoril neposrednega vodje dela ali druge odgovorne osebe; — opustitev uporabe sredstev ali opreme za osebno varnost pri delu. Seveda pa mora imeti vsak delavec v vidu, da se za navedene kršitve delovne dolžnosti ukrepa proti kršiteljem disciplinsko le tedaj, če ni nastopila hujša poškodba delavca ali večja škoda materialnih sredstev, sicer pa se take kršitve s hujšimi posledicami obravnavajo kot kazniva dejanja pred rednimi sodišči. In dalje, dolžnost odgovorne osebe je, da prepove delo delavcu, ki kljub opozorilu ogroža s svojim ravnanjem svojo ali varnost drugih delavcev pri delu. Če delavec huje ogroža svojo varnost ali varnost drugih pri delu, je odgovorna oseba dolžna predlagati postopek za njegovo izključitev iz delovne skupnosti. Ob zaključku naj opozorimo vse naše delavce, da nam vsakoletne analize kažejo, da je za pretežno število nesreč vzrok le neupoštevanje omenjenih zakonitih določil. Želeli bi, da bi teh nekaj vrstic vzeli vsi prizadeti delavci kot željo, da bi s tem v bodoče preprečili vsaj nekaj nepotrebnih nesreč, ki predvsem prizadenejo ponesrečenca, njegovo družino in končno vso našo družbo. ANTON CURK Pred nedavnim je generalni direktor našega podjetja sprejel naše vajence, pa štipendiste, lanskoletne upokojence in najbolj prizadevne delavce v podjetju. Bila so to prisrčna srečanja, ki so minila v prijetnih razgovorih, izmenjavi mnenj, predlogov in želja. Teh srečanj so se udeležili tudi predsednika sindikata in delavskega sveta ter sekretar osnovne organizacije ZK. (Na naši sliki so štipendisti med sprejemom pri generalnem direktorju.) ..................:.................................................... Anton Curk sprašuje v obratu Podpeč kandidata na izpitu o uporabi gasilskih aparatov PLAN LETOŠNJE PROIZVODNJE PREDVIDEVA 15 MILIJONOV OBEŠALNIKOV Tudi obešalnik je industrijski izdelek Tehnološki proces, tega na izgled majhnega izdelka, predvideva okrog 25 različnih operacij Veliko je slišati o napredkih znanosti, o moderni industriji, atomski tehniki, o tem in onem, kar marsikoga pritegne, toda o obešalnikih se sliši zelo malo. To me niti ne preseneča, če pomislim, kako majhen je obešalnik v primerjavi z izdelki težke industrije. Po drugi strani pa je ravno tako proizvodni artikel, za katerega so potrebne temeljite priprave. Če rečem priprave, mislim vse, kar je potrebno, da pride nek izdelek v proizvodnjo. To je kalkulacija obešalnika, risanje, organizacija tehnološkega procesa, čas izdelave in izkoristek lesa. S konstrukcijo izdelka se ponavadi ne ukvarjamo, ker dobimo že izdelan ustrezen vzorec. Po njem se izdela kalkulacija in nariše skica izdelave po posameznih operacijah. Kalkulacija obešalnika je osnova za njegovo prodajno ceno in zajema vse materialne stroške (les, lak, lepilo, kljukice, embalaža) in izdelavne plače. Tehnološki proces je v bistvu izdelava obešalnikov razdeljena po operacijah. Teh je cca 25. od dovoza lesa v razžagalnico, preko žaganja, lepljenja, brušenja, lakiranje do pakiranja v zaboje in skladiščenje. V razžagovalnico pripeljejo bu-pravijo za nadaljnjo obdelavo v kove plohe. Tu les krojijo in pri-strojnem oddelku, kjer na rezkar- jih izdelajo prvo obliko obešalnika. Dobimo polizdelke, ki jih zlepimo, brusimo, nato pa v površinskem oddelku pripravimo za lakiranje. Po montaži kljukic in pakiranju gredo obešalniki na skladišče, kjer čakajo na prodajo. • Čas izdelave ima veliko vlogo % pri ceni obešalnika. Čim krajši • je, tem cenejši je obešalnik. Za- • nimivo je dejstvo, da je naj- • krajši čas izdelave enega obe- • šalnika 27 sekund. To je vseka-% kor rekorden čas, v katerem iz • ploha preko številnih operacij • naredimo obešalnik in ga vskla- • diščimo. Najdaljši čas je 10,34 • min (težki obešalniki). Povpre-0 čen čas izdelave lahkih in tež- • kih obešalnikov je 3,27 min. Eden najvažnejših faktorjev pri ceni obešalnika je izkoristek lesa. Odvisen je predvsem od krojenja pri vstopu lesa v proizvodnjo. Tu se pri izbiri plohov za različne vrste obešalnikov lahko prihrani ali potroši največje količine lesa, isto velja za vso nadaljnjo obdelavo, do rezkanja, ko je že določena končna oblika obešalnika. Zaradi nepravilnih oblik vseh obešalnikov je izkoristek lesa zelo majhen, največ 35 %. V odpadek gre torej 65 °/o in več lesa. Nedvomno nam ta podatek pove, da les najbolj vpliva na ceno obešalnika. In koliko obešalnikov izdelamo? V enem mesecu cca 1.200.000, v celem letu 1970 pa smo jih izdelali 14.100.000 kosov. Ta količina zajema cca 20 različnih vrst obešalnikov izdelanih v več variantah. V letošnjem letu je predviden plan proizvodnje 15.000.000 kosov obešalnikov. • Naša želja je da bi v bodoče ^ še z manjšimi proizvodnimi • stroški izdelovali naš mali pro- • izvodni artikel — obešalnik. MINKA SUHADOLNIK JOŽE ŠKRBEC, PREDSEDNIK OOS PODPEČ V SLOGI JE MOČ Jože Škrbec Ko so ondan na občnem zboru OOS Podpeč izvolili za predsednika tehnika Jožeta Škrbca smo mu zastavili nekaj vprašanj. Predvsem nas je zanimalo kako bodo v njihovem obratu izvajali pravila sindikata, kako bo moč vskla-diti predsedniško funkcijo z delom tehnologa materi-jala in kako bo sodeloval z ostalimi člani kolektiva. Na vse to nam je Jože Škrbec takole odgovoril: — Očitno je, da bomo v našem kolektivu lahko uveljavljali pravila sindikata, saj to dokazuje že dosedanja dejavnost naše organizacije. Ker sem pretežni del svojega dela med delavci v proizvodnji bom tako tudi kot predsednik sindikata lahko v stalnem stiku z delavci. Sicer pa bom pri svojem delu sodeloval z ostalimi člani odbora, kajti prepričan sem, da je v slogi moč. Prizadeval se bom, da se bom čim bolj približal članom kolektiva in da bo ves odbor delaven in prizadeven. ZANIMIV JE PREREZ POSAMEZNIH POSTAVK V REŽIJSKI URI KAKO DRAGI SMO Posamezne postavke v režijski uri se zelo razlikujejo med posameznimi dejavnostmi Pri izdelavi kalkulacij za izdelke je pomembo, da poznamo ustrezne vhodne podatke. Poleg materialnih in časovnih normativov moramo poznati tudi vrednost režijske ure. Torej, če materialnim stroškom dodamo še stroške proizvodnih ali direktnih osebnih dohodkov in vse režijske stroške določene dejavnosti, dobimo kalkulacijsko polno lastno ceno izdelka. Zanimivo pa je napraviti prerez posameznih postavk v režijski mi. Vzemimo izdelek, ki predstavlja reprezentanta v določeni dejavnosti in predpostavimo čas izdelave eno uro za kos. Polna lastna cena izdelka bi bila suma vseh dejanskih materialnih stroškov, katerim dodamo še 33,92 din proizvodno režijskih stroškov. Vrednost režijske ure — Materialni stroški režije — Proizvodne storitve drugih — Neproizvodne storitve — Dnevnice, terenski dodatek — Ostali materialni stroški — Amortizacija — Vkalkulirane pogodbene obveznosti — Vkalkulirane zakonske obveznosti — Režijski osebni dohodki — Interne storitve Skupaj obratovna režija Upravna režija skupaj Brutto OD proizvodnega delavca Obveznosti iz OD Netto OD proizvodnega delavca 33,92 din/uro 1,27 din/uro 0,45 din/uro 0,82 din/uro 0,82 din/uro 0,04 din/uro 2,40 din/uro 2,85 din/uro 0,63 din/uro 7,70 din/uro 1,14 din/uro 18,12 din/uro 5,80 din/uro 10,00 din/uro 3,21 din/uro 6,79 din/uro V tej režijski uri predstavljajo režijski stroški obrata, kot je razvidno iz tabele 18,12 din/uro, skupna upravno-prodajna režija 5,80 din/uro, brutto proizvodna ura 10,00 din in če od te odštejemo vse obveze iz brutto OD, dobimo 6,79 din, kolikor proizvodni delavec dobi s plačilno kuverto. V režijskih stroških obrata so najvišji režijski osebni dohodki obrata s 7,70 din na uro, potem so vkalkulirane pogodbene obveznosti z 2,85 din na uro, pri katerih predstavljajo največjo postavko obresti na zaloge; materialni stroški režije z 1,27 din na uro, pri katerih je glavna postavka nabavljena energija; interne storitve 1,14 din z največjo postavko investicijskega vzdrževanja; neproizvodne storitve 0,82 din na uro z največjimi stroški za varnostno službo; dnevnice s prevozi in nagrade učencev 0,82 din z glavnimi stroški za prevoz na delo; vkalkulirane zakonske obveznosti 0,63 din z glavnim stroškom za dodatno zdravstveno zavarovanje; proizvodne storitve drugih 0,45 din, pri katerih predstavljajo glavno po- stavko PTT storitve in ostali materialni stroški 0,04 din na uro z največjo postavko za reklamo in propagando. Takšna struktura stroškov velja pri določenem obsegu proizvodnje. Vzemimo v našem primeru, da je to 100 Vo. Zanimivo pa je zasledovati gibanje posameznih stroškov pri povečanju obsega proizvodnje. Fiksni stroški so namreč pri manjšem povečanju proizvodnje ne povečajo kot npr. režijski OD, amortizacija upravna režija . . ., kar je posebno pomembno, če je povečanje možno z določenimi organizacijskimi prijemi. Pri povečanju proizvodnje z istim številom delovne sile dosežemo krajše izdelavne čase in manjše fiksne režijske stroške na enoto izdelka. Če pa nimamo dovolj izkoriščenih strojnih kapacitet, lahko povečujemo proizvodnjo proporcionalno s povečanim številom zaposlenih proizvodnih delavcev. Časi izdelave so torej enaki, celotni fiksni režijski stroški v absolutni vrednosti pa se delijo na večje število izdelkov. Če pogledamo posamezne fiksne stroške vidimo, da jih določimo v celoti že ob samem investiranju, torej ob izgradnji tovarne. Med obratovanjem pa lahko vplivamo na višino fiksnih stroškov po enoti glede na obseg proizvodnje, ki ga dejansko dosežemo na dobljenih kapacitetah. Poleg zmanjševanja fiksnih stroškov na enoto izdelka imamo še več možnosti za zmanjšanje lastne cene z zmanjševanjem variabilnih stroškov na enoto. Osnovno načelo pa velja, da se napravi izdelek v naj krajšem možnem času pri maksimalnem možnem izkoriščanju razpolož Ijivih strojnih kapacitet in minimalnih maternialnih stroških. Tako do sežemo minimalno lastno ceno izdelka in maksimalni čisti dohodek. Posamezne postavke v režijski uri se zelo razlikujejo med posameznimi dejavnostmi. Tako ima dejavnost z višjo stopnjo mehanizacije npr. žaga Škofljica — močnejše udeleženo amortizacijo v režijski uri v primerjavi z 2ago Rob, ki ima amortizacijo zelo nizko. V obeh primerih velja seveda pri normalnem obsegu proizvodnje na razpoložljivih kapacitetah. Vrednost režijske ure je odvisna tudi od strukture proizvodne delovne sile. Če primerjamo Stavbeno mizarstvo I pri katerem se zahteva bolj kvalificirana delovna sila za individualno proizvodnjo s serijsko proizvodnjo obešalnikov v Podpeči, kjer lahko mnogo operacij opravlja priučena delovna sila. Najnižja proizvodna ura je po podatkih za devet mesecev 1970 v zabojarni Polhov Gradec s 5,33 din na uro, najvišja pa v Mizarstvu I z 10,55 din na uro. Med temi vrednostmi pa so od spodaj navzgor Podpeč, pohištvo Polhov Gradec, pohištvo Parmova, rolete, žaga Škofljica, Rob, Polhov Gradec, Tesarstvo, stavba Parmova in žaga Tesarstvo. Tudi režijska ura je najnižja v zabojarni, potem pa si sledijo Podpeč, Pohištvo Polhov Gradec, rolete, Slomškova, pohištvo Parmova, Tesarstvo, stavba Parmova, Rob, žaga Polhov Gradec, Tesarstvo, Škofljica in Velox. Obrat Velox ima najvišjo režijsko uro, kar je povsem normalno za visoko mehanizirane obrate, pri katerih so visoke investicije na proizvodnega delavca, temu primerno pa tudi režijski stroški na majhen fond proizvodnih ur in seveda visoka vrednost proizvodnje. Iz te primerjave praktično vidimo nemehaniziranost ostalih dejavnosti. Nizka režijska ura ustreza za individualno proizvodnjo, ustrezajo pa ji primerno dolgi izdelavni časi. Večje režijske ure so rezultat boljše mehanizacije, ki omogoča krajše izdelavne čase, istočasno pa zahteva bolj serijska naročila. V pogledu rentabilnosti je lahko tako serijska kot individualna proizvodnja visoko rentabilna. Kot zaključek naj navedem da ustrezajo vsakemu postrojenju posamezne dejavnosti optimalne serije in optimalni proizvodni program, to pa omogoča pri ustrezni organizaciji maksimalno izkoriščanje razpoložljivih kapacitet, minimalno režijsko uro in minimalne izdelavne Stroške. img. CIRtL MRAK VODENJE IN SOCIALNE KLIME V DELOVNIH ORGANIZACIJAH Osnovni pojmi o vodenju A. Osnovni pojmi o vodenju Vodenje je tista funkcija dela, ki se vedno nanaša na urejanje odnosov med ljudmi. V vsaki industrijski organizaciji je veliko raznih vrst dela, ki so vsako zase po svoje pomembna za obstoj in reprodukcijo organizacije, vendar bi vsa ta dela ne mogla obstajati, če bi ne obstajala ena vrsta dela, ki vsem ostalim odmerja odnose med seboj in funkcijo. Ta vrsta dela je vodenje. Večina ljudi smatra za vodenje razporejanje dela tehnološko urejanje proizvodnje itd. v glavnem gre za poudarjanje predvsem tehnološke plati proizvodnje, pri čemer se človeški faktor komaj spominja. Vendar ni tako. Vodenje je predvsem delo, ki se nanaša izrazito samo na ljudi in šele preko njih pride tudi do tehnološkega urejanja produkcije. Glede na to kako posamezni vodja uravnava odnose med podrejenimi ločimo 3 sisteme vodenja in sicer: 1. avtokratski 2. demokratski 3. sistem individualne svobode. Ti sistemi so vsi enako dobri in učinkoviti, vendar so pri uporabljanju vezani na ustrezne situacije: Veliko napako bi naredili, če bi en sistem vodenja uporabljali v vseh situacijah, največkrat večina napak vodenja izvira prav iz šablonskega uporabljanja enega sistema vodenja. Kadar je vsa oblast v rokah enega samega člo veka, ki je zato absolutni vodja, kateremu se morajo vsi podrejeni popolnoma in slepo podrejati, ter je on tudi odgovoren za vse, tedaj govorimo o avtokratskem sistemu vodenja. V naših pogojih pogosto poslušamo, da je ta sistem slab, da ne daje pravih rezultatov itd. vendar ni tako. V določenih situacijah je dober in skoraj nujen (vojska, gasilci, neurejene delovne organizacije itd.) v nekaterih situacijah pa je izrazito škodljiv (vodja grupe strokovnjakov, raziskovalcev. konstruktorjev novih predmetov). Autokratski sistem je nujen vsepovsod tam, kjer strokovnost in znanje enega človeka lahko rešita situacijo oziroma izhod iz nje. Shematsko prikažemo avtokratski sistem vodenja takole: vodja i-----1 Pri demokratskem sistemu vodenja, je oblast tudi v rokah enega, ki pa jo deli z ostalimi člani grupe. On vodi podrejene na principu sodelovanja. Tu gre za obojestransko sodelovanje, kjer ne daje samo nadrejeni navodila, temveč dajejo svoje nasvete tudi podrejeni. Akcija, ki je posledica takega sistema vodenja se kaže v zavestnem izpolnjevanju dogovora med nadrejenim in podre- jenimi. Pri avtokratskem sistemu je nadrejeni izoliran od ostalih članov grupe, ker predvsem ukazuje. Prav zaradi tega ima tudi slab kontakt s podrejenimi. Pri demokratskem sistemu vodenja je ravno obratno. Ukaz, ki velja za vse se oblikuje na sestankih. Vodja ima vedno dober kontakt s podrejenimi, ker z njimi pogosto sodeluje. Pogosto se ukazi in navodila izoblikujejo iz predlogov, ki jih dajo posamezni člani grupe. Osnovna prednost tega sistema vodenja je gotovo v kvaliteti predlogov podrejenih. Medtem, ko je pri avtokratskem sistemu odvisen vsak ukrep od nadrejenega, se pri demokratskem vsak ukrep oblikuje s skupnimi močmi. Demokratski sistem vodenja daje zelo lepe rezultate prav na področju industrijskih organizacij, kajti dosedanje raziskave kažejo, da je pod takim sistemom vodenja produkcija vedno porasla. Kljub tem dobrim lastnostim, ima demokratski sistem vodenja tudi svoje slabe strani in sicer v tem, da mora imeti vodja še večjo sposobnost vodenja, kot pri avtokratskem sistemu. Te sposobnosti se kažejo v boljši organizaciji in višji inteligentnosti (hitreje dojema, se hitreje prilagaja, vživlja v podrejene itd.) Vsega tega v avtokratskem sistemu vodja ne potrebuje. Kolikor vodja oblikuje demokratski sistem vodenja, nima pa organizacijskih sposobnosti, se ta sistem izrodi v brezmiselno izgubljanje v diskusijah, kaj je in kaj ni boljše. Razume se, da je problem odgovornosti vodje v taki situaciji brezpredmeten. Pod takimi pogoji v grupi ne odgovarja nihče. V nasprotnem primeru se odgovornost za odločitve porazdeli na ramena vseh podrejenih s tem, da velik del bremena prevzame predpostavljeni. Shematsko prikažemo demokratsk* vodenja takole: vodja i i 0 @ @ ID @ Tudi pri sistemu individualne svobode obstoja vodja, vendar je njegov vodilni položaj zmanjšan na minimum. Njegova funkcija ostane samo še v tem, da prenaša na podrejene zahteve in naloge drugih nadrejenih oziroma da le tem posreduje rezultate dela skupin. Njegova odgovornost je majhna, pač pa je odgovornost podrejenih skoraj tako velika kot njegova. Tu prave podrejenosti ni več. Gre za enake člane med enakimi. Vsakdo je najbolj primeren in odgovoren za svoje delo, v katerega se drugi v veliki meri ne more vtikati. Sistem individualne svobode je odlično uporaben tam, kjer imamo opravka z grupo strokovnjakov, ekspertov ali znanstvenikov, ki so se dolgo oblikovali za svojo profesijo. Njihove osebnosti so toliko zrele, da jim ni potrebna nikakršna kontrola ali pa jim je potreba po ustvarjalnosti glavna vrednota, čeprav to v veliki meri velja za znanstvenike pa pogosto opazimo take ljudi tudi med delavci. Shematsko prikažemo sistem individualne svobode tako: vodja CZD 0 0 0 0 0 Načelno velja, da ni mogoče dajati prednosti v naprej niti enemu od navedenih sistemov vodenja, pač pa se mora vsak sistem uporabiti glede na to kaj zahteva situacija. Morda velja edino to, da se je doslej demokratski sistem v urejenih organizacijah pokazal kot zelo uspešen. Kljub temu, da obstoja v neki organizirani grupi delavcev (obrat, delavnica, odelek) nek utrjen sistem vodenja, ta sistem ne sme in ne more biti uporabljen do vsakega posameznega delavca, pač pa mora biti pri individualnem izvajanju prilagojen stopnji osebnostne zrelosti posameznika. Če imamo zrelega odgovornega delavca je lahko odnos predpostavljenega do njega v smislu sistema individualne svobode,- če je delavec nezrel in neodgovoren se mora odnos do njega ravnati po avtokratskem sistemu. Najbolj nepravilno vodenje je tisto, kjer se sistem vodenja izvaja v vsaki situaciji, do vsakega delavca, ob vsakem času na isti način. Prav gotovo je tako vodenje neuspešno saj ljudje va-rirajo med seboj v veliki meri in prav temu se mora prilagoditi tudi vodenje. Poleg tega raziskave kažejo, da želijo podrejeni, da se postopa (vodi) z njimi tako, kakor bi tudi oni postopali v podobnem položaju. Kolikor predpostavljeni tega ne ugotovi in uporabi je njegov uspeh vodenja majhen ali pa celo negativen, ker se podrejeni čutijo prizadeti. (SE NADALJUJE) POSNEMAJTE DAROVALI SO SVOJO KRI Vedno več je nesreč, bolezni in zahtevnih operacij pri katerih potrebujejo velike količine krvi. Zato so krvodajalske akcije toliko bolj nujne, saj naprimer potrebujemo v Sloveniji letno okrog 20.000 litrov krvi. Vsakomur se lahko pripeti, da bo potreboval tujo kri. Zato je prav, da se sleherni odzove pozivu in vsaj enkrat daj ruje svojo kri. Le tako bo moč zagotoviti dovolj krvi za vse tiste, ki jo bodo potrebovali bodisi zaradi nesreč ali pa zaradi bolezni. Morda bo prav vaša kri rešila življenje bolniku ali ponesrečencu. Tudi v našem delovnem kolektivu je večje število krvodajalcev. Upajmo, da bo v prihodnje odziv še večji. Kri so doslej darovali -. • Obrat POLHOV GRADEC: Cankar Ivanka, Janša Janez, Justin Franc, Hribernik Ivan, Hribernik Marija, Marolt Jernej, Nartnik Ivan, Bradeško Jože, Nagode Simon, Grbec Ivanka, Plestenjak Terezija. Božnar Filip, Božnar Pavel Setničar Mimi, Justin Jože, Rihar Jože, Rus Marija, Trobec Matevž, Malovrh Franc, Koprivec Terezija, Trnovec Franc, Koprivec Anton, Kozjek Francka. • UPRAVA: Jurman Benjamin, Ivanc Anton, Gabrovšek Janez, Te-hovnik Anton, Prebil Ciril, Nagode Franc, Gorše Alojz, Tušek Ivan, Dožan Jože. NAS OBISK OB 8. MARCU — DNEVU ŽENA Mojemu otroku nič ne manjka Pavla Seškar, dobra delavka, mati in gospodinja Ob 8. marcu — dnevu žena — se s hvaležnostjo v srcu spominjamo vseh naših žena, delavk in mater. Biti dobra delavka in dobra mati pomeni, žrtvovati se za podjetje in družino. Veliko jih je. V obratu Podpeč smo poiskali Pavlo Seškar iz Preserja. Dela v ekspeditu. Prisluhnili smo kratkemu opisu njene, doslej prehojene življenjske poti. Rodila se je ob koncu prve svetovne vojne. V družini je bilo pet otrok, pa je dostikrat pri hiši tudi kruha zmanjkalo. Ko ji je bilo 16 let, se je najprej zaposlila v Ljubljani, kasneje pa pri nekdanjem lastniku našega obrata Kobiju. Pavla je rodila šest otrok, pet je živih. Od tistih let pred vojno pa do danes se je marsikaj spremenilo. Pri Kobiju ni bilo dopusta, delali so po 8 ur dnevno. V službo so hodili peš, za kolo ni bilo denarja. Takrat ni bilo ogrevanja, ne ventilacije v tovarni. Delati pa je bilo treba pošteno. Kot materi in gospodinji ji tudi doma ne zmanjka dela. Kuha, pere, pospravlja, skratka, po »šihtu« v tovarni jo čaka še »šiht« doma. — Če je zdravje v hiši, je tudi zadovoljstvo, pravi Pavla Seškar. — Ko sem bila še otrok, nisem imela ne čevljev in ne oblek. No, mojim otrokom tega ne manjka. Upam, da sem jih pravilno vzgajala, saj niso prezahtevni. Še malo, pa bodo vsi pri kruhu. Z njimi res nimam nobenih težav. Vesela sem, da se otroci, no saj so že fantje in dekle, ne ravnajo preveč po tej smešni modi: dolgi lasje, brada ... Takšni so, kot sem si vselej želela. • Tako pripoveduje Pav- • la Seškar, dobra delav- • ka, mati in gospodinja. • Nje in še mnogo njej • podobnih se spominja- • mo na DAN ŽENA. Pavla Seškar OHO! AHA! NAŠA POLITIKA OSEBNIH DOHODKOV Spodnji naj napredujejo PREDNO BOSTE PREJELI OBVESTILO O LETOŠNJIH DOPUSTIH Da ne bo jeze in telefoniranja — Spremenil sem mnenje! Zakon je vendar prekrasna reč! — Pri meni se jih je zbralo že šest. In pri tebi? Odnos med najvišjo in najnižjo postavko se je spremenil od 1 :7 na 1 :5 v korist nekvalificiranih delavcev Ob koncu leta 1970 je bilo potrebno urediti nekatere spremembe in dopolnitve politike osebnih dohodkov, ker nam je v veliki meri odtekala iz podjetja predvsem nekvalificirana delovna sila. Zaradi stalne menjave delovne sile so nastajali določeni stroški, ki jih sicer ni mogoče izračunati, slutimo pa, da so bili dokaj visoki. Istočasno s takimi osebnimi dohodki tudi nismo bili vabljivi za nove delavce. Odnos med najvišjo in najnižjo urno postavko je znašal 1 :7, najnižja osnovna plača pa je znašala 500 dinarjev. Prav zaradi tega smo pri popravljanju osebnih dohodkov zajeli predvsem nekvalificirane, priučene in kvalificirane delavce v veliki meri, medtem ko je administrativni in strokovni kader le neznatno napredoval z osebnimi dohodki, najvišji kader pa zgolj simbolično (10 starih din na uro). S tem posegom smo dosegli, da znaša najnižja osnovna plača v podjetju 700 din, odnos med najvišjo in najnižjo postavko pa se je spremenil od 1:7 na 1:5 v korist nekvalificiranih delavcev. Osnove so na vseh obratih vključno z upravo narasle za približno od 11—17 %■ S tem posegom smo delno izboljšali položaj delavcev v podjetju in upamo, da bo ta ukrep prinesel nekaj zadovoljstva. Kljub tem prizadevanjem, da bi zboljšali položaj spodnjih struktur v podjetju, pa žal to ni povsem uspelo, ker so vmes udarili hudi družbeni predpisi o maksimalnem povečanju osebnih dohodkov, ki delavnim organizacijam prepovedujejo dvigniti osebne dohodke v letu 1971 za več kot 11 %, kot so le-ti znašali v letu 1970. Predvideno povišanje osebnih dohodkov o našem podjetju se drži predpisanih meja in bo morda zadostovalo za kritje povečanih življenjskih stroškov, v kolikor ne bo zaradi devalvacije dinarja (6 %j nastala še večja draginja. BENJAMIN JURMAN Dopisujte v naše glasilo »HOJA« Koliko dni dopusta vam letos pripada in po kakšnih ključih je bilo to določeno V marcu bo vsak član kolektiva prejel obvestilo koliko delovnih dni letnega dopusta mu pripada v letu 1971. Z namenom, da ne bi bilo zopet nepotrebne jeze in telefonskih tolmačenj na vprašanja ter zahteve po večjem številu dni dopusta, dajemo prikaz, kako se na podlagi 77. člena pravilnika o delovnih razmerjih izračuna število dni dopusta. Na skupno delovno dobo, ki je zavedena v delavski knjižici posameznika pride: do 3 leta = 9 dni nad 3 leta do 10 let = 12 dni nad 10 let do 15 let = 14 dni nad 15 let do 20 let = 16 dni nad 20 let do 25 let = 18 dni nad 25 let = 20 dni Na delovno dobo v podjetju (nepretrgoma) do 3 leta = 1 dan nad 3 leta do 10 let = 3 dni nad 10 let = 4 dni Na zahtevano oziroma dejansko izobrazbo (ki je navedena v delovni knjižici): za NK = 0 dni za PK = 1 dan za KV ali NpSŠ =: 2 dni za VKV ali SŠ = 4 dni za višjo ali visoko šolo = 6 dni Če zaposleni nima zahtevane izobrazbe se trga 1 dan od števila dni po tabeli -. — če dela nepretrgoma vsaj 6 mesecev na zdravju škodljivem delu = 3 dni — če ni bil v bolniškem staležu ali ni imel neopravičenega izostanka v lanskem letu (kdor ni bil zaposlen vsaj 12 mesecev v lanskem letu se ne šteje) = 2 dni — mati z otroci, ki še niso stari 4 leta (na dan 31. 3. 1971) = 2 dni — samohranilka (vdova, razvezana ali mati nezakonskim otrokom) = 4 dni — delovni invalid III. in II. stopnje ter vojni invalid nad 10 % invalidnosti = 3 dni — mladina do 18 let starosti = 7 dni. Podatke o bolniškem staležu in neopravičenih izostankih so nam dala obratovodstva. Kdor je boloval zaradi nesreče pri delu po krivdi podjetja, se ne šteje v bolniško. Tako je odločila strokovna služba za varnost pri delu. Če je izračun manjši od 14 dni se zaokroži na 14 dni, če je večji od 26 dni, se zaokroži na 26 dni (na račun prostih sobot). JANEZ GABROVŠEK OSEBNE NOVICE • OSEBNE NOVICE • OSEBNE NOVICE • OSEBNE NOVICE ODŠLI SO: Podpeč Marinko Francka Šebenik Milana Šebenik Kati NK NK NK Škofljica Karabegovič Husnija Kadič Ibrahim NK NK Tesarstvo Bečaj Hajruš Bosnič Miloš NK NK Gradbeni elementi Jerič Jože Hrvačanin Drago NK NK Velox Gegaj Saban Gegaj Imeri NK NK UPRAVA Pucelj Vera Martinčič Milan Šenk Jože Nagode Franc VS SS os KV Mizarstvo I. Borišek Ivan KV Gabrovšek Franc KV Mizarstvo II. Jesih Marija NK Rešetarevič Milutin NK Švab Ana Levec Jakob NK Podgornik Danilo NK Svea Borštnar Alojz KV Zimšek Jože KV Irgolič Franc NK Muhič Drago PRIŠLI SO: SS Podpeč Petelin Franc NK Suhadolnik Ivan NK P. Gradec Kržišnik Melita NK Rus Mirko KV Rob Gorjup Janez NK Peterlin Lado NK Škofljica Nose Franc NK Goršič Marjan NK Marolt Srečko NK Cop Ivan NK Tesarstvo Sluga Martin NK Slak Slavko NK Gradbeni elementi Dragan Stane KV Negrojevič Dragoljub KV Velox Favento Klaudio KV Gavrič Ljuboje NK Tolar Dragutin NK Podlesnik Zdravko NK Uprava Brgler Marija SS Pavšič Milica SS Rautar Darinka VS Mizarstvo I. Ivanjko Rudi KV Juvan Janez NK Brandt Marjan NK Palčič Anton KV Gabrovšek Franc KV Mizarstvo II. Cimperman Anton PK Kavčič Franc SS Mravlje Alojz NK Strainovič Eban NK Merela Ciril KV SVEA Dolinšek Anton NK Bahčič Albin KV Muhič Vesna SS Jerman Janez NK Ruzina Vlado NK Sikavec Karol NK Baš Janez NK PREMEŠČENI: Mesar Stane, S5 v Mizarstvo II. Knol inž. Jože v Upravo Verčič Rudi, SS v Upravo ODŠLI V JLA: Šebenik Peter, Podpeč Gočnik Janez, Škofljica Jovanovič Pero, Velox Brčan Slavko, Mizarstvo II. UPOKOJENI Grmek Zora, Podpeč Debevec Francka, Podpeč Kovač Anton, Tesarstvo RAZDRTE POGODBE: Razdrli smo učno pogodbo z vajencem Simončič Milkom iz Mizarstva I. DELOVNO RAZMERJE JE PRENEHALO: z odpovedjo delavca 6 X samovoljno 8 X sporazumno 7 X honorarno prenehanje 2 X v poiskusni dobi 1 X izključitev 3 X 1. Za Novo leto b'lo j' hudo ko je snežilo tak močno skrbi naredil je za praznike prot' Postojni dost' je bilo panike. 2. Smo zvedli. da sneg zametel je Hrvate in Bosanske je naše brate, zdomci, ki so z Nemčije prišli v snegu so skoraj obtičali vsi. 3. Kot strela z jasnega, je udarilo med nas, da delovni bo zdaj drugačen čas ob 6. boste v službo zdaj hodili, postal enaki boste proizvajalni sili. 4. Ženske povedati vedo, da »selenga« na Upravi bo, sejno sobo bomo prezidal pa uslužbence b'mo notri djal. 5. Ustvarili miljonov smo cel kup pa dolarjev zelenih tud marke, franke, krone in pa lire dobil' smo za prodane dile. 6. Da smo bogat in pa na višku videl si, če si pogledal kvišku na hodniku smo novi strop dobil al' neblo boljše, če b' tist' dnar zapil. 7. Kar precej je mraz bilo is je pod ničlo blo k sreči hitro je popustil, sicer bi še ozebline pustil. 8. Kri darovati treba je bilo organizirali smo akcijo, smo 9 na Upravi mož dobili, ki čeber krvi so napolnili. 9. Navada lanska ni bila ta, da elektrika bi crkala, kar dvakrat jo hudič zvečer je vzel, to ta'mlad so bili vesel. 10. Pretekli leti sta že dve zato z mandatom h koncu gre, sindikat volitve nove ima, nekje še za klobase da. 11. Na občnem zboru je debata bla, da lačen delat se ne da, zato na Upravi dobila se bo maka, če reda zdaj ne bo, bo pela palca. 12. Na Brionih dolgo so sedel nalogo težko so imel, kdo vodi naj republiko m 20 miljonsko publiko. 13. Kar na lepem odjuga je prišla bilo dosti je dežja, dinar zgubil je valuto, dobil narod je klofuto. 14. Mrki obrazi so zdaj na Upravi komaj da komu kdo še odzdravi sumničenja takšna nabirajo se upi vsi lepi podirajo se. 15. Deževje, megla in voda konec januarja bla je moda, sneg kopnel je kot zaupanje v nizke cene ni b'lo upanje. 16. Amerikanci spet so šli na luno narod naš pa navalil je v štacuno, ker povsod govorice ble so take, da poskočile bodo cene vsake. Jta j (Se je zg (Milo 17. Februar odev se je v zeleno to nam bit ne sme vseeno, ker zopet nam bo sneg v maju prav gotovo ponagaju. 18. Kar 2 gatra smo v okvari imel to dopuščat se ne bi smel, če žagarji nič dela nimajo, tudi drugi slab se štimajo. 19. Na upravi smo vse kanclije obnovil delavce iz Tesarstva in Mizarstva zaposlil stroškov se kar precej nabralo bo nekatere skrbi, če proizvodnja zmogla bo vse to. 20. Vesoljni sindikat podjetja se je sestal pa levite take mi je bral, da koristil denar sem za stvari, ki dolžnost podjetja so bili. 21. To se pa pri nas še ni zgodilo, da podjetje bi brez uradnih listov bilo zato ker od oktobra pa do februarja niso za njih nakazali še denarja. 22. Že sem klican na odgovornost bil dokazovat sem moral, da nisem kriv, pa še steklo je potem vse lepo plača je bila visoka — uh kako. 23. Suho — hladno spremlja nas vreme izpite fantje polagajo brez treme, 6 vzdržalo jih je v Slomškovi in kar 9 je vseh v Parmovi. 24. Zakaj tesarji ste vi izostali, zakaj tečaja niste dokončali, danes bi v žepu imeli potrdilo kar za vas bilo bi poživilo. 25. Reelekcija — po naše bi se reklo, da nekaterim 4 leta je poteklo, ko na vodilnem mestu sedijo in usodo nam krojijo. 26. Nekdo mi rekel zadnjič je tako, da reelekcija je nujno zlo na tak način bi se takih rad znebil, ki v naš rog niso več trobil. 27. Oglas smo velik v Delo dal z njim strokovnjake smo pozval, pa nihče se od zunaj ni prijavil zato odbor kar prejšnje je nazaj postavil. 28. Kot prejšnje leto smo tudi letos odločili, da drug drugega bomo ocenili, nerodno blo pri tem je to, da delo druzga nam ni poznano blo. 29. Zato upravičeno nek'ter trdijo, da šefi prevzamejo naj to morijo, in šefi ocene nam naj dajo, ker oni delo naše le poznajo. 30. Oh kako težko je bit' novinar ker pišeš za ta ubogi dinar ker marsikaj tacga zveš pa napisati ne smeš. 31. Predno končam, vesela še novica na Upravi se olepševanje končuje — da — resnica, pospravlja se orodje in odvišni material, še lepo slovo in delavci se bodo odpeljal. 32. Dovolj naj za številko prvo bo drugič pa več in bolj sočno, sporočite vaše vse novice, seveda, v njih naj bodo le resnice. OSAT OHO! AHA! V TRGOVINI — Prosim, imate klobuk za mojega sinčka? — Seveda ga imamo. Kakšno glavo pa ima? — Trdo! BREZ BESED IZNAJDLJIVOST — Tako praviš, da se z ženo vedno prepirata, kadar prideš kasno domov? — Ja, ker kar naprej vrti jezik. — Midva se pa ne, ker ji je sosed rekel, naj pol kozarca vode drži v ustih, dokler ne zaspim. — Tri žganja! NEPOPOLN ODGOVOR — Gospod, koliko je ura? — Čez 20 minut bo 7. — Kaj meni mar, koliko bo čez 20 minut, jaz bi rad vedel, koliko je zdaj! V HOTELU — Ali imate v vašem hotelu še kakšno prosto posteljo? — Seveda jo imamo! — Pa kaj za zraven? — Tega pa v našem hotelu ni, tovariš! — Ali bi potem lahko dobil omelo, prosim! — Kaj pa boste z njim? — Veste, ne zaspim drugače, da za kakšno kosmato reč ne držim. VAJENIŠKA — Ti hodiš v zadnji letnik vajeniške šole? — Da, mojster. — In kdo najbolj zna na šoli? — Učitelj! — Drago, tvoj čuvaj in jaz bi ti rada nekaj povedala! SPOŠTOVANJE — Kako to, da ti šefu rečeš VI, on pa tebi TI? Kakor vem, sta skupaj krave pasla. — Ja, on je krave pasel, jaz pa lenobo. — Lahko se vrnete gospa, ujeli smo miško! OTROŠKA MODROST — Očka, ti si rojen o Ko pru, mamica v Krškem, jaz pa v Ljubljani. Le kako smo se mogli vsi trije dobiti skupaj? XI. BOŽJA ZAPOVED Bodi dober z otroki v družini, ker je med njimi morda tudi kakšen tvoj. NI VEDEL — No, pa povej, Žane, kdaj lahko šofer pride čez križišče, ne da bi nakazal smer? — Veš, da ne vem. — Kadar gre peš, vendar! PRAVILNIK ZA VSE ČASE 1. člen Vodilni in predpostavljeni imajo vedno prav. 2. člen Kadar vodilni in predpostavljeni nimajo prav, je potrebno obvezno ravnati po prvem členu pravilnika. — Torej je brat Martin napravil vozniški izpit! hoja Ifii El HOJA — Glasilo kolektiva HOJA — PREDELAVA LESA LJUBLJANA, Langusova 8 — Odgovorni urednik Janez Gabrovšek — Ureja uredniški odbor: Janez Gabrovšek, Benjamin Jurman, ing. Anton Majcen, ing. Ciril Mrak in Anton Šuštar — Tiska Tiskarna PTT Ljubljana.