V Trstu, v sredo 3. februvarja 1886. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. • * •4ia«Mi t« MO« »EDINOSTi izhaja 2 krat na teden vsako trsi« in uhoti o poludne. Cena za vne leto je O gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta % pla. KO kr. — Posamezne številke dobivajo pri opravniitvu in ▼ trafikah v Trsti po S kr., v Bartol in v Ajdovščini do O kr. — Naročnine, reklamacij* in inn#rate prejema Opravnlitvo, vla Torreatt, »Nova tiskarna • Vai Aomti ae pošiljajo Uradalitvu • vla Tarreite« »Nuova Tipografla;« vsak ua >r» old frankiran. Rokopiai o»ez posebne vroduoati ae ne vračajo. — /nseratt (razne vrste naznanila m poslanice) ae zaračunijo po pogodbi — prav cen6; pri kratkih okusih z drobnimi črkami se plačnje za vsako besedo 2 kr Sem ter tja po okolici. /Konec). SliSi se pač marsikako godrnjanje nad voliici I. okraja — drugi okoličani namreč, trdno stoječi na strani društva «Edinosti», mrmrajo nad samovoljno volitvijo 1. okraja, rekoč, da so uprav Škedenjci volili proti vsakej političnej disciplini. NaSe menenjo poslancu g. Križancu smo uže izjavili: mi menimo, da bode vendar držal z drugimi okoliškimi poslanci iu ne podpiral labonske stranke, ki ga je v volitev priporočevala. Vsaj oni isti, kateri so ga pred volitvami v nebo Iioviševali in ga priporočali, po vo-itvi o njem molče ter ga niti mej svoje no štejejo. Nedostojno se nam pa vendar zdi, da ga isti podkupljivi voliici I. okoliškega okraja po listih zagovarjajo, kakor smo čitali minoli teden v «Adriji»,*) rekoč, da g. Križanac ni nasprotnega duha 03talim okoliČanskim poslancem, in da je Slovenec, pa ne tak kakoršni so drugi; to «e pravi, po našem mišljenju, da g. Križana^ ni — popolnoma značajen možak in da z nikomur ne drži, razuu z lastnim «ego». Takih poslancev pa, ki niso odločni za jedno, ali drugo stranko, ki omahujejo mej «da in ne» — v sedanjih kritičnih časih okoličani ne potrebujejo, ampak — oni žele može, ki so njih prepričanja ter odločno z njimi delajo, ne pa zdaj za nje, zdaj pa proti njim. Ako g. Križanac ni tako naroden, kakor drugi od društva Edinosti postavljeni kandidati, ni vreden zastopati nobenega okoličanskega okraja. Zaman je pa po toči zvoniti in zaman tudi se srditi nad voliici prvega okraja, ki so delali proti društvu »Edinost« za g. K.; — ker so se *) V istem listu piše urednik sam o goep. Križancu tuko čudno, dn se skoro vjerna uradna «Adria» se "Slovenskim narodom« ki je ostro napadel g. K. PODLISTEK. Malavika in Agnimitra. Indijska drama Kžtlid&sova Na slovenski jezik preložil dr. Karol Glaser. (Dalje). Paravrddžikd. Neboj se za svojo stran, Ganadasu se nikakor ni treba umikati. Kraljica. Dobro, pa vender mu to daje prevago, da je s kraljem v zvezi. Purivrddžikd. Pa to ti je treba uvaževati, da imaš tudi ti kot kraljica veljavno besedo. Prelepi svet razširja žarno soluce Ker svetli dan jej daje svojo moč; Ugaja pa nam tudi luna bleda, Ko krije trudno zemljo temna noč. Vidulaka. Glej, glei, tu Je prihaja kraljica s Pa-rivrftdziko, kralj. Zures lepo se sveti v milem krasu S Kauhikijo v pusčavni&ki obloki, Eaaka jo trojici1) vedov, ki Enotno1) sveto vero spremljajo. uže vedli tako nečastno ter po sili hoteli imeti onega gospoda .za svojega poslanca — habeant sibi — naj si ga imajo in on naj počenja, kar mu drago, vsaj pri sedanjih razmerah dosti škoditi z svojo neodločnostjo ne bode mogel. In s tem punc-tum! Kakor smo sliSali, pokali so v Žavljah na večer po dovršenih volitvah na čast novemu poslancu topiČi — mi menimo, da so to storili le iz tega razloga, ker je agitatorjem za g. Križanca ostalo morda še kaj denarja, s katerim so nakupili strelnega praha, da z strelanjem svetu oznanijo — da je I. okoličanski okraj volil brez pravega premisleka in s to volitvijo škodil slavi okolice. Tudi drugod po okolici je bilo ta večer čuti veselo pokanje in živio vpitje, ali zadnje je imelo ves drug pomen, izhajalo je namreč iz zavednega srca, veselega, ker si je izbralo moža za poslanca, kakor mu je vest narekovala in ne kakor so šiloma hoteli agitatorji nasprotnih kandidatov. Mnogo, res mnogo se je slovanska zavest v okolici okrepila tako, da smelo upamo, da bodo prihodnji časi mnogo boljši in veselejši ter da se nikder ne najde ni eden, ki bi svojo glasovnico na dražbi prodajal, kakor dosedaj, ampak da bodo vsi okraji jedna skupina, jedne misli in prepričanja. Kakor so zadnjič časniki v Trstu poročali, bodo se v prihodnjih volitvah neke spremembo glede glasovnic godile; nosile bodo valjda tudi zadnje pečat in to ne samo od magistrata, temuČ tudi od namestniStva. S tem se v okom pride ponarejanju glasovnic, kakošuih so nasprotniki v teh volitvah neznansko dosti napravili tor jih mej volilce z napisanim imenom svojega kandidata delili. Ali vso to ne ustavi nesramnega agitovanja, kajti nasprotniki bodo tem bolj z denarjem delali ter kupovali glasovnice — naj veča čast za vsakega volilca je, biti nepodkupljiv in neodvisen ter voliti onega kandidata, o katerem je prepričan, da bode deloval v blagost svojih volilcevl Neodvisnost, nepodkupljivost in moštvo naj diči vsacega volilca — s tem si ves narod pridobi Čast in zaupanje ter smatrati se mora zavednim in politično zrelim. Takih volilcev si mi sploh želimo in taki, upamo, bodo okoličani v prihodnje — njih geslo naj bode vedno — za Boga, dom in cesarja! Volilec. in ') Rgveda, Samaveda in Jadžurveda. *) Nauko enotnosti svetne dufte (\Veltseolo) i nje posloh bitij. Parivrddžikd (pistopivii). Zmaguj kralj. Kralj. Pozdravljam te častna. Parivrddžika. Bto srečnih let preživi kot soprog, Dhftrinije in krasno te zemljo Obo rodile sto zarod krastin Obe potrpežljivi sto močno. Kraljica. Zmaguj soprog, zmaguj. Kralj Dobro došla. (Parivrddžika iapaiivii). Sedi, prečastna (Vsi sedejo). Rratj. Učitelja plesa, Haradatta in Ganadasa se pričkata, kdo druzega nadkriljuje v umetnosti. Ti razsodi. Parivrddžika. Dovolj je zasmehovanja. Ali se žlahtni kamen iz mesta na kmete pošilja v presojo ? Kralj. Ne tako. Ti, seveda: si učena Kaušiki, jaz pa in kraljica sva pristranska. Oba učitelja. Pravo je zadel kralj. Ti si dovolj nepristranska, da inoreš najine vrline in slabosti pravično razsoditi. Kralj. Začnite tedaj pravdo. Deželni zbori. Kranjski. (XIII. S"j!i, 13. januvarlji.) (Konec). Poslance Šuklje poroča o plačah učiteljic naj tvnih dekliških Šolah mesta Ljub-Ijansuega in v imenu finančnega odseka predlaga: • Slavni deželni zbor naj Bklene: 1. Šolskima ravnateljicama na Ljubljanskih mestnih dekliških Šolah zviša «e. pii-čeufii s l.okt. 1880 Jetna plači na 700 gl. in dotična tangenta rs postavi v proračun normalno-fiolskepa zaklada za leto 1886. 2. Plače drugih učiteljic, podučlteljic in pomožnih učiteljic obdrže se v sedanjih zneskih. 3. Vrazbremenjenje norroalno-šolskega zaklad« ra poživlja slavni c. kr. deželni š"lski s?6t, d% nastavi na Ljubljanskih mestnih dekliških šolah odslej tudi podu-čiteljice z letnimi dohodki po 70*lo najmanjše učiteljske plače Ljubljanske, v onem razmerji, ktero je dovol|eno po §.13. dri. šolskega zakona z dne 14. maja 1869«. Prva točka se Rprejme brez ugovora. Pri drugi točki se oglasi g. deželni predsednik baron Winkler in ugovarja trditvi v poročilu, kakor da bi bil deželni 6>lski svet protipostavno ravnal, ko je zaukazal, da se imajo phge učiteljic vrav-nati po plačah učiteljev. Poslaneo Grasselli se zahvali g. predsedniku, da se je potegnil za Ljubljanske učiteljice in polemiznje proti finančnemu odseku in poročevalcu ter Btavi predlog, naj se druga točka omenjenih nasvetov glasi: »2. Za ostalo učiteljsko osobje na dekliških ljudskih šolah Ljubljanskih je v Parivrddžikd. Kralj, umetnost plesalcev se izkazuje ■ v djanju; zakaj je treba tukaj mnogo besedi ? Kralj. Kaj misliš, kraljica? Kraljica. Če me vprašaš, moram odkritosrčno | reči, da mi njijun prepir nič ne dougaja. Ganadasa. Ne stori mi te sramote, kraljica, da bi me glede na umetnost v eno vrsto stavila ž njim. Vidulaka. Poglejmo si prepir kozlov; saj ni (treba, da zastonj dobita plačo. Kraljica. Prepir ti pač ne ugaja ? j V'duiaka. Le ne tako vročekrvno. Če se dva po • hotna oroslana poprimeta, ne bode prej miru, dokler eden ne podleže. Kralj. Ti veš, kraljica, kako izvrstno znata oba vaditi svoje ude. Kraljica. Da. Kralj. Kakšne dokaze moreta še dalje navesti? Parivrddžikd. To bi rada pove lala. proračun normalno -šolskega zaklada za 1. 1886 postaviti svoto, ktera za-nj* odpada po določilih c. kr. deželnega šolskega eveta z dne 19. novembra 1885, št. 1930.« KoneČno besedo imel je poročevalec Šuklje, ki je »agovarjal predlog finančnega odseka in poslancu Gragnelliju oponašal, zakaj te ni za te nazore, ki jih je razvijal danes, potegoval v mestnem odboru ? Pred glasovanjem je Še g. deželni predsednik dejansko popravil, da deželni šoiski svet ni rekel, da je nepostavno v Ljubljani nastavljati podučtteljlce, kakor mu je podtikal g. poročevalec, ampak je le rekel, da sme sicer nastavljati podučiteljice, da pa ni primoran tega storiti. Pri glasovanji Be sprejme druga točka po nasvetu odsekovem; predlog Grasselli-jev ostal je z 10 glasovi v manjšini. Pri tretji točki dokazuje g. Grasselli, da je nepotrebna in celo v nasprotji s postavnimi določbami, torsj predlaga, naj se o njej prestopi na dnevni red. Poročevalec pravi, da za svojo osebo nima nič zoper ta predlog, ki se pri glasovanju tudi sprejme. Na vrsto pride zatem poroč lo finančnega odseka o proračunu norrnalno-šol-skega zaklada za 1. 1886. Prvi se oglasi g. Deiman in očita poročevalcu, zakaj ni povedal, koliko stroškov prizadevate novi nemški Šoli v Ljubljani. Ti stroški bodo vsako leto večji ter konečno znaŠdi do 5000 gl. na leto. Zahvaliti Fe imamo za nje g. deželnemu predsedniku, ki ni hotel potrditi sklepa hranilnice Ljubijtnske, ki je hotela na svoje stroške napraviti tako šolo. Ker minjšina pri odgovoru na dotično od nje stavljeuo interpelacijo ni smela pričeti razgovora o tem odgovoru in izraziti svojih nazorov, zato hoče to storiti pri tej priliki, V šolstvu je nezaslišano, da bi bila slavna vlada odbila ponudbe kake družbe, ki je hotela na svoje stroške napraviti šolo. G. deželni predsednik oiločno zavrne govornika, da je storil le svojo dolžnost: zoper njegov odlok je zdaj pritožita pri ministerstvu, in ako hočejo, se sm< j t potem pritožiti Še do upravne sodnije. Nemško Šolo je zaukazal napraviti meatu, ker so to nemški prebivalci zahtevali, in ;00 gl. za neobligatni poduk slovenščine v nemških in nemSčine na večrazrednih slovenskih Šolah predlaga g. DeŽman, naj se reče sploh »za neobligatni poduk v drugem deželnem jeziku«. Tudi g. Luckmann trdi, da se v finančnem odseku m tuko sklenilo, kakor stoji v poročilu; to ia pri glasovanju se spreime nasvet odsekov. Nekaj narodnih poslancev se je glasovanja ziržalo. Pri dohodkih nasvetuje poslanec Kersnik sledečo resolucijo: Deželnemu odboru se naroča prevda-riti, kako hi se uvedla primerna kontrola proračunjetija doneskov od zapuščin k normalno-šolskemu zakladu, iu poročati o tem v prihodnjem zasedanju«. Ta resolucija se sprejme. Konečno se potrdi ves proračun In se sprejmo naslednji pradlogi finančnega odseka: 1. Pror.tčun normalnošolskega zaklada za leto 1886. s potrebščino .... 254775 gl.83 kr. z zaklado . . . . . 18815 » 40 ■ In r primanjkljajem . . 235960 gl.43kr. ali v okrogli svoti . . 235961 » — » se odobri. 2. V pokritje tega primanjkljaja pobirala se bode 1.1886 10*i8 naklada na c«lo predp sano svoto vseb neposrednih davkov, tedaj zlasti od rednega znesku z vsemi prikladumi vred pri zemljiškem, pri hišno-razrednem in pri davku od hišnih najem-ščin, pri pridobnini in dobodkarinl po vsej deželi. Nedostatek v znesku 97721 gl., kteri se potem še pokaže, tiaj se pokrije iz deželnega zaklada. 3. Deželnemu odboru se naroča, pridobiti sklepu pod točko 2. najvišje poti jenje. 4. V podrubrikah 1, 2., 3., 4., G., 7., 8. rubrike II. »Potrebščina« dovoljuje s« c. kr. deželnemu šolskemu svetu revirement po liogovoru z deželnim odborom. 5. Dovoljuje se, one potrebščine normalno šolskega zaklada za leto 1885, k ter e so nastale vsled veljavnih naredeb deželnega šolskega sveta in deželnega odbora, pokriti iz IdagajniČnih zastankovleta 1885. (XIV. seja, 14. januvarljaj. Prebere in potrdi se zapisnik tadnje seje, potem Be razdele došle vloge in peticije, med kteri ml ste dve peticiji 15 občin Zatiškega okraja, da bi okr jna sodnija ostala v Zatičini in da bi se vojaški novinci nabirali v Zatičini. Potem poroča g. Luckmann o prošnji konsorcija mizarjev, ki so bili prevzeli mizarska deli v Hudolflnu. da bi se jim izplačala odškoduina2209gl. 27 kr. ta zgubo, ki so jo pri omenjenih delih imeli. V imenu finančnega odseka nasvetuje poročevalec, naj se jim povrne 75 odstotkov. Baron Apfaltrem ugovarja nasvetu, in nasvetuje samo 50 odstotno povračilo, toraj polovico tega, kolikor m'z« ji prosijo proti temu, da bode od te -vote iežda plačala 25, hraniln ca pa dmgih 25 odstotkov. Poslanec Detela podpira ta predlog, ki ga je zagovarjal že v finančnem odseku. Pri glasovanju res tudi obvelja nasvet barona Apfaltrerna. Dalje poroča poslanec Luckmann o zapuščini g. Viktorja Smoleta za Rudol-finum in se sprejmo sledeči nasveti brez ugovora: • 1. V Rudolfinu se obesi v večni spomin podoba g. Viktorja Smoleta, (ki je vae svoje premoženje zapustil deželnemu muzeju), 2. Stroški, ki jib je imel ali jih bo zarad zapuščinske obravnave Se imel mu-zealni zaklad, se odobre. 3. Ponudba gospice Balbine Smoletove, ki Ima užitek zapuščine do svoje smrti, pa je bogato zbirko ranjkega takoj ponudila muzeju in le prosila, da se ji T last prepuste nektere reči, se po vsem sprejme in se deželnemu odboru naroča, naj zbirko prej ko mogoče prevzame In go-spici Smoletovi od nje zaznamovane reči pfepusti v last. 4. Deželnemu odboru se naroča, naj v porazumljenji z gospico Balbino Smoletovo kolikor more dobro proda bifto in travnike, naj denar naloži v državnih papirjih In njih obresti izplačuje Balbini Smoletovi do njene smrti.« Poslanec Luckmann zatem Še poroča o stavbi muz'ja Rudolflna in v imenu finančnega odseka nasvetuje to-le: 1. Deželnemu odboru se da odveza zs 28.040 gld., ki jih je za zidanje opravičeno več izdal, kakor je bilo dovolje-nega. 2. Nasvetovani večl stroški se s tem pogojem dovolijo, ako polovico teh stroS kov prevzame hranilnica. Ti stroški so : za notranjo upravo 13000 gld. sa vnanje nasade 1000 gl. za obzidje in 2«leŽno ob-mrežie 7000 gld. sa barvanje vnanj»ga I'ca 600 gld. za dela v ve si in ob stopnicah 250 gld. za mreže nad vratiui 600 gl. za plinovod 2100 gl. sa makadanuziranje ceste 400 gld. 3. Deželnemu odboru se naroča, da iztirja prt zasebnikih naloženih 3410 gl. rnnzealuega zaklada. 4. Slavni hranilnici se izreka zahvala za zneske, ki jih je dovolila za zidanje Hndoifina in se vnovič prosi, naj bode po dovršenem zidanji sploh poravnala polovico vseh stroškov, kakor je bilo sklenjeno pri občem zboru 12. marcija 1885. 5. Druel del stroškov, kolikor presega zaklada 117.778 gl. 27M. kr. in se ne bo morda poravnal s prostovoljn1 mi doneski, naj se prevzame na deželni zaklad kot brezobrestno posojilo, ki naj se bo ob svojem času v letnih zneskih vračalo iz dohodkov muzealnega zaklada. 6 Drugi sklepi deželnega zbora, ki zadev, jo zidanje, ostanejo veljavni. 7, Stavbenemu mojstru ViljemuTreo-tu se izreka priznanje za dovršeno delo. 8. Deželnim uradnikom, ki so imeli opraviti pri tej stavbi se dovolijo nagrade, in sicer naj dobi: deželni Inženir Vičel 350 gld.. Inženirski azistent Hrasky pa 250 gl.. ki naj se jima izplačajo na račun stavbenega zaklada. Poslanec dr. Poklukar v daljšem govoru graja gospodarstvo z muzealnim zakladom, in nasvetuje, naj se 5. točka spremeni tako, da se ho to posojilo deželi vrnilo »iz muzpnlnega zaklada«. Poslanec Dežman zavrača trditve pred-govornika, pravi, dežela mora kaj storiti za muzej, za kterega je hranilnica dovolila tako velike zneske. Poslanec Detela podpira predlog Po-klukarjev. Poročevalec Lukman v konečni besedi omenja, da se stavbeni stroški niso prekoračili, da je bilo to že dovoljeno, kar se je potrosilo. Kar zadeva predlog Poklu-karjev, ni bistveno nobenega razločka, prihodnji deželni zbori bode storili, kar bodo hoteli in se ne bodo menili za sklepe sedanjega zbora. G. Smole menda ni mislil svojeg i premoženja zapustiti za zidanje muzeja, ampak za pomnoženje zbirk. Pri glasovanji se sprejmo nasveti finančnega odseka predlog dr. Poklukarja padel je s 13 glasovi proti 17. (Konec prih.J Politični pregled. Notranje dežele. Novi dalmatinski deželni namestnik baron Cornaro je po poti skoz Reko 30. januvarja dospel v Zuler ter bil sprejet, kakor pristova cesarjevemu namestniku. Še tisti dan |e prevzel opravila deželnega namestnlštva. V državnem »boru dne 28. m. m. razdeljena predloga, glede varstva malib kmetij je velika dobrota kmetijstvu. Po tej predlogi, ako postane zakon, ne bo sme! upnik dolžniku po dražbi prodati vsega posestva, ampak mu bo moral pustiti toliko, kolikor je neobhodno potreba, da bo mogel sebe in družino živiti. Dalje določa predloga, da se po dražbi ne sme prodati nobeno posestvo, iz katerega bi se tako malo sknpilo, da se poplatiio le odvetniki ne pa tudi upnik, ker čemu bi se dolžniku jemalo posestvo, upnik pa se nebi poplatil. 7 državnega \bor* dotičnem odseku sta bila 30.januvarja t. I. na dnevnem redu razen zadevajočih prošenj cesarska ukaza od 18. maja in 5. septembra 1885, sastran podpor v Galiciji po povodnji poškodovanih in zastran državnega doneska za dela na Ečavi in reki Eisack. — Proračunski odsek se je uie ustanovil in drugi odseki prlčno tudi te dni svoje delovanje. — Poslanec Plener je povabil manjšino proračunskega odseka k pogovoru, da se določi postopanje pri proračunskej razpravi. V poslanskoj \bornici dr Šav nega tbora je vlada 1. t. m. predložila zakousko osnovo zastran določb o obče nevarnih socialističnih težnjah, potem zastran kazenskega postopanja o tej zadevi, in zastran zavarovanja bolnih delavcev. Okrajno sodišče Sechshaus je prosilo naj se dovoli kazensko postopanje zoper poslanca Friderika Suesa zarad razžalitve česti. Načelnik seje gorkospomlnal umr- Sega poslanca Kusy-a. Zbornfea je potem izročila vladino predlogo, glede dolžnosti dohodnine državnih železnic davkovskema odseku. Matušev predlog, sastran disciplinarnega postopanja zoper suplente srednjih Sol, izročil se je proračunskemu odseku. Heilsberg je predlagal in Sturm ga je podpiral, naj ee ta predlog izroči posebnemu Šolskemu ois-ku, a ta predlog se je zavrgel. Lleob .cherjevs predloga glede oskrbovanja gotovin maloletnih in olajšave pri hiSnem davku, sta se izročila pravosodnemu, oziroma davkovskemu odseku. Vnanje dežele. da se državna celokupnost ne moti I daše ne dotaknejo vladarske pravice. — Ml menimo, da je to selo potrebno. Irska je uže dolgo časa Angleškej Ahilova peta, ker je bila preveč zatirana. Z silo anglelka vlada ne opravi več mnogo, krivica, ki sa je Irskej vedno godila, maščuje se strašna uže zdaj nad Angleži, tako sicer, da ja Irska postala Angležem velika nadloga Id zelo nevarna. Angleškej tedaj ne ostane druzega, nego z Irci se z lepa pobogatl in odpraviti stare krivice, ki so se na tem zelenrm, a jako zatiranem otoku godile. O bolgarskem f rajanji se 30. januvarja iz Garigrada poroča, da se uprava v vshod-njej Rumeliji združi z bolgarsko upravo; bolgarski knez bode imenovan za sultanovega general lajtenanta v vshodnjej Rumeliji za nedoločen Čas. O zvezi zoper Srbijo in Grško pa ni govora. Nepodvrženi, skoraj popolnoma turški deli okraja Haskjej bi se združili z drinopoljskim okrajem, vendar pa to še ni določeno. Burgas bi dobil turško posadko, ki bi stala pod knezovim poveljstvom. TurŽko-bolgarski dogovor bi se predložil konferenci, da ga potrdi. Potem pa bi prišel knez Aleksander v Carigrad kakor sultanov gost In bi bil z vso čestjo sprejet. Sicer ni še vse to v popolnem redu, ali na obeh straneh se čuti potreba sprave i zato ni dvomiti, da se ta doseže. ll Belgrada se poroča 1. t. m., da so velevlasti poslale srbskej vladi Bkupno noto. V tej noti velevlasti izrekajo, da so v znanje vzele odgovor, s katerim se srbska vlada protivi priporočilu velevlasti, da pa zopet soglasno izjavljajo, da ne odubrujejo vojne, pa naj jo počne kdor hoče. napa-dence pa bodo branile, 1 naj se vojna sreča obrne, kakor hoče, nikoli ne privole no-benej državi nobene pridobitve. Na rusktm poljskem se je v letu 1885 osnovala socijalno-revolucijska propaganda mej delavci. V Varšavi In druzih večib mestih, kder prebiva mnogo Poljakov, ustvarile bo se socijalno-revolucijske zadruge, ki bo pošiljale poslance v društvo za varstvo delavcev; poseben sod je moral sklepati o prepirih mej delalcl in gospodarji ter je izdajal svarila in celo smrtne obsodbe. Ker so bili pa načelniki teb zadrug zasačenl in v zapor posajeni, propale so te zadruge, is njih pa se izcimilo društvo proletarijat, ki je postopalo veleizdajsko. Gosposkam to ni ostalo tajno, okoli 200 osob je bilo zapletenih v hudodelstva, od teh se je 29 glavnih sokrivcev izročilo vojnemu sodišču. Pri preiskavi se je dokazalo, da je proletarijat več ljudi nmoril, ali vsaj poskusil umoriti. Glavni vodja je bil neki Kunicki, ki je b:l s petimi glavnimi udeleženci 8 decembra m. I. k smrti obsojen. Aten se preklicuje vest, da se je grška vlada zbala in Bklenola ustreči Željam velevlasti. Ona ni Btorlla nič, kar bi mogio kazati na promembo nje politike, v katerej jo podpira kralj in grfiko ljudstvo. V griko morje so velevlasti uže poslale vojno brodovje, da ubranijo vsak napad grškega vojnega brodovja na turško posestvo, in sicer je poslala Angleška 6, Italija in Francija vsaka 4, Avstrija, Nemčija in Ru3ija pa po 3 vojne brodove. V italijanskej poslansktj zbornici je 30. januvarja grof Robilant izjavil, da bo vlada glede Maaavah* po doadanjej poti hodila, ali ona ne misli dalje iečt, ali sedanjega stanja promeniti. Poslanstvo k abislnskemu kralju ima namen, razmere ž njim zbolj-Šatl in ga prepričati, da Italija Želi slogo ž njim, i da ne bi trpela, ako bi on drugače pestopal. V nemlkem državnem zboru se je 29. m. m. nadaljevala razprava o izganjanju Poljakov. Stablewskl je izjavil, da se ne more dokazati, da hočejo Poljaki šiloma pruske meje predrugačiti, vendar pa se ne odpovedujejo zopetnej ustanovitvi poljske države. Minister Puttkamer je odgovoril, da je taka izjava veleizdajska. Bismark je naglašal, da je ustanovitev poljske drŽave po zakonitej poti nemogoSa. Anglelka kraljica je odstop minister-stva sprejela ter narečila Gladstonu, naj sestavi novo ministerstvo. J\ Londona se poroča, da novo ministerstvo dovoli Ircem, da se skliče v Dublln poseben deželni zbor, da se v njem urede irska prašanja, to pa le pod tem pogojem, DOPISI. Iz Roj«na 1. februvarja. — {DomaČa veselica), — Oče pust je ogrel glavo nekoliko tudi Rojančanom, katerim se ni dostojno zdelo pustiti ga kar na miru, naj Ide svojo pot, da ne bi ga nekoliko praznovali, radi česa so priredili v soboto, 30. p. m. veselico v dvoravl g. Matije Bo-le-ta. Omenjena dvorana je bila lepo raz-svitljena in odičena se selenjem In razno-vrstnimi zastavami ter preprogpmi v narodnih barvah. Udeležbe je bilo preeejš-nje tako, da so bili vsi prostori polni. Veseličnl spored je bil prav lep in primeren; po godbi, ki je zasvirala nenadomestljiv nad »Naprej«, deklamovala je v občno zadovoljnost gospica Jožefa Slobec od Ferlugov nad Rojanom; zatem je pevski zbor vrlo zapel Hajdrib-ovo »Jadranjsko morje«; Klinar-jevega »Slepca« in Ztjčevo ■ Živila Hrvatska« — vzlasti zadnja dva komada, prav natančno izvedena, bila sta z občno pohvalo in rokoploskom poslušana. V obče moramo čestitati vrlim ro-janskim pevcem, ki so set kar je nekoliko časa, prav dobro izvežbali tako, da jib smemo prištevati prvakom v okolici; Želeti je le. da bi se preden je mogoče or-ganlzovall v drultvo, kakorfinih ie sedaj v okolici mnogo. Lepo, ubrano petje vedri duh in blaži srce, osobito pa, ako je pri tem Se narodno, z njim se pospešuje narodna zavest In ponos; torej, le hrabro naprej, rojanski pevc1, vežbajte in učite se, kakor dosedaj i nadalje ter vzbujajte narodno zavest mej svojimi sorojalcil šaljiva igra »Krojač Fips« so domači dlletantje tudi v obče dobro igrali, kar je tem bolj hvale vredno, ker omenjena igra je precej težka in ne tako lahko izvedljiva pri majhnem učenju. Vloge ho bile v pravih rokah, najboljše, menimo vendar, da je svojo vršila gospa Ivanka Mlkelič in gospica Ančika Boletova I drugi, g. Fr. Mlkelič, pevovodja, g. Katalau In g. Bremic, igrali so tudi dobro. Dopadal se je in bil z burnim pozdravom vsprejet tudi dvogovor in sploh vso točke, koje so izvedli vrli pevci, mej kojimi se je prav dopadal čisti bariton g. J. M« Ferluge iu tenor g. Katalana; mej komadi o veseličnem sporedu nahajamo tri nove. Vsa čast g. Steletu, učitelju petja, ki je vedt-1 kakor druge pevske sbore v okoliši tudi rojanskega tako izučiti in izuriti. Po koncertu začel se je ples, ki je trajal do jutra; kdor se je naveličal sukati ali vrtiti se ni maral — sel je za mizo ter srkal žlahtno vinsko kapljico, ki mu je odganjala duhomorne misli, vedrefa mu duh in odganjajoča teške vskadanje skrbi. Čas je, da se odpravimo tudi mi se željo, da se k malu vnovič skupno vidimo. Bila je z eno besedo prava domača veselica. Is Rlbalikega okraja, v ja- nuvarju 1886. — V nedeljo 17, t. m. vršila se je v Ribniškem trgu volitev odbora »Podružnice ss. Cirila in Metoda«. Izvo-lieni so bili: Prvosednikom dekan g. Martin bkubic, njega namestnikom velečislani gospod Fran Vifinikar, c. kr. okrajui sodnik v Ribnici; denarničarjem g. J. Kovačič; tajnikoma dekin g. Josip Kreše (za Kočevje) in g. Jurij DrobniČ župan, (za So-draŽico); zapisnikarjema: g. Josip Klun in Andrej Podboj posestnika sin v Ribnici. — Tako je tedaj ustanovljena v Rionici •Podružnica sv. Cirila in Metoda«, b katerej, — kakor je iz voiltvensga rezultata razvidne, pristopili so tudi: Trg So-draž'ca, mesto Kočevje in slednjič Dolenja Vas. Hvala Bogu. da je vsaj nekaj! Drugod se po našej deželi ponaša uže vsaka večja vas s kakšnim društvom, a baš v Ribniškem tr«u, na kateri bi se imela sklicavati vsa dolina v rasnem osiru, — prav tam smo glede druitvenega sveta in živenja — popolnoma na — »suhem« 1 In prav ima »Slovenčev« dopisnik, ki »jamra« in se čudom ču II v listu od 19. t. m., da nI pristopilo k oavedenej podruinici v Ribnici več udovl — To so pač čudna razmere v dolini I.....in....... čas bi pa uže bil, ds se napravi konec osob-nemu mrženju, in pa briganju za privatne razmere in gadeve, kateremu so nekateri »svetoblinci« takovi prijatelji! K D I N O 8T Domače in razne vesti. PretkTlila cesarica, kakor z radostjo Čujemo, pride 6. t. m. v Miramar ter ostane tu več Časa. P«trjeaa volile v. Za načelnika tržaške trgovinske zbornice zopet izvoljeni baron Reinelt je bil potrjen, enako tudi njegov namestnik Vuceticb pl. bielitz. Slevenski doktorand f. Mati-J« Murko ic tako srečen, da mu je Nj. cesarsko in kraljevsko apostolsko Veličanstvo uajmilostlivejŠe dozvolilo slavnostno promocijo doktorom filozofije pod Svojimi najviSimi avsplcljaml; vrSila se bo 8. februarja 1886 ob 9 url zvečer v dvorani akademičnega senata c. kr. vseučilišča na Dun»ji. Poslanec I* okraja, f. Kri ganac se je v mestnem zboru vsedel mej n. Abrama in Živca in se je nekda izrazi, da bode postopal složno se svo jimi kolegi okolškirai poslanci. Tudi je bila v oficijelnomu listu »L'Adria« neka izjava, ki oporeka »Solobardi«, pa zatrjuje, da se g. K. ne izneveri Slovencem. Naj si bode, k->kor hoČ«, mi še enkrat ponavljamo, da g. K. ne silimo, naj stori, kar mu lastna pamet veleva. Prva seja novega irftagke*a ■testnega zasiopa je bila zadnjo sredo opoiudne. Odprl jo je dvorni svetovalec vitez Rinaliilni ter povabil n»jj*tar-šega svetovalcu, naj prevzame načelniŠtvo. Goup. Viktor De Bin prevzame tedaj na-čelništvo kazoČ na mestni statut, ki njega kakor najstaršega, kliče na naSeiništvo in prosi potrpežljivosti svoje tovariše. Gg. dr. Angeli in Brunner, kakor najmlajša uda, določita se, tudi po določilih statuta, za perovodji. Potem pride na dnevni red edina točka, volitev dveh preglednih komis'j, ena za mestne, in druga za volitve v okolici. Pri volitvi za mesto po je otdalo 49 glasovnic in bili so v komisijo z vsemi glasovi izvoljeni gg.: dr. G >nsolo, dr. Nobile, dr, Pervfinoglu in vitez 8ta;itz, dr. Rigbetti pa z 48 glasovi; pri vol 11 v i za okolico je bilo otdanih tu ii 49 glasovnic in so bili z vsemi glasovi izvoljeni gg.: dr Piccoll, dr. Janowitz, dr, d'Angeli; z 48 glasovi pa: gg. Richetti in Vierthaler. Komisiji ste 3e takoj ustanovil'. Nazadnje je uaČelnlk še naznanil, d« mu je volilne spise c. k. deželno namestniŠtvo uže izročilo in da je uža ukazal postaviti oznanilo, s katerim se voliici vabijo, naj v osmin dneh vlože morebitne pritožbe zoper eno, ali drugo volitev, in seja se je zaključila. Siov> n-ki poslanci so bili od večine jako prijazno sprejeti mej njimi posebno g. Abr; m. Iz gotovega vira se sjiši, da se mej Proyresl8ti osnuje zmernejša strai ka, katera bo ie prezirala kričače a la Angeli, Raskov č it i. Na to se tudi nekda dela v patrijotlčnih krogih. Die Ausdunstung ist so furcbterlich, dass man nicbt sehen kann, w» eigentlich der Wald beginnt. Razpisana Je služba višega paznika v jetnišulcah tuk. c. kr. deželne sodnije. Prošnje do 1. marcija. Žrebanje aea prihodnje novačenje bode v petek dopoiudne ob desetej uri v momaričnej vojašnici v starem Lazaretu. Nj^ga se imajo udeležiti vsi v letu 1806. rojeni, stavi podvrženi mladeniči, tudi tisii, ki prosijo za začasno oprostitev od vojaščine, ali pa poslati zastopnike. Žreba nje se začne z imeni, ki se začenjajo s črko K in se bo nadaljevalo do črke Z, potem pa od črke A do D. Tržaškega „Sokola" veliki ples v pondeiek 1. t. m. v prostorih naše čitalnice bil je v pravem pomenu besede sijajen. Krasoi, lepo odlCeni prostori, izvrstna goiiba, venec v resnici lepih In elegantnih gospic, naša zdrava in krepka mladina, deloma v dičnoj sokolski obleki, deloma uprav fino salonsko napravljena — vse to in v resnici fino obnašanje naše mladine, dalo je plesu utis prave elegance parjene z naravnim veseljem. Plesalo je četvorko navadno do 80 parov, ali gledalcev in gledalk bilo je v dvorani in na galerhah gotovo nad 200. — Videli smo te dni tudi plese italijanske mladine obrt-nljskega stanu, pa reči moramo, da se niti od daleč ne morejo meriti s plesom »Sokola«, kar je dokaz, da Slovenec lehko še boljše v omiki napreduje, ako svoji majki zvest ostane, nego da se v tujih krogih lovi. Čestitamo vrlemu našemu »So kolu »l koncert pevskega druliva ■ Zore* iz Vrdele v gledališču »Fenice« je bil a ljubu temu, da smo Imeli v Trstu ta večer Se dve drugi vestlici, precej dobro obiskan. Kar se tiče petja priznavamo srčno radi, -ta je bilo ono povsem krasno in izborno. Posebno nam je dopal glas g. Ve-koslava Lovrenčlča, kl je jako milo in občutljivo pel. Tudi mešani zbor se je pel dosti uobro, samo deklic je bilo letos mnogo manj, nego lani. Hajdrlbov: Pod oknom, peli so jako natančno in z povdaik >m. Gospića Tonica N idllftkeva je sicer doiro deklamovala »V pepelnlčnej noči«, samo nekoliko bolj počasi bi bilo treba. Ta mlada gospica ima izreden talent za deklamacije. In je tudi to v občno zadovoljnost prednaftala. Pravega okoličana je pa pred- stavil g. Stanko Godina. Na desnoj jo imel štiri krepke mladeniče, na levej, pa Štiri krasno deklico v narodne) noši. Najprvo se je spominjal, kako je bilo še pred 15—20 leti, da je okoličan bil še oblečen po staroj Šegi, danes pa, da se vse noBi uže po mestno. Prav pošteno je vdribal po (talijanskoj stranki, ki je z svojim pol-zlim dubom tudi nafto divno okolico okužila. Navduševal je okoličanke, naj uže zgodaj svojej miiej deci vcepijo Ijnbezen do materinskoga jezika, in do svojih rojakov. Njegovem« lepemu govoru je občinstvo vedno pritrjevalo. Igra: »Ena se mera omožiti«, bila je v obče prav dobro igrana, posebno je izborno re&ila svojo nalogo gospica K obalo* a. katerej so gospice Piane, Zorzut In NadliUk vedno lepo na strani stale. Prav ob jedanajstej uri je pa lahkih nog priplesalo 11 parov zalih deklic in mladičev uie v prekrasnej narodnej noši. Bili so uprav frenetično pozdravljeni. Ples je jako priprost, ali v tako divnej obleki se je pa občinstvu tako dopal, da ?o ga morali ponoviti. S plesom »Mon-frinai je bil program končan. Počastili sta ta koncert c. kr. dvorni svetnik g. R. naldtni ln gospod namestniški tajnik Gontl. Srčno nas veseli, da je okoličansko društvo nastopilo samostojno v mestu. Upamo, da b< de to lepo društvo vspešno delovalo za svoj razvoj. Sploh pa je le ena beseda od vsih navzočih, da je bil koncct za tako društvo jako sijajen, Bog živi »Zoro« še na mnoga leta! Tržaške novosti: V Ameriko je odšel pred ne dolgo nek Sloveuski krčmar v Trstu; ženo pa je pustil v Trstu in je naprej krčmarila. — Toda napravila je Intimno znanost z dvema gospodoma, katera pa sta eden druzega na izorovala. — Predsinočnom je bil eden obeh rivalov v stanovanji krčmarice, drugi je to zvedel, hitro se podal na stanovanje krčmarice in tam z nožem napadel njo in svojega rivala ter oba ranil, v borbi pa tudi sam dobil pod rebra. Zadnji akt te komedije se bode vršil pred sodnijo. Policijsko. 20 letnega čevljarja Aleksandra 8. so zaprli, ker je pretepal soboto v noči dva svnja znanca brez vsega uz> oka. —Dva fakina sta se stepla, a eden obeh se je boril se zobmi ter svojemu drugu se zobmi oko tako poškodoval, da poškodovani zdaj v bolnici leži. Policija je stekliša zaprla. — Policija je zaprla te dni 6 malovrednih uzmovičev in prete-palcev, mej zadnjim 2 peka rodoma iz Komna. — Zaprla pa je tudi 4 usmiljene. Cospodarsko društvo v flked nju bode imelo svoj letni občni zbor v nedeljo, 28. fobruvarja v gostilni g. J. San clna (Nemca), ob 11 uri dopoiudne dnevni red: 1. Nagovor predsednika, 2. Poročilo tajnika, 3. Denarničar položi letni račun, 4. Volitev novega odbora, 5. Posamezni predlogi. Kopra nam piHeJo: Ni čudo, da iredeoUrski listi in privatni iredentarjl pišejo I govore proti vsemu, kar je slovan skega i za dobro Slovanov, ali nikakor se ne more opravičiti, da to tudi v cesarskih kraljevskih uradih delajo. V Kopru je uie drugo loto »hranilnica In posojilnica*, zadruga ustrojena, da se pomore našim kmetom. Njih veČina no zna pisati, pa morajo ali k. c. kr. sodnijl ali pak k c. kr. notarju, da jim legalizuje podpise na menjicab. Uže večkrat se je dogodilo, da so se ljudje tožili pri odbornikih, da jim sodniški uradniki neradi le-galizujejo, da jim govore, da nemajo Časa za to delo, da zato niso plačani, da so uže ob 11 uri pred poldne — zaprti protokoli. Nadalje ti Isti uradniki strašijo ljudi, da ne bi smeli jemati denarja na menjlce, da bodo uže videli, kij to pomenja in podobno. Odborniki so jih napotili, naj se nikdar ne ustrašijo sodniškega uradnika, naj za-htjevajo, in ako tega neČejo, naj gredo k sodniku. To je uže v posameznih siučajih pomagalo. Ko so se uradniki protivili le-galizovati podpise in ko so jim ljudje rekli, da pojdejo k sodniku, potem so našli časa in legalizovali so podpise. Vendar bi čas bil, da to protivljenja In hujskanje za svelej preneha in za to opozorja se ste m javno velemoŽnega gospoda sodnika na to postopanje njemu podložnih uradnikov. Ako je c. kr. sodnija dolžna legallzo-vati podpise, kakor je v resnici, potem se ne sme temu nobeden protiviti in gg. urad-uiki so v resnici p ačeni za to. da legali-zuje jo podpise, ker vlečejo plačo za vršenje svojih dolžnosti, a v te dolžnosti spada tudi legalizacija podpisov. Ali oni menda nočejo škodovati drugim posojevalcem, ali je njihova ljubezen do takih projevalcev za 100 po 100 tolika, do hujskajo proti posojilnici zavoljo nilh? Tega ni misliti o c. kr. uradnikih, ali ta misel more še ie takrat biti povse breztemeljna, ko bodo gg. 8odnijski uaadniki brez ugovorov in brez hujskanja do 12 ure ob nedeljah legalizovali podpise. To naj za seda| zadoščuje. Ako pa se Še ponovi, potem se store drugI kora&l. Slovenska Čitalnica v Gorici vabi k besedi s plesom, katero priredi prvikrat v novih drufitvenih prostorih v soboto, dne 6. februarja 1836. Pričetek ob 8. url svečer. Spored besede : 1. »Večer na Savi« uglasbll pl. Zaje. ovira vojalka godba. 2. Pozdrav. 3. »Popotna pesen«, vglasbll J. Kocjančič, poje moški zbor. 4. Koncertni komad na citrab. 5. »Kam ?• vglasbil Kam.Mnfiek, samospev se sprem« Ijevanjem na glasoviru. 6. »Hrvaticam« vglasbil pl. Zaje, poie zbor ae samospevom. 7. »Telegram«, vesela Igra v enem dejanji, poslov. J. Stare. Ples. Pri besedi in plesu svlra godba c. k. pelpolka št. 62. Opomba: Med počitkom bode banket. Kdor se ga bočo vdeleJiti, naj se oglasi do sobote o poludne. Iredentarako Izs Gorice. V sredo dne 27. januvarja t. I. je gorifiko vodstvo dobrodelnih zavodov fCommisslono di Beneficenza), kojemu je na čelu mestni župan dr. Maurovich, razglasilo vabilo h koncertu v društvenem gledališči v Gorici z udeležbo slavne violinistinje »Signora Metaura Torricelli, che ha destato un vero fanatismo ultlmamente a Trieste o nelle altre principali citta d'Italia«, to je, katera je te dni vzbudila pravi fanatizem v Trstu in v drugih znamenitijih mestih Italije. Na vabilu, katero je Dekda sestavil mestni tajnik Favetti, je podpisan zgoraj imenovani g. župan. — Zarad te netaktnosti so vse najboljše rodbine izostale tisti večer in dobrodelni koncert je napravil fijaŠko. Skoro ni mogoče misliti, da se je ta napaka slučajno pripetila. Trst jo tor»-j v Italiji 1 Znani BolŠkl župan*. Jonko imel je te dni na Dunap pred kasacijsko sodnijo poslednjo in ob enem določilno obravnave proti Slov. Narodu, kjer je pa tudi — propadel. G. K. v Trstu je previdnejši In ne bo tožil. DrugI ustanovnlk »Narod nega doma«. Znani Ljubljanski rodoljub Fran Hren, hišni posestnik in vele-tržeč, postal je z doneskom 1000 gl. usta-novnik »Narodnega doma«. Slava zavednemu in požrtvovalnemu rodoljubu! Nar. Veliki ples delal« podpor, drušlva bode v soboto, 6. t. m. v gledišču Fenic*. Ustopnice po 50 soldov se dobivajo v uradu del. podp. društva, v prodajalnici g. Žitka Corsia Stadion in pa pri gleulščni denarnici. Kolera v Italiji. Italijanski časniki pišejo, da se je na Padovanskem zopet prikazala kolera, v občini Battagliu, ki Še tisoč prebivalcev nema, umrlo je v štirih dneh enajst osob. Vremensko prorokovanje. Matbieu de la Dr6me prorokuje za mesec februvar tako-le vreme: Od 1. do 4. nadaljevanje deŽevarija. Jadransko morje viharno. — Od 4. do 12. mrzli, a jasni dnevi j na morju razni vetrovi.— Jako spremenljivo vreme od 12 do 18., k malo dež, k malo burja. 01 18 do 25. slabo vreme, na Ee-veru mnogo snega, v naših krajih pa de ževje; po Avstrije sploh neprijetno, bolj mrzlo vreme. Od 25. do 28. t. m. sopet jasno vreme. — S kratka: Vreme jako spremenljivo, neprejetne in hitre spremembe temperature posebno od 18. do 25. t. m., zarad česar se je varovati pred prebujenjem. Čudni bankovci. Banka Devil Lake v Dakoti v severnih amerikanskih državah je dala svojim bankovcem čuden obraz Spodaj leži pšenični snop, na njem pa sreberni dolar, čez katerega leze hudič, ki drži v enej rani vago pravice, v drugej pa sulice. Na levej strani so zapisane te le besede: Glve tbe Devil bls dne (daj hudiču, kar je hudičevega). Gladstone i njegov vrtnar. Gladsto-novo najljubše delo je posekavanje dreves. Ko je neki dan prišel k drevesu, katero je uže prejšnje dni začel sekati, zapazil je v njegovej skorji z velikimi črkami vsekano ime »Salisburj«. Poklical je vrtna rja, in ta se je udal, da je sam politično svoje menenje s tem izrazil. Gladstone na je odgovoril, kazoČ na drevo in imć: Ta pade sam ob stbi, moja sekira je težjega dela navajena. Tržno porodilo. Kava — malo obiajtana, cene šibke. Sladkor — prav tako. Južno sadje — gre od rok po dobrih, trdnih cenah. Olje — slaba kupčija. Petrolje — Še vedno na f. 10, Domači pridelki — v slabem obrajtu. Lesna trgovina — jako slaba. Seno — dobro prodaja se po fr. 1.40 do 1.70. Borsno poročilo. Borsa jako ugodna skoro vsim jem, vsled česar pa so kurzi posebno nib papirjev jako trdni s tendenco, da postanejo. Dunnjska Borsa dne 1. februvar j a Enotni drž. dolg v bankovcih 84 gld Enotni drž. dolg v srebru 84 • Zlata renta......112 » 5V, avst. re^'u .... 101 » Delnice narodne banke . . 871 » Kreditne de'"'ce .... 298 » London 10 lir sterltn . . 126 > Napoleon.......— » C. kr. cekini......10 » Kr. državnih mark ... 5 » papir-d rž. v- Še viši 10 kr. 30 » 30 » 30 » 20 25 » 01 » 92 » Javna zahval*. S tem se prelepo zahvaluje podpisani odbor za darove prejete o priliki veselico v gledišču F e niče dne 30. januvarja od sledeče gospode: Ni. ekscelenca visoko-rolnl gospod baron Pretiš, c. kr. namestnik 25 fr., g. M. V. Zivic 2 fr., V. Dolenc 2fr. Pol fr.: gg. Peršlč, F. 2itko, Fr. Dolenc, And. Godina, Miha Žvab. Po 50 novč.: Jeršek. Odbor »Zoret. Dopisnica uprave. BI. g. kr. Soldat. Iderska. — Izjemno Vam ceno snlžamo. — BI. g. P. M. č. zadovoljni, da le ostanite pri obljubi. Zdravil — Blagor, g. J. K. Brdo 50 kr. — BI. g. Tomšič J. Poreč. »Edinost* z prilogo stane za celo leto 7 gl. — BI. Miklavič Fr. Kam. prosimo, da nam dopošljete zastalo naročnino I Kako je možno prorokovati vreme! Samo z »higromotrom* namreč z ne« kako rastlinsko uro. Taka ura namreč kaie 24 ur preden točno vremensko spre-meno. Delajo se sicer v več krajih enake ure ali le one, katere prodaje Vereins Centrale in Frauendorf so prave. Imajo obliko nizke stenske uro In so istočasno pravo dičilo vsakej sobi. Prodajejo se neobično v ceno kajli jedna stane le S M. I«ta v elegantnem okviru iz lesa in krita z steklom 4 M. 1— Naravno olj e iz jeter od polenovke (Biccala), najizbornejše kakovosti, kojega z dobrim vspehom zaukazujejo najboljši mestni zdravniki. — Iz iste kakovosti napravlja se tudi železno ali jodoželezno (ferrato) olje. Zaloga v lekarni G. R. Rovisa Corso štev. 47. 5—10 Vrtnarske bukve za milijone. (Gurt'tnbucii fCIr Miilionen). Tretja pomnožena in zboljŠuna izdaja. Cena 1 marku. Ako so pošlje 1 marku 10 pf. v poštnih znamkah vdobi se te bukve po pošti. Noben posestnik vrte niti prijatelj cvetic naj na opusti prilike, si za prihodnjo »pomlad to koristno vrtnarsko knjigo preskrbeti, ki so vedno vdobiva pri 2— Vereins Centrale Frauendorf, Post Vilsbofen in Buyern. Najnovejši frauendo-fski glavni katalog semena, rastlin in dreves za šolske vrto pošlje Be na ».ihtevutij brezplačno in franko. NajcenejSe vračilo. B-Č. Blagoro Ini gospodi Pptijujem, da sam res vdobii poslane ini R. Brandt-ove Švicarske kroglico In izrekam Vam moje najsrčnejšo zahvalo za vašo dobrotljivost ter priznavam, da jO uspeh vašega popularnega lečila presegel moje pričakoviinje. Moja nesrečna sestra ki trpi uže 17 let za božjastjo, je pri motana vsled te strašne bolezni vedno doma ostati, ker se pa le malo giba ter ne uživa svežega zraka, uzro« je to, da jo v notranjosti teži zapor, koji provzroči vedno slabo stanje. 01 kar se pa leči L Vašimi kroglicami, je to iT^bo stanje prešlo. Čeprav ae ne uživajo Švicarske krogi ce (ki so na prodaj v lekarnah po 70 kr. Škatljica) vsaki dan tem več od presledkih, izgine slabo stanje ki se popred ni moglo pregnal , na prav mil, ni koker ne obtežujoČ n .čin, ter se tem potem človek k malu boljte počuti in popolnoma ozdravi. Zahvaljuje se Vam zopet Vaše visokorodnosti ponižno hvaleni F. Reinisch. II. Klosternenbur-gerstrasse št.l Ker se v Avstriji te krogljice jako ponarejajo. t'eb» dobro paziti, da ima vsaka na sebi kot napisni listek bel križ narudečem polju in podpis B. Bramit-a. IVo klonil Pri ViPuvi Prod;i Anton Hd k5ld|)U SteUar, bivajoč v Trstu, prostovoljn - svoje po«e*tvo, sploh, al' pa posamezne pnrcele. Plačuje se po po^odku. Natančneje zve pri M itiju Židaniku na Slapu Št. 9,'J. Riunione Adriatica di Sicurta v Trstu Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah Glavnica In reserva društva dne 31. decembra 1883 Glavnica društvn gld. 3,300.000-- Reservni fond oo dobičkov * 536.622 02 Posebna reserva dobičkov od zavarovanja naživljkrenRrPlSO.OOO' — re«e iRjzaeni fond potje epremikanja vredno stih efektov 161.000'— Bemijna reserva vse h oddelkov ■ 7,342.780*36 eserva za škode » 267 601'— V portfelju: Premije, ki $>e imajo potirjati v prihodnjih letih , . . . • 10,954.118-57 Skupni znesek v:, h škod plačanih odi. Ib38 do 1883 gld. 114,949.847 01 Urad ravnateljstva 2—24 Via Valdirivo, št. 2 (v lastnejšihi) s EDINOST Nič več zobobolov. Voda za zobe lekarnlfinrja G. B. Rovis oz iravi hipoma vsak najveći zobobol, zabrani narejenje tartara in gnjuje zob obrani bele, ojači zabrne in čisti ustni dih Ni prodaj v lekarni ROVIS Gorso 47 po 50 kr. steklenica. G— LA FILIALE dolin BANCA UNION TRIESTE »' oocupa di tutte le operazlonl đi Banoa e 01 Cambio valute. a) Accetta versamenti in conto corrente: Abbuonando 1* interesse annuo per Banconote 3'/« °it c*>»> preavviso di 5 giorni 4 , „ » 12 41/« „a sei mesi fisso per Napoleoni 3'U °/o con preavviso di 20 giorni 3V .. - „ ,40 . dl4 , „ ,3 mesi »»» ,, , 6 » Godranuo deli'interesse aumentato le lettore in elrcolazione con fi giorni di preavtisodal 6 novembra a c. quclle con II giorni dal 13 giorni • quelie oon giorni dal 93 novembre a. e. IIV DANCO orno abbuonando il 3®/0 Interesse annuo sino ounliimjue somma; prelevazionl »ino a liorini 2U.UUU a vlsta verso cheque; importi maggiori preavviso avantila Borsa. — Confernm dei versamenti in apposito libretto. ContcKf^la pertuttli versamenti fatti a qualsiasi ora d'uflftclo la valuta del medesimo giorno. ANMume pol propri cor i-ontlsitft V tncasso di Cambiali per Trieste, Vienna e Budapest, rilascia loro assegniper queste vitime ptatze ed accorda loro lejacoltii didomlolliaro effetti presso la sva časna frnneo d* ogni »pesa por ommI. b; S' incurica delVacquisto e della vendita di effetti nubblici, valute e divise, nonchti deli' ineasso d'assegni, cambiali e coupons, verso '/»"/o di provig-gione, e.) accorda ai suoi committenti la facolta di depositare effetti di qualsiasi specie e ne cura gratis V ineasso di coupons ali a scadcnia. La Filiale della Banca Union (Siozlono Uercl) s' incarica deli' acquisto e della vendita di merci in commissione, accorda sovvenzioni ed apre crediti sopra mercanzie ad essa consegnate, oppure polizze di carico o Warrants. 2-2-9 Assieurazioni generali v Trsiia (društvo, ustanovljeno leta 1831) To društvo jo ražtegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru — zavarovanje steklu — zavarovanje proti toči — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na živenje Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1884 f. 31^90.870 83 Premije za poterjati v naslednjih letih f 21,006 611-33 Glavnica za zavarovanje žive- nja do 31. decembra '1884. f. 83,174.-457'98 Plaćana povračila: a) v letu 1S84 f. 8,637.596 13 b) od začetka društva do 31. decembra 1884. f 178,423.338-51 Letni računi, izkaz dosedaj plačanih odškodovanj, tarife in pogoje za zavarovanja in splrh vsa natanjčueja pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: Tergesteo, ncal illl. v pryem nadstropji 15- 36 Tržaška hranilnica Sprejemlje denarne vloge 7 bankovcih od 50 soldov do vsacega zneska vsak dan v tednu, ra-zun praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure Zjutraj. Obresti na knjižice . 3®ifl Plačuje vsak dan od 9. do 12. ure opoludne. Zneske do 50 gld. prav precej, zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedati en dan poprej,zneske od 100 do 1000 gld. z od povedjo 3 dni, čez 1000 golcl. z odpovedjo 5 dni. Eskompt^je menjice, domicilirane na tržaškem trgu po.......3*1 ,®I0 Pogojuje na državne papirje avstrij- ško-ogrske do 1000 gl. po . . . 4V«0I0 više zneske v tekočem računu po .............4Vi0 Daje denar tudi proti vknjiženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru. 2— Trst, 24. marcija 1883. Ustanovljeno 1747. Albert ^ Samassa c. k. dvorni zvonar FABR1KANT STROJEV IN GASILNEGA ORODJA V LJU LJANI. UBRANI ZVONOVI Z UPRAVO. Vsake sorte gasilnioe izvrstne sestave za občine, za gosilna društva v mestih in na kmetih. Hldrofori vozovi za vodo, vrstne škropilnice kakor drugo orodje in pripomočki zoper požare. 2-12 Crkvene svečnike in druge priprave iz brona. šcsaf&e in ozodje vodovode Sesalke za vodnjake, za vinske in pivne sode in kadi, za drozganje, sa gnojnico, za podzemeljske namene, za ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago cevi iz litega in kovanega železa s priteklino, mehovi iz konopnine in gumija itd. po najnižjih cenah. Občine in gasilna društva plačujejo lahko na obroke. HA ^ 23 svetinj Marijaceljske želodečnc kapljice, izvrstno delujoče zdravilo nri vseh boleznih na želodcu. Neprecenljive dobrote je posebno vidi v njihov pri netečnosti, slabosti želodca, ako z grla, smrdi, napenjanju, kislem pehanji, koliki, ŽeladeČ-liem kataru, gorefiiče (rzavcij pri preobilne! produkciji slin, rumenici blu-( vanjiin gnjusu, glavobolu, (ako boli iz želodca} I krčv želodcu, zabasanji, preobilnosti jedi in pijač i v želodcu, proti glistam, bolezni na vranici in 'jetrih in tudi roti zlati žili ali ha morojdam Gena steklenici jo z nakaaom vred samo Š5 nov. Glavni zalog ima lekarni Sar »k angel j u varhu. 30-52 D. Brady Kromslep, Morava. V Trstu jih pa dobito pri lekarnifiarju J. Serava 1 I o blizo starega sv Antona. VELIKA PARTIJA ostankov preprog VELIKA PARTIJA ostankov sukna (3—4 metre), v vseh barvah za cele molke obleke, pošilja proti povzetju po 5 gld. ostanek. L. STORCH v Brnu tvarina (sukno), koja se nebi dopadala, more se zamenjati. 1 Polnilci c t [JI za natoffenju teklinio z vinom in pivom so p zaklopkami i t kauCuka; zapirajo 8« umi.i j» Ako se z roko nekoliko pritima 6 (10—12 metrov) pošilja proti povzetju komad po for. 3 80. L. TOUCH \ Brnu tvarina koja se ne bi dopadala, more 2—24 se zamen iti. iz kovine , t tife w Kovinske pipe ic z vinom in pivom so za god* od vina in piva z« prit lani en Ml kit: zauiralo mu umi'. r Ako ae z roko ffUrabo, ki so na nj-m nahaja odpre 80 zaklopka od kaufiuia ; tekočina polagoma rase v steklenici; pivo h« prevefi ne poni, ako ac te polnilec rabi. Vina in piva se ni< na po-Sgtlbi vsled aamozatvorenja Htek-|enlf. Vsakdo jih lahko sam rabi. za sodu od vina in piva za pritia'njenjs, sumozapre^jem. Te pipt ae nikoli ne sklatOo kakor drvene in ao z.iteRU'lelj p ivueui ne-Akodljive. Oblika praki Cna in delo djvrfleno ln trdno. Valed truJuo-»ti v'tiko prlhranjeidu proti lesenim pip .111. Zatro-H ae trdno, puflSajo o* In j*l8i6 lahko. tene t Jeden polnilec steklenic 1 <;«vko iz kaučuka f. 2.20. Poštnina 20 kr. — Likvor-pipe t. 2.2D, pipe za dessert-vina f. 3.50, pipe za točenje A f. 4.50, pipe za sodo B f. 5.50, pipe za sode C f 6 50, pipe za sode D f 8 50 Ilustrovmi ceniki breiplačno in franko. H. HUTTER, W I E N, IX,, Maxiiiiillaii|wlhtz nachst der Voilvklrche. 9—10 Prodiijalce 11 se podaj a odbitek; Agentom zasluženo plačo. >EiiE5a5H5a5^aSg5H5?5a5Z5ZS?JasaJH5ajg5Z5H5ZSa5iJa5g5H5E5?Ja5aJg5Mg5a5H5g5Z5a5S Labinu druitvo. LA FILIALE IN TRIESTE deli' i. r. priv. Stabilimento Austr. di Credito per commercio ed ladustrla. 3 K* 31* VERSAMENTI IN CON r ANTI Banconote: /„ annuo interesse verso preavviso dl 4 giorni • » ■ > • 8 * ■ » ■ » » 30 ■ Per le lettere di versamento attualmente in clrcolazione, il nuovo tasso d' interesse co-mincierd a decorrere dalli 27 corrente. 31 corrente e 22 Novembre, a se Jonda del rispettivo preavviso Napoleoni: 3 °|„ annuo Interesse verso preavviso di 30 giorni 3'u« » » » • » 3 mesi 3'[( •• » » ■ »6» Banco Giro: Ban onote 2'/,*/o "opra qualunque somma Napoleoni senza interessi Assegni sopra Vienna, Praj?a, Pest, Bruna, Troppavia. Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inns-bruck, Graz, Salisburgo, Klagenfurt, Fiume Apram, franco spese. Acquisti e Vendite di Valori. divise e ineasso coupons '/i°/0 Antecipazioni sopra Warrants in contanti, interesso da con-venir9i. Mediante apertura di credito a Londra provvigione per 3 mesi. » effetti 6% interesse annuo sino 1' importo di 1000 per importi superiori da con-Trleate, 1. Ottobre 1883 3 -48 C. kr. poveljena tovarnlca hrvatskih ovoč. nih destilatov Frana Pokorny-a u Zagrebu mejitelja 3 redov ln zlatih medalj iz Pariza, Londre, Moskvp, Trsta priporoča pravi slivovic najboljših letin,kakor druge imenitne ovočne destil.te iz lastnih žgalnic na Hrvatskem in Slavonskem. Ta pijača je čisti produkt najboljšega duha in okusa, prepečena iz zdravega pod milim hrvatskim hrvatskim nebom rastočega sadj.i. Cenik na prašanje. 2—3 _Troovlna z hrvatskimi vini. OPFK 4 N jboljSa opeka dobiva se o p0 nizkej ceni- Pri Gregorju Volk na Suhoriju, kdor želi temu se »udi na dom pofilje. 4—4 Vsakdo je labko zdrav ln doseže visoko iu srečno starost, ako skrbi za zdravo telo. Največ bolezni prihaja iz krvi, zato mora vsakdo dobro gledati, da krv zdravo ohrani. Po mnogih in dolzih preiskavah posrečilo se nam je napraviti taka sredstva, ki hitro, z najboljšim uspehom in brez slab h nasledkov kri čistijo, jo jačijo in obrane v pravem toku Naš zd a- vilni načrt je dobro poinan po mnopih odli- kovanjih. Mi zdravimo z vedno dobrimi uspehi nekatere bolezni, ki prihajajo iz krvi (bres žl- v ga srebra), žalostne nastopke tajnih navad, potem oslabljenosti, kožne bolezni, najbolj stare ran^, lišaje, padanje las, trganje po udih in cumatizem, vse ženske b dežni, in to z najboljšim uspehom. Tro kuljo preŽeneino po naši posebni metodi labko v času jedne ure Kilavost ozdravljamo tudi z našimi po najnovejših preiskavah narejenimi zavezami: po daljšem rabljenju zadobi se popolno ozdravenje. Sprejemamo vsakovrstne zaupne pisma preakrb-ljene s opisom dotičnih, kojim treba priložiti znamko za odgovor. Priratna klinika «Freisal• v Sohiogradu (Avstrija). 10- VLAHOV Likvcr okrepljujući želudac odobren po viših oblastih sa dekretom a pripravljen od ROMANO VLAHOV Šibenik (Dalmacija) sa fllialkom u Trstu, S. Lazzaro Br. l.-A. Ovaj likver, koji se uzimlje mješan sa vodom, kavom, vinom, teom 11 juhom, sastavljen je iz vegetalnih so-kovah, imajučih zdravotna svojstva, te so njegovo neposredno djelovanje pokazuje u fceludcu i kod probavlja-jućih organah; nadalje čisti krv izpravljajuć slabinu i tromost i pospjeSujud tek. On čisti polagano, uništuje gljlete ublažujući kroulčke hrapavosti jetarah, slezena, umanjujući sve malo po malo zastarjele bolesti hemoroidah. Užine 11 se likera danomice, čuva od otrovnih miuzmah, proizvirućlh koli od pokvarena zraka, toli od epidemijah, zato je izvrstan liek proti groznici i proti koleri. Ono pako sto sačinjava pravu osebinu likera u zdravstvenoj struci jest. što oslobadja ljude odane srčbi i pokunje-nostl od škodnih posliedicah, koje čovječanstvu daje veliki broj nesrečnih. Zaista iza malo danah čovjek, koji se služi tim likerom ćuti, da mu je povraćana životna snaga, i čuvstvo blagostanja čini ga zadovoljnim, probudjenim i svježim za sv-jkl rad. 22—g0 Da se olahkoti kupovanje občinstvu gospodar tvornice osnovao jc na široko rnzprodaju svoga likera, koji se može dobiti u svih kavannh i rakijasnicah. Visoko častiti Rospod ! Ziipustiti sem moral mojo družino zaBdnij. Pri odhodu pustil sem svojo rodo-vino popolnoma zdravo. Cez osem dnij sem so vrnil in glej žena in otroci so bili bolni Najbolj nevarno bolna je bila pa najmlajša hčorka, katera kar je zavžila je zopet izbljuvala, vrhu tega pa imela še veliko drisko Dva zdravnika sta jo zdravila ali vse zastonj. OI)a sta obupala, da otrok kdaj ša ozdravi. Jaz sem jej hitro dal ono >lico dr iioia zivljenskega balzama, in sem jej vsaki dan šu tri žlice dal. Čudo Bož'e ! Otrok !"l,Kv,trHh dneh popolnoma ozdravil. Kar dva Zdravnika nista mogla storiti 'dosegel je VaS dr. Roza življenski balzam in rešil sem svojega otroka gotove smrti Vašemu blagorodju se jaz ne morem dovolj zahvaliti. Mojo zahvalo do vas pa spremlja še zahvala do Boga. V korist druzih ljudi Vas prosim, da priobčite to mojo spričevalo 1 odličnim spoštovanjem Alojzij Zaddk, trgovec z mesom Budapešta v mesecu avgustu 1884. leta. Visoko spoštovani gospod ! Iz srca Vam izrekam svojo uaisrčnejo zahvalo za dr. Rosa življenski balzam s kojega pomočjo sem rešen dolgo trajajoče bolezni v želodcu Uže sem obupal da kedaj še ozdravim. Se enkrat mojo iif jsrčnejo zahvalo. Z spoštovanjem Maribor na Spodnjem Stajert-kem. Fzrdtnand Leilner, dimnikar." Nagla in gotova pomoč za želodčne bolezni i njih nastopke. Ohranitev zdravja je odvisna zgoli od ohranitve in pospoievanja dobrega prebavljanja, ker ta je glavni pogoj zdravja in telesnega in duinega dobrega čutenja. Nujbolj potrjeno DOMAČE ZDRAVILO, prenavljanje vrediti, doseči primemo metanje krvi, odpraviti pokvarlene nezdrave krvne dela, to je uze več let sploh znani iu priljubljeni dr. ROSA življenski balaam, Napravljen iz najboljiih. zdravniiko najkrep-kejiih zdravilskih zelišč, potrjen je posebno kakor gotova pomoč pri vseh slabostih prebavljanja, posebno pri presedanju, po kislem dišečim riganju, napenjanju, bluvanju, pri bolečinah v telesu in želodcu, želodčnem krču, prenabasanju želodca z jedrni, zssliženju, krvnem navalu, hemeroidah. ženskih boleznih, boleznih v črevih, hipohondriji iu melanholiji (vsled slabega prebavljanja) ; on oživlja vso delaluost prebavljanja, delu zdravo in čisto kri in bolno telo dobiva zopet poprejsno moč in zdravje. Vsled te Izvrstne moči je postal gotovo iu potrjeno ljudsko domače zdravilo ter se sploh razširil. I steklenica 50 kr.,dvojna steklenica I gl. Na tisoče pohvalnih pisem lahko vsak pregleda. Pošilja se na frankirana pisma proti povzetju zneska na vse strani. S varjenj© ! Da so i/Kgnn neljubim napuklim, zato prosim vse p. n. gg. naročnik«, naj povHodi izrefno dr. Rotov tivljeniki-balzam ic lakurno H. Krugner-ja v 1'ragi zah tavajo, kajti opazil sem, da »o naroffniki na veB krajih ilobill neuspelno zmes, uko so ziibtovali samo livljanaki balaam, iu ne izrefino dr. Notovtga livljenakega balzama Pravi ilr. Rosof MM\ balzam dobi se samo v glavnoj zalogi izdelalea B. Fragntr-ja lekarna >k črnemu orlu« v 1'ragi, Ecka der Sporner-gaaio Nr. 205—3. V TRSTU: P. Prendini, O. Foraboichi, J,ik. Ser-ravallo, Ed. vou I.tittnburg, nl. Suttina m A". Zanriti, IckarniCarji. V GORICI: G. Critlo/oUlti. A. pl. Oironcofi, O. H. Panloni, K. Kiirner, lekarnićarji. V OliEI.JI : Danimo d'Klia. V LJUBLJANI: O. Pi eoli in J. Svoboda, lokar- V ZAGREBU: C. ^ro:im, lekarnifiar. Vir lekarn* in vetje Irgouine t materijalnim blagom v Avilro-Ogertkej imajo talogu Irga livljenekega bal tama. Tam se tudi debi: Pražko domače mazilo zoprr bule, rane in vnetje vsake vrste. Ako so fnnam prsa vninnejo, ali strdljo, pri bulah vsake vrste, pri turih, gnojniu tokili, pri Crvu v pratu iu pri nohtanji, pri zieiah, oteklliiab, jiri limaltenji, pri morski (mrtvi) kosti Koper revmatične oteklino in putiko, zoper ktonlCno vnetje v kolenih, rokali, v ledji, Co si kdo n> Bpahne, znper kurja oEesa in potne noi>a, pri razpokunih rokah, zoj>ur liiaje, zoper oteklino no piku nirCesov, zoper tekočo rano, odprte noge, zoper ruka iu vneto kol« ni bolj Sega zdravila, ko to mazilo. Zaprte bule in oLekline se hitro ozdravijo; kor pa ven teše, potegne mutilo v kratkem vto guojico na-se, in rano ozdravi. — To mazilo Je zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker se po njem rana p ej nt zaceli dokler ni via bolna gnojiea ven pntegnenu. Tudi zabrani ras', divjega moga iu obvuruje pred snetimi (črnim prisadom) ; tudi holečine to hladilno mazilo posneli. — Odprte in tekoCn rane se morajo z mliifino vodo umiti potem Se I« s» uiatilo na nje prilepi. lt>—20 Skatljica se dobode po 25 in 35 k. Balzam zu uho. Skuleno in po množili poskusih kot najzanasljivojln srodstvo znan«, oilstrani naglohost in po njem Be dobi tudi popolno ule zgubljeui sluh. 1 sklenica 1 gld. a. v. <\it-r HI) l NOS i « — izuateij 10 odgovorni uieaniii: VIKTOH DOLENC SuVH tiKkarna V. DOLENC v Trnu