KUHANJE SMREKOVIH VEJIC IZUMIRA
Namesto eteričnih olj proizvajajo snovi za zaščito lesa in kovin
Silvaprodukt? Kdor ni gulil latinščine v klopeh klasične gimnazije ali kje drugje, se dokaj zitčudeno spra.šuje, kaj neki pomeni velikanska živozelena tabla ob Dolenjski cesti. Kaj ima opraviti žensko ime s skromno in le zaradi te table v oči vpadajočo hišo? To je bil tudi prvotni proizvodni program tega podjetja, ko so ga ustanovili v letu 1951. Zaposleni so imeli opravka v začetku z borovimi smolami, ete-ričnimi olji in drugimi stranskimi gozdnimi produk-ti. Takšna usmeritev je trajala nekako do leta 1960 in ves čas je proizvodnja naraščala. Tedaj so poši-Ijali iz Silvaprodukta v izvoz več kot deset ton ete-ričnih olj! To je naravnost fantastična številka in ker ta olja niso poceni, so dosegli tudi lep dohodek. Vsake pravljice pa je — posebej še v fospodar-stvu-enkrat konec. Tako je bilo tudi v Silvaproduk-to.
Z naraščanjem zaposlenosti je bilo vse manj Ijudi na kmetijah, vse manj je bilo otročadi in mladeži, ki se jg bavila z nabiranjem gozdnih sadežev in vse manj je bilo časa za nabiranje vej. Surovine je pri-čelo zmanjkovati in zato se je cena začela dvigati. Na zahodnih tržiščih je kozmetična industrija — ta je bila glavni odjemalec — dvignila roke z naravnih eteričnih olj in se zatekla k umetno proizvedenim dišavam in drugim pripomočkom. Naravni ek-strakti so postali predragi in cena kozmetiki bi bila naravnost astronomska. Kozmetika pa si je iskala vse širše zaledje kupce v. Tako so morali v Sil vapro-duktu začeti razmišljati o preusmeritvi.
Umetne pene namesto naravnih ek-straktov
Nekdanja osnovna usmeritev je postala stranska dejavnost. Danes je nekdanje dejavnosti le še za kakih pet odstotkov. Toliko, da zadovoljijo obča-
našo »smrekokuho« in pridohimo eterično olje«, pravi direktor Silvaprodukta PERO PEROVIČ. »Naša proizvodnja ima sedaj največ opravka s smrekami in jelkami, pa tudi z drugimi iglavci. Li-stavci niso uporahni. Teoretično je mogoče prido-bivati olje tudi iz njih, vendar je to teorija. Uporab-Ijamo še jelkine storže in brinove jagode, iz katerih pridobivamoolje. Vsa ta eterična olja izvažamo na zahodni trg. V Avstriji je trenutnozabeležen porast naročil, saj so nam jih povečuli kar za 30 odstotkov.
Ti stranski gozdni produkti so vsestransko upo-rabni. V kozmetiki kuhajo iz njih ličila in jih upo-rabljajo kot naravne dišave, v farmaciji jih rabijo, tabac kozmetika je zasnovana na tem in podobno. Vse to zaradi vedno manjšega števila nabiralcev nima bodočnosti. Na sedanji ravni bo to mogoče ohraniti, napredka pa tu ni več. Razmišljamo o so-delovanju s kmetijsko zadrugo in sicer za gojenje plantažnih kultur in kasnejšo destilacijo.
Napovedan je boj termitom
Danes ustvarja 34 zaposlenih večino 36 milijon-skega brutoprodukta s proizvodnjo sredstev za zaš-čito lesa. V lanskem letu so zabeležili 9 milijonov či-stega dohodka in za deselino povečan obseg proi-zvodnje. Je to mogoče v tisti stari stavbi ob Dolenj-ki? Seveda ne. Tam so le zelo skromni upravni pro-stori, ki jih po tolikih letih šele sedaj preurejajo.
Njihovo pravo nasprotje pa je sodobna tovarniška hala Silvaprodukta na Igu. Tovarniški objekt se lahko po zunanjem videzu in strojni opremi postavi ob bok vsaki sodobni tovarni te vrste v Evropi. Sil-vaprodukt je tako ena redkih delovnih organizadj, ki je skrbela najprej za razvoj in čim boljše delovne pogoje proizvodnje, šele mnogo mnogo kasneje pa na videz uprave!
sna naročila. Iz prodajaln je izginila pred leti pri-vlačna peneča kopel iz naravnih ekstraktov. Na-domestile so jih umetne kopeli, saj bi veljala ste-:t klenička naravne pene več kot 200 dinarjev. Trg pa tovrstnih izdelkov ne »pogoltne«.
Včasih smo nenehno kuhali na desetih krajih smrekove veje in iz njih pridobivali olja. Družini se je splačalo nabrati vej in torej čistiti gozd. Zaslužek je bil lep. Scda j je vse manj takih, ki imajo čas za to, saj je veliko več zaposlenih. V celem letu komaj zberemo toliko vejevja, da lahko enkrat zakurimo
Termiti, ki jih poznamo iz simpatičnih risank in pripovedovanja afriških raziskovalcev, niso tako daleč, kot si mislimo. V našem slovenskem Pri-morju jih je že kar precej in Silvaprodukt je pobral »vrženo rokavico«. Obračun s termiti ne bo lahek, saj jih je okoli 1.500 vrst in vsaka vrsta ima svoj »jcdilnik.« Vsako prehranjevanje teh požrešnežev pa povzroča izrediioškodoinznanisopiimeri i/av-strijskega Salzburga, kjer je marsikatera stavba le še skelet. Zverinice se lotijo tudi takšnih stvari, kot je pločevina in sploh niso izbirčne. Direktor se z grozo spominja, da jc tc živalice s Primorske peljal
kar v pločevinasti škatlici v avtu in še luknje za zrak jim je naredil. Avstrijski strokovnjak se je skoraj sesedel od strahu vendar so hile živalice pridne, ostale so v kletki in je tudi načele niso. Očitno torej le niso tako nevarne ali vsaj ne sodijo med najne-varnejšo vrsto. V avstrijskih laboratorijih pa inten-zivno preučujejo naše termite in na osnovi rezulta-tov raziskav bodo začeli v Silvaproduktu izdelovati premaze in zaščite, ki bodo termite odgnale. Pre-mazi na oshovi zastrupljanja so manjučinkoviti za-radi izredno velikega števila teh živali. V Silvapro-duktu izdeiujejo danes že povsem zanesljive obrambne premaze za vse vrste insektov, gliv in sredstva, ki ščitijo pred gorenjem in pokanjem lesn in tudi za poznejšo zaščito. S tem jc mogoče podalj-šati življenjsko dobo elektro in PTTdrogov za štiri-krat, enako materialu za hiše in gradbenem lesu. Silvaprodukt izdeluje tudi malo strupcn a učinkovit Wolmarit, ki je tudi cenejši kot organske glazure.
Premajhni, da bi kaj dosegli!
Podstrešje in ves les v hiši je povsem varen, če je premazan $ posebnim premazom. Ta v stiku z og-njem naredi kompaktno peno in po treh ra/ličnih metodah preizkušanja učinkovitosti (ameriški, an-gleški in ru.ski) je premaz zelo dober. Izdelujejo tudi osnovne premaze za stavbno pohištvo in za zaščito listavcev, ki radi pokajo.
Od osnovne usmeritve — zaščite lesa, se Silva-produkt usmerja tudi na zaščito kovin. Trakovi za hidroizolacijske cevi so že njihov izdelek, enako tudi trakovi za zaščitocistern in drugih predmetov v zemlji. I/delujejo še hladne bitumenske premaze snovi za razmaščevanje in sredstvol"amix za pasi\ i-zacijo rje na osnovi galne kisline.
I/dclki Silvaprodukta so, kar zadeva cene, pod zvezno kontrolo. To pa povzroča kup nevšečnosti, saj so cene stare dcsetletja, surovine pa so se nekaj-krat podražile. Zato morajo celo opuščati posa-mczne proizvode ali pa jih izdelovati /. izgubo. Za
zvišanje nekaterih cen so zaprosili v začetku lan-skega leta, vendar doslej sploh odgovora niso dobi-li. Vse skupaj še vedno leži na gopodarski zbornici, saj ta ni vezana na roke. Na zavod za cene pa pošta niti v letu dni ni prišla! Lani smo desegli le eno zvi-šanje — to je v republiški pristojnosti. Tu so nas bili pripravljeni razumeti. Za zvezo pa smo premajhni, da bi lahko kaj dosegli. To seveda pomeni ali iz-gubo ali pa konec izdelka,« ugotavlja direktor.
Stanovanjskih problemov ni            -
»Stanovanjske probleme smo pri nas rešili. Ve- ¦ činoma smo dajali kredite za gradnjo ali dograje-vanje pa tudi z nakupovanjem stanovanj smo reše vali stisko. Zadnji primer smo rešili na ta način,» pravi FRANC GRADIŠAR, ki je že 20 let pri firmi. »Sedaj mislim, da moramo tudi pri nasposve-titi osrednjo pozornost \ išji produktivnosti in boljši kvaliteti.«
SLAVKO GUČEK je v tovarni že 11 let. »Mi-slim, da imamo pri nas razvito samoupravno dejav-nost. V to nas prisiljuje sistem, saj nas je malo. Imeti moramo pa vse organe tako kot Litostroj in vse akte. Zato je vsak naš zaposleni, vključen. Po-prečno število funkcij pa je pet ali šest na človeka. Sedaj se pripravljamo še na ustanovitev osnovne organizacije ZK, sedaj so že štirje člani.
Pri nas sedaj razmišljamo o prikolicah in organi-ziranem letovanju. Z Mizarstvom smo uredili skupno malico, ki jo odvažamo v našo menzo in tudi skupen prevoz Ijudi smo uredili. To je dobro, ker nismo vezani na javen prevoz, temveč nas naš avtobus počaka.«
V Silvaproduktu pa imajo še nekatere načrte. Zgradili bodo skladišča in skušaii se bodo samou-pravno povezati v kakšni širši delovni skupnosti. Kazmišljajo o vključitvi v SOZD Slovenijales.
MILOVAN DIMITRIČ