Listek. 765 43. številki ilirskega lista iz leta 1836. — V tem sonetu pravi pesnik, da je prepovedal ustom o nji govoriti, pogledom se za njo ozirati, rokam pisati njeno ime ter nogam hoditi za njo — in slušali so. Tako se je pesnik dolgo ustavljal ljubezni, toda zastonj, zakaj Ne bdgajo ga misli, želje vroče, Dreve"sam, hišam, relcam, hribam p6ti Do nj 6 ni njim zastaviti mogoče. Torej do nje ga vedno vleče sija, pa ne kamorkoli! Primeriti je glede" te misli tudi pesem ,,Ukazi". — — Ne strinjam se sicer popolnoma s sodbo, ki sem jo nekje čital, češ da Prešerna more prav umeti samo gorenjski Slovenec, zakaj, za Boga, kam pa hočemo, ako naj Levstika in Stritarja dobro morejo umeti samo Laščanje in Ribničanje, Gregorčiča morda samo Goričanje, a Prešerna le Gorenjci; — vsak izobražen Slovenec do dobra prouči vse, saj jih ni tako ogromno število odličnih literatov. — In vender je res, da Prešerna časih najodličnejši poznavalci slovenščine niso prav tolmačili. Kaj nam je torej potrebneje kot dobro urejena izdaja celega Prešerna, opremljena s korenitim vsestranskim komentarom, da ne bode naš prvi pesnik sam6 za Gorenjce — ka-li ? - — L. P. LISTEK. Knjige »Družbe sv. Mohorja«. 1. Jeruzalemski romar. Opisovanje svete dežele in svetih krajev. Spisal dr. Frančišek Lampe. Drugi zvezek tega znamenitega dela opisuje potovanje od Betlehema do Nazareta, potem do Damaska in poroča končno o prebivalcih Svete dežele. Pozorno smo prečkali knjigo in se uverili, da pripoveduje g. pisatelj tak<5, kakor je treba pripovedovati preprostemu ljudstvu. S tem pa, menimo, izrekli smo najlepšo pohvalo knjigi, katere prvi zvezek si je pridobil dokaj prijateljev in bralcev. —- 2. Življenja srečen pot. Nauki, vzgledi in molitve za mladeniče. Spisal Anton Martin Slomšek. To je sedaj že šesti natisek tega priljubljenega molitvenika; priredil ga je g. Miha r^endovšek. Sem-tertja so se v razporedbi ukrenile umestne izpremembe, nekoliko stvarij pa se je dodalo. Ime Slomškovo sdmo je pač knjižici najboljše priporočilo. — 3. Kitajci in Japonci. Spisal Josip Stare. Popolnoma odobrujemo namero „Družbe sv. Mohorja", da hoče svojim družabnikom odslej podajati zanimljive knjižice o tujih ndrodih in njih deželah, sosebno če se bode to goddo v takšni obliki, v kakeršni je izšla Stare"tova knjiga. Kako piše prof. Stare za preprosti narod, to vemo vsi iz njega ,,Obče zgodovine", torej nam ni treba še posebe poudarjati vrlin tega najnovejšega dela, v čegar 24 poglavjih dobode takisto izobraženi čitatelj marsikaj menj znanih črtic. Vidi se pač iz vsake strani', da je g. pisatelj spretno uporabljal najboljše vire in naposled na podlagi zanimljivega gradiva podal lep opis Kitajcev in Japancev. Knjiga ima dva zemljevida in blizu 50 ličnih slik. — 4. Naše škodljive rastline v podobi in besedi. Opisal M. Cilenšek. O drugem snopiči tega dela priobčimo kakor o prvem snopiči še posebno oceno. — 766 Listek. 3. Na krivih potih. Povest. Preprostemu ljudstvu v pouk in zabavo spisal Žaljski. ,,Slovenskih večernic" 47. zvezek. Povest je osnovana na dobri podlagi in se v prvem delu razvija kaj spretno, pozneje pa, zlasti odkar ubegne Ivan iz ječe — moško bi bilo pač bolj, da bi ne bil! — zdi se nam nekoliko preromantiška za sedanjo dobo. Zlog je semtertja gostobeseden, sicer pa je pripovedovanje zanimljivo in živahno; sploh razpolaga pisatelj z dobro pripovedno tehniko. Zato" se utegne knjiga močno prikupiti so-sebno takim čitateljem, katerim ni mnogo do moderne realistiške meri. — 6. Koledar za navadno leto 1894. prinaša poleg kalendarija in običnega imenika družabnih članov članek dr. Andreja Karlina o kapelici sv. Cirila in Metoda v baziliki Sv. Kle-menta v Rimu (s podobo), črtico o ,,Ujetniku Napoleonovem" (papeži Piji VII. s podobo), članek o Slovencih v Ameriki (z zemljevidom Združenih držav), spisal F. S. Snšteršič, povest ,,Blagor žalostnim", spisal dr, J. Vošnjak, življenjepis Mateja Cigaleta (s podobo), sestavil Ivan Navratil, povest ,,Terno", spisal Slavoljub Dobravec, povestico iz ptičjega življenja, ,,Slavec", spisal y. Fr. Rddinski, pravljico ,,Trije modri nauki", poslal Mihael Lazar, življenjepis Frančiška Cegnarja (s podobo), spisal dr. K. Glaser, člančič „ Valentin Črne, slaven slovenski kmetovalec preteklega stoletja" (s podobo), spisal Fridolin Kavčič, sliko iz ndroda ,,Tratarjev dolg", spisal Ivan Štrukelj, rusko narodno bajko ,,Bogati Marko", poslovenil Ivan Stelrfasa, dr. Krizaničev ,,Razgled po katoliških misijonih" (s 3 podobami), poročilo o prvem slovenskem katoliškem shodu (z dvema podobama), spisal dr. Fr. Lampe, ,Črtico iz življenja rjavega hrosta" (s podobo), v obliki živalske povesti, spisal Fr. Stupar, ,.Gospodarske drobtinice za pohišno gospodarstvo", sestavil in spisal Fr. Podborski, ,,Črtice o zadnji ljudski štetvi" ; spisal Ivan Scheinigg, ,,Slovenske posojilnice 1. 1893.", spisal hran Lapajne, ,,Razgled po svetu", sestavil Lipe Haderlap, in narodne uganke, nabral Upe Vrhovski. Za pesmi so poskrbeli "Jož. BenkoviZ, Jos. Pod-kdrenčan, yanko Leban in A. Medved. Vsebina ,,Koledarju" je torej jako bogata, in kakor radi priznavamo, dobro izbrana. — Iz družbinega oglasnika je razvidno, da je bilo letos 57.398 družabnikov; priraslo jih je od lani 744, odpadlo 1049. Dohodkov je bilo od dne" I. velikega srpana 1892. leta do dne I. velikega srpana 1893. leta 63834" 16 gld., troškov 63806*35 gld., torej je ostalo gotovine 27^82 gld. Po pristopu novih dosmrtnih udov je letos družbeni matici priraslo I557'40 gld. v gotovini. Vsa matičina glavnica znaša torej dne" 1. velikega srpana 1893. leta gotovine 2395940 gld. in v obligacijah 200 gld. ter je na obresti zavarovana v družbinih hišah in tiskarni. — Za prihodnje leto izdri družba zopet šest knjig, in sicer dr. Lampetove ,,Velike zgodbe sv. pisma", Slomškovo ,,Krščansko devištvo", Dularjevega ,,Slovenskega živinorejca'', Ci-lenskove ,.Naše škodljive rastline v podobi in besedi", ,,Sloveuske večernice za pouk in kratek čas" in ,,Koledar za navadno leto 1895". Odbor razpisuje tudi za leto 1894. dvesto gld. za šest krajših izvirnih povestic, vsaki po 35 gld., ki obsezaj vsaj pol tiskane pole, in s t o inš t i r i d ese t gld. za štiri poučne spise razne vsebine, vsakemu po 35 gld. v obsegu pol tiskane pole. Rokopisi naj se pošljejo društvenemu tajniku do dne" I. velikega travna 1894 leta brez podpisanega imena; pisatelj naj svoje ime razločno zapiše na poseben zapečaten listič, v katerem naj zajedno naznani, ali želi rokopis, ako ne bode obdarovan ali vzprejet, nazaj ali ne. Prisojeua darila se izplačajo na god sv Mohorja dne" 12. malega srpana 1894. leta. Izvestja muzejskega društva. Peti sešitek tega znanstvenega lista obseza naslednje razprave: ,,Boji na Krajinah in zmaga pri Sisku pred 300 leti", spisal po virih kranjskega deželnega arhiva A. Koblar; ,,Dva spomenika osvoboditve Dunaja v letu 1683", prvi stoji v Tlakah blizu Šmarija, drugi pa v Skofeljci; ,,Doneski k zgodovini dominikanskega samostana v Velesovem", spisal Fr. Pokorn. Posneti so iz samostanskega