Dopisi Mežiška dolina Crna pri PrevaJjah. Zapustil nas je priljubljeni g. kaplan Lojze Fajdiga. Premeščen je v Beltince v Prekmurje, kjer mu žellmo nadaljnjega uspeš- nega delovanja. K nani pa je bil dodeljen dosedSnjl šentiljski g. kaplan Cergulj štefan. Novemu gospodu želimo, da bl se čimprej udomafiil in vživel prl nas ter vneto stal ob strani vseh tistih, kl jim je pri srcu naprodek naSe katoliške prosvete In vzgoja narodno zavedne mladine. — DekliSki krožek je preteklo nedeljo po rani sv. maši Imel svoj redni letni občni zbor. Naša dekleta so pod vodstvom spretne organizatorke in predsednice DK zdravnice gospe dr. M. jRamšakove v tihem in skromnem delu kljLib težkim razmeram mnogo naredlla. Na predlog gospe doktorice, ki radi prezapo3lenosti ni mogia več sprejeti predsedstva, so dekleta soglasno izvolila za novo predsednico gospodično Vllmo Cernic. ObCnemu zboru je prisostvoval tudl novl duhovni vodja g. kaplan čergulj Štefan, ki je izrazil veselje nad dosedanjim delom In obljubil za naprej krožku prl njegovem delovanju vso svojo pomoč. Dravslca dolina Maribor. V nedeljo, 13. oktobra, je bil na Bet'navl občni zbor Zveze dekliških krožkov, ki je bil prav dobro oblskan kljub slabemu vremenu. Podana je bila jasna slika smotrenega in plodonosnega delovanja naše škofijske dekliške organizacije, ki jo vodi kot duhovni voditelj g. Drago Oberžan. Predsednik Prosvetne zveze g. dr. Josip Hohnjec Je spregovoril dekletom poučne in spodbudne besede, omenjajoč »pomin papeža Plja XII., da mora katoliška mladina sodelovati pri obnovi in gradnjl človeške dnižbe (naroda in države) na osnovi krščanskih načel. Dravsko polje Sy. Lovrenc na Dravskem polju. Te dnl je komisija Izplačala posestnikom odvzeto zemljo za preložitev odi3eka banovinske ceste od župnišča do nove hiše občinskega sluge g. Jožefa Perka, ki je pri kopanju temeljev odkril pomembne izkopnine iz starih rimskih časov. Upamo, da bo cesta prihodnjo pomlad dovršena. — Dne 20. oktobra, v nedeljo, bo po večernicah občnl zbor Fantovskega odseka. Vse zavedne fante od fare vablmo v vrste organizirane slovenske mladine! — Na praznik Kristusa Kralja bomo uprizorili svetovno znanl misterij (skrivnostna igra) iz kraIjestva smrti >Mrtvaški plea«. že zdaj vlada za to pretresljivo-veličastno Igro daleč okoli vellkansko zanlmanje. Ptujska gora. Velika pridobltev za Ptujsko goro je novi studenec na severno-zahodni stranl pod cerkvijo, ki ga je tako lepo uredil Higijenski zavod v Ljubljani. Izvir je že star In gotovo znan vsem romarjem in obiskovalcem Ptujske gore, saj je to trgu in cerkvi najbllžji javni studenec, samo da je bil prej zelo zanemarjen in zaradi velikega blata skoraj nedostopen. Voda pa zelo nevžitna. Tam, kjer je bilo prej največje blato, stojl sedaj lep studenec na ročno sesalko, poglobljen, betoniran in popolnoma zaprt z betonsko plošfio. Ves prostor okrog studenea pa je lepo zravnan ln ka- nallzlran, tako da je sedaj voda čista in zelo blažilna, posebno za utrujene romarje. Sedaj bi se morale še temu primerno urediti stopnice, ki vodijo s trga k studencu. Higijenskemu zavodu v Ljubljanl se ptujskogorska javnost lepo zalivaljuje na tej važnl pridobitvi, kl ni samo v korist najbližje okolice, ampak služl za ukras in ponoa vse Ptujske gore. Enako se zahvaljujemo občinski upravi In g. župnlku, ki so tudl vellko pomagall prl tej prldobitvi. — Pred več kakor 500 leti je nastala romarska cerkev na Ptujskl gorl po za- obljubi ljudl lz plemiškega stanu. Za romarje je bila zldana, romarji so jo vzdrževali. Casi so se medtem zelo spremenlli. Cerkev je v teku petih stoletij veliko pretrpela in je po dobi Jožefa II. biia prepuščena zobu časa, ki je na njej občutno glodal, vse do leta 1937. Takrat je lavantinski g. knezoškof izročil varstvo tega Marijinega svetišča oo. minoritom iz Ptuja, kl so se z g. p. Konštantinom na čelu lotili njene ohranitve in obnove. Za streho, ki je bila pred dvema letoma popolnoma prenovljena, je kričala zunanjost cerkve po nujnem popravilu. In sedaj je že tudi to delo z božjim blagoslovom in po Marijinem varatvu izgotovljeno. Delo je izvedeno zelo smotrno po navodilih strokovnjakov. Vsa privlačnost starine in umetnostl je ohranjena. Z velikLmi žrtvami domačinov kakor tudi številnih prijateljev Ptujske gore je to veliko delo pripeljano h koncu. Vsem naj Ijuba Mati gorska obilno poplača! Zavedati se pa moramo, da kakor je nekdaj, tako je tudi danes lepota in bodočnost tega narodnega svetišča odvisna od tega, koliko ga bomo smatrali za narodni spomenik, za našo skupno last, naše skupno svetišče in zavetišče. Zato bodo v nedeljo, 20. oktobra, prihiteli prijateljl Ptujake gore od bllzu in daleč k slovesni blagoslovitvi, katero bo opravil ob asistenci številne duhovščine g. Alojzij Sagaj, dekan iz Hoč, prl pozni službi božji. V soboto ob 18 bodo slovesne večernice in enourno pritrkavanje z vsemi zvonovi. Za sv. apoved bo tudi priložnost. Dravimjska dolina Gorca-Zg. Pristava, Popovce. Kot običajno vsako leto, tako je tudi letos že tretjič prestopila Dravinja svojo silno vijugasto strugo med zgoraj omenjenimi kraji ter razlila blatne valove dale<5 naokoli po travnikih in njivah, odnašajoč s seboj vse, kar se nl pravočasno odstranilo, za aeboj pa puščajoč razrvana obrežja, pesek in kamenje po travnikih, blato, hlodje in drugo navlako pa po njivah. Odkar se regulira Ložnica, pridrvi ob količkaj večjem deževju kot hudournik ter spremeni v par urah vso dolino v jezero, ki traja po par dni, preden odteče. Škoda, ki jo trpe lastniki ob Dravinji ležečih. zemljišč, je ogromna. Klasifirana so sicer s I. do III. razredom, v resnici pa jim pristoja VII. do VIII. obdačba. Trpe pa tudi javna pota in ceste, ki so posehno v Popovcih za prevoz še tlstih malenkosti, ki jih pridelamo, nesposobna, Zgode se tudi razne nesreče, posebno če povodenj traja par dni in je treba ljudem po opravkih Iz kraja v kraj, kakor se je porlpetllo pred nekaj leti ob poipovškem mostu lastniku večjih vlnogradov v Gorcl, kamor se je hotel ob času poplave prepeljati z vozom po občlnski cesti, čez katero ao drveli umazani valovl, ki so spodnesli konja, voz z gospodarjem in voznlkom prevrgll ter vse skupaj kotallli v nekaj metrov oddaljeno strugo, iz katere so ljudje šele čez par dnl izvlekll voz in mrtvega konja, Srefia, da sta gospodar In voznik obvisela na vejah ob strugl rastočih vrb, raz katerih se je ljudem posrečilo po nekaj ur trajajočem nevarnem reševanju otetl ju gotove smrti. Prav na istem mestu je naslednje leto odneslo še dva delavca, ki sta nameravala ltl na delo v Gorco, katera so prav tako šele protl večeru rešill s čolnom. Enake nesreče bi iz- ostale, prav tako pa tudi požkodbe javnih naprav, obvarovani bi bili davkopla_evalci ogromne škode, reveži pa bi zaslužili za potrebno obleko in živež, Ce bi se vendar že enkrat za.elo z regulacijskimi deli kot ka.a se zvijaioče struge, sicer mirne, toda ob času poplave kot silnemu hudourniku podobne Dravinje. Opozarjamo merodajne činitelje na nujno potrebo regulacije Dravinje vsaj med dav6no občino Gorca po desni, Zg. Pristava-Popovci pa po levi atrani. Makole. V nedeljo, 20. oktobra, bodo naši prosvetarji igrali v društveni dvorani igro »V temoti«. Igra je vzeta iz kmečkega življenja in je res lepa. Začetek po veCernicah, cene običajne. Vse domačine in sosede prisrčno vabimo! Slovenske gorice Sv. Trije Kralji v Slov. goricah. V tukajšnji romareki cerkvi obhajamo v nedeljo, 20. oktobra, slovesno god sv. Marjete Marije Alakok in praznik Srcu Jezusovemu poevečenih družin. V soboto se prične spovedovanje ob 16, ob 17 bodo večernice, v nedeljo pa bo rana ln pozna služba božja in še ena sv. maša. Med sv. mašo bo skupno sveto obhajilo vseh čianov Srcu Jezusovemu posvečenih družin, pred blagoslovom pa po litanijah ponovimo posvečenje božjemu Srcu. Člaaii družin, poaveCenih presv. Srcu, iz domače župnije pa tudi iz drugih župnij Slov. goric, na veselo evidenje! Vredno je presv. Srce, da ga na poeeben naCin .astijo nase družine pa se mu tudi poavetijo In pogoje posvetitve zvesto izpolnjujejo. Sv. Ana v Slov. goricah. Katoliško prosvetno društvo priredi v nedeljo, 20. oktobra, ča_u prlmerno igro Finžgarjevo »Razvalina življenja«. ZaCetek ob 15. Pridite! Sv. Bo.fank na Kogu. Kakšna bo letos bratva? To je težko zadeti. Najbolj to_no rečeno je, da bomo izredno malo in slabo vino ali moSt nabrali, ker je zima oslabela trsje tako, da je veliko po osem in še ve_ trsov spored praznih, da ni na njih ni_ grozdja, kateri pa kaj Imajo, ima.io po eno češulko. Skoro na nobenem trsu ne bo pol litra. Jaz imam blizu 4600 trsov. Druga leta, ko je zraslo malo, sem nabral kakih osem polovnjakov, nekatera leta ve_, do 15 polovnjakov, leta 1935. sem dobil 20 polovnjakov. Letos sem mislil, ila bodo trije polovnjaki, pa ne bo morebiti niti en polovnjak. Za to se ne bo izplačalo delo in dača. Grozdje je spokano od prevelikega dežja, je gnilo in suho. Želeti je, da se popusti vsa daCa cd vinogradov. — Ivan Zadravec, župnik v pokoju in ziatomasnik. Haloze Sv. Barbara v Halozab. Letošnja vinska trgatev je končana. Niti gosposki vinogradniki-tujci, ki imajo v Halozah mnogo goric, niso s trgatvijo mogli feakati dalje, .etudi so ti najraje narjdalje zorili. Letos to ni bilo mogoče radi vednega deževja, ker je grozdje gnilo in začelo pokati ter je šio v nič. Povsod eo naprešali komaj eno .etrtino ianske letine, kakor prejšnja leta ob toči. Veselega vriskanja in petja letos ni bilo nikjer. Haložani so tiho brali in mislili na prihodnjost glede vzdrževanja družin. Sicer smo res čitali, da želi banovinski prehranjevalni odbor v zadostni meri poskrbeti za živež, pa kaj nam to pomaga, če pa je bila vinaka letina preslaba, da bi si mogli kupiti živež. Ne verujemo tudi vsem zagotovilom več, ker smo doživeli slabo izkušnjo. Naročili smo namreč semensko pženico za setev, ker je letošnja doma.a vsa zanič za sejanje. Dobil pa je vsak naročnik komaj polovico naročene. Priporoča ..e nam na veltko sejati ozimine, zdaj pa sej, 6e imaa kaj, če ti pa še tega ne dajo, kar naročiš, niti izre.no za seme ne dovolj! Tudi prosimo, naj letoe davčna uprava za november pripravljene obroke za odplačevanje kmečkih dolgov prihrani za drugo leto, ker mnogi radi slabe trgatve ne bodo mogli plačati obroka. Siovenska Kra|hia Murska Sobota. Tu se je vršil v sredp, 9. oktobra, izredni občni zbor Katoliškega tiskovnega društva za Slovensko krajino. V odbor so bili izvoljeni gospodje: župntk Vojkovič za predsednlka, župnik Bakan za p.odpredsednika, šef Borze dela Kerec za tainika, župnik Bejek za blagajnika in še trije drugi odborniki: dr. Klar, Kolenc in Halas. Občni zbor je tudi sprejel spremembo pravil. — Drugi dan pa je bil v črensovcih občni zbor »Tiskovne zadruge sv. Družine«. Sklesjene je bilo, da si zadruga nabavi novo tiskarno, ki bo začela z delom v Murski Soboti ob novem letu. — Citamo v časopisih, da so zaprli, ozipoma obsodili v drug-ih krajih že vei trgovcev radi navijanja cen a*i ker so blago poekrili. Zdi se nam pa, da se pri naa lahko vse godi. Tudi tu bi bila potrebna železna metla. Saj Ce samo vprašamo po ceni železa, nam skoraj vsak trgovec ceni drugače, četudi je maksimirana cena in imajo v enem kraju menda ja vsi enake etroške. V drugih trgovtnah je ifito. Za kmečke pridelke se določi cena, kmet pa mora kupiti v trgovini, kakor se pač trgovcu zdi. čitamo tudi, da se drugje živina dražje kupurje, meso se pa ceneje prodaja. Naša oblast pa molči Murska Sobota. Pred dnevi je bil upokojen s«dnlk tukajSnjega okrožnega sodišča g. dr. Josip Tombak. — Po novem sporazumu naži sezonski delavci, ki prlhajajo Iz Nem.ije, ne smejo več prinaišati s eeboj 10 RM, kakor je to bilo prej dovoljeno, temveč si lahko priskrbijo poi »Putniku« v Berlinu za izdatke na me_i ček za 10 RM, ki ga lahko pri poslovalnicah »Putnik« v Mariboru na kolodvoru ali na Jesenicah zamenjajo po dnevni vredmosti. To je za sezonce mnogo ugodneje, ker pri nas kovanega drobiža ne bi mogli spraviti po ugodni ceni v promet. — Nedavno je bil bivši višji sodni oficial tukajšnjega okrajhega sodišča Friderich štefan odpuščen iz državne službe, ker }e bll radl poneverbe obsojen na 15 let zapora. širom Prekmurja. Letošnje leto smo imeli toliko deija, da Se sedaj stoji voda po vaeh nižjih krajilL1 Seveda je ta voda povzročila mnogo škode ne samo po travnikih, kjer je zblatila otavo temve. tudl po njivah, kjer je začel krompir naglo gniti, radi česar eo ga ponekod morali predčasno izkopati. Pridelek koruze bo še precej dober. Ohstoja pa bojazen, da koruza radi stalnega dežja ne bo povsod dobro dozorela, posebno ona ne, ki je boli pozno sejana. S pridelkom ajde smo Se tudi zadovol.ini. Če bi le nastopilo dalj Casa lepo vreme, da bi jo posušili in omlatili! Mnogo slabše pa se b.do letos odrezali našl goričanci. Kajti vinograde je ve.inoma potolkla toča, kar pa je ta pustila, pa naglo gnije in ne more dozoreti. Mošt bo mnogo slabši kot lani, ker vsebuje precej kisline, zato ga bo treba aladiti. Kako se to napravi, daje vinogradnikom navodila okrajni kmetijski referent. — Kmetijsko ministrstvo tn banska uprava vabita vse občine, da organizirajo temeljito čiščenje semenskega žita, ki naj bi bilo brez nadležnega plevela. Posamezniki dobijo »trojare« na razpolago pri občini ali kmetijskih družbah. Ce pa jih iate nimajo, bo pa obCina nosila stroške za odškodnino zasebnikom. Kmetijska šola v Rakitanu ima za čiščenje dober aelektor na električni pogon, katerega se lahko vsakdo poaluži. Za odškodnino je treba plaCati le elektri&ni tok. Bodoncl. V ponedeljek, 7. oktobra, je bil aretfrŁin občinski tajnik g. Veren. Pri_šli so mu na aled, da si je prilastil okrog 17.000 din občinskega denarja. Občani so zelo razburjeni. Ce se bo tako godilo še dalje po neuših občinah, bodo ljudje izgubili vaako zaupanje do občinakih upFav. Pred dvema letoma je dvignila veliko prahu aretacija predsednika in tajnika v Puconcih, tista zadeva se je uredila, aedaj pa zopet v drugi občini. Ljudje želijo, da naj občine vodijo res pošteni občani, da jim bodo zaupali tudi brez uradnih revizij. Vedno bolj prihajamo do prepričanja, da so nam aedanje velike občine le v škodo. Prej smo imeli veliko manj izdatkov in večina naših občin sploh ni poznala občinskih doklad. Župana smo pa vedno imeli zanesljivega, ki je vodil tudi blagajno in je bil porok 8 svojim posestvom, da občina ne bo trpela škode. če pa sedaj kak blagajnik da 5000 din kavcije, pa nam to ni_ ne pomaga, če nam pa naredi škode do 20.000 din in nima posestva. Sv. Sebeščan. V nedeljo, 6. oktobra, je bil pri nas sestanek. Zbralo se je ob tej priliku tu tudi 7 gg. duhovnikov, kl so sklenili, da se bodo potrudili, da bo imela vsaka katoliška družina naroCen vsaj en katoliškl list. NaSe Prosvetno društvo je dalo za ta sestanek Farni dom na razpolago. Govor ]'e imel o potrebnosti katoliškega tiska g. profesor šoštarec. Ta sestanek je bil obenem 30 letnica odhoda g. Klekla iz naiSe župnije in je g. Klekl imel elavnostno pridigo. — Kvatrni teden nas je romalo okrog eto faranov k Sv. Trojici v Slov. goricah. Vodil na_i je naš g. župnik. — Prosvetno društvo je sklenilo, da uprizori ob Boži.u igro »Henrik, gobavl vitez«. Društvo si je zopet nabavilo nekaj novlh knjlg; sedaj imamo že nekaj nad 350 knjlg. Smarski krafi Dramlje. Romarski shod pri sv. Uršuli bo letos v nedeljo, 20. oktobra. Slovesno sv. opravilo bo prvo ob 7, drugo ob 10.30. Castilcl sv. Uršule ste vljudno vabljeni! Savinfska dolina Polzela, V nedeljo, 20. oktobra, gostujejo pri nas igralci iz salezijanskega Mladinskega doma v Celju z lepo igro »Kralj podzemlja«. Igra je bila z velikim uspehom uprizorjena že na doma.em odru v Celju, zato upamo, da se bo vsak rad odzval vabilu ter poaetil predstavo. Na svidenje! Saleška dolina Sv. Križ pri Beiita vodah. ObiCajni romarski shod na rožnovensko nedeljo, 6. oktobra, je bil letos zelo dobro obiskan. Sicer nestalno vreme, je bilo tri dni — v soboto, nedeljo in v ponedeijek — prav lepo in toplo. Razen doma.ega gospoda so prižli trije gospodje duhovniki, med temi dva patra: fran.iškan iz Nazarja in kapucin iz Celja. Ganljivo je, kako iščejo Vjudje v teh burnih in nevarnih časih pomo.i in tolažbe pri sv. Križu. Nekateri prihajajo na krasni hrib Sv. Križa zato, da uživajo od tu prelep razgled, ki se nudi na rse štiri strani in prav gor do nebes. O križ, na visoko postavljen. zaslava premage si nam! Škale pri Velenju. Na misijonsko nedeljo, dne 20. oktobra, priredi ob 15 Prosvetno društvo v Proavetnem domu lepo in pretresljivo igro »Goalarica naše ljube Gospe«. Pridna goslarica žrtvuje za zajrrešeni božji rop svoje življenje in s t_m reši dušo svo.ie brezbožne matere. Prav primerna vspbina za današnji čas, ko se vedno pcgosteje godijo takl primeri. Pridite v obilnem številu! Laški okraj Sv. Rupert nad Laškim. Tako prazne jeseni, kakor to leto, tudi najstarejši ijudje ne pomnijo. Sadno drevje je popolnoma prazno, trta, ki ni že pozimi pozebla, je že v septembru zgubila lietje in grozdje; samo šmarnica se drži ln }e še dokaj polna; tuda dozorela Je precej. Zlahtna trta pa .e docela odpovedala. Krompir 1e zlasti v nižjih legah do polovice segnil; samo koruza nam še oheta povoljen pridelek, kl nas bo rešil lakote. Pač pa je seno in otava dobro storila; seno ima lepo ceno In se v Sv. Juriju ob juž. žel. precej dobro proda. A kaj, ko pa je pred desetimi leti zgrajena cesta preko Sečje vasl v Kalobju popolnoma zapuščena in za promet nerabna; le z največjo opreznostjo in nevarnostjo za voz, živino in tovor prileze voz po tej nepopisno zanemarjenl cesti v dolino. Res čudno se mora zdetl vsakemu človeku, ki mora po tej cesti, da so cestna oblast ne zmeni za najpreprostejše popravilo te ceste! Razni kraji Gorenja vas nad Škof jo Loko. Pri nas smo že dobili sneg, pa sonce ga je v dveh dneh uničilo. Hitro nam teče čas naše službe kot zvestim čuvarjem naše ljube domovine. Po večerih, ko odzvoni Ave Marijo, pa se zberemo Slovenci in zapojemo kakšno veselo, pa tudi šale ne manjka, tako da so res domači takšni večeri. Revna je ta hribovska zemljica gorenjska, pa ob delu skrbnlh rok prinaša kmetiču borni kruhek. Ljubimo zemljico slovensko, ljubimo svoj materin jezik, povsod se zavedajmo, da smo Slovenci gospodarjl na svoji zemlji! Pjpotiletalskl topovi, ki jih uporablja angleška armada, moirejo stireljati 9600 metrov visoko. bi mogli streljati čez najvišjo goro na svetu. Top odda na minuto 24 strelov Je kalibra 9. rorej .7 cm. Zakionišče protl letaLskim bombam za poeameznike v Berlinu Nemški daljnosti. mi U/p, g kakrSnlml obstreljujefo Nemd 8 francoske obale južno angleško obalo