Psiholo.ka obzorja / Horizons of Psychology, 10, 1, 71-79 (2001)H
© Dru.tvo psihologov Slovenije 2001, ISSN 1318-187HStrokovni teoretsko-pregledni prispevekH

Skupinsko delo z mladostniki#f

NADA HRIBAR
¶ 

Svetovalni center za otroke, mladostnike in star.e, LjubljanaH

Povzetek: V obravnavano skupino so bili vkljueeni dijaki in .tudentje. Skupina se je sestajala enkras 
tedensko ali dvakrat meseeno. Pri mladostnikih so izstopali razlieni simptomi: depresivnost, anksioznost
¸ 
psihosomatske motnje, uene te.ave, vedenjske motnje. Vsem mladostnikom je bilo skupno to, da s
1 
imeli probleme v socialnih situacijah. Cilj terapevtskega dela je bil izbolj.ati asertivne ve.eine in zmanj.ato 
anksioznost v medosebnih odnosih. Mladostniki so v skupini izbolj.ali samospo.tovanje in pridobilo 
nekaj asertivnih ve.ein: vzpostavljanje oeesnega kontakta in ueinkovito komuniciranje, vztrajanje
¸ 
odklanjanje in zahtevanje, dajanje in sprejemanje kritike ipd. Metode dela in uporabljene tehnike s
1 
temeljile na naeelih kognitivne in vedenjske terapijep 

Kljuene besede: mladostniki, asertivnost, kognitivna in vedenjska terapij
a 

Group therapy for adolescent

NADA HRIBAQ 

Consulting center for children, youth and parents, Ljubljana, SloveniaH

Abstract: The studied group included adolescents from high school and some university students. ThI 

group was meeting weekly or twice a month. The adolescents suffered from various simptomsç 
depressiveness, anxiety, psychosomatic disorders, learning difficulties, conduct problems. All of the
. 
had uncommon problems in social interactions. The goals of therapeutic work were to increasI 
assertiveness skills and to reduce the anxious in social situations. The adolescents in group raised 
a 
self-esteem and developed some assertiveness skills: eye contact and effective communication skills
¸ 
persistence, refusing and requesting, giving and receiving critism, etc. The applied methods and techN 
niques were based on the principles of cognitive-behaviour therapyp 
Key words: adolescents, assertiveness, cognitive-behaviour therap 

CC=331
1 

#Prispevek je bil predstavljen na 3. Kongresu psihologov Slovenije oktobra 1999 v Portoro.u v okviru simpozijaH
.Vedenjska in kognitivna terapija v Sloveniji..H

*Naslov / address: Nada Hribar, klin. psih. spec., Svetovalni center za otroke, mladostnike in star.e, Gotska 18,H1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: nada.hribar@guest.arnes.siH


72fN. HribarH

Kognitivno terapijo je utemeljil Aaron T. Beck z univerze v Pennsylvanii v zgodnji
. 
.estdesetih letih in je takrat predstavljala strukturirano, kratkoroeno, na sedanjoss 
usmerjeno psihoterapijo depresije, usmerjeno v re.evanje trenutnih problemov iU 
modifikacijo disfunkcionalnih misli in vedenja (Beck, 1995). Nadalje so Beck iU 
drugi to terapijo prilagodili presenetljivo .irokemu spektru psihiatrienih motenj iU 
populacij (Freeman in Dattilio, 1992; Freeman, Simon, Beutler in Arkowitz, 1989e 
Scott, Williams in Beck, 1989; cit. po Beck, 1995). Te prilagoditve so spremenilI 
te.i.ee, tehnike in dol.ino trajanja obravnave, toda teoretiene predpostavke so ostalI 
iste. Kognitivni model v svoji sr.i predvideva, da je za vse psihiene motnje znaeiln
1 
izkrivljeno ali disfunkcionalno mi.ljenje (ki vpliva na pacientovo razpolo.enje iU 
vedenje). Realistiena evalvacija in modifikacija mi.ljenja povzroeita izbolj.anja 
. 
razpolo.enju in vedenju. Trajno izbolj.anje je rezultat modifikacije pacientovi
. 
temeljnih disfunkcionalnih verovanjp 
Danes se kognitivna terapija v svetu uporablja kot edina ali dodatna obravnav
a 
tudi pri nekaterih drugih motnjah (Beck, 1995). Nekaj primerov govori o obsesivni
. 
in kompulzivnih motnjah, posttravmatskem stresnem sindromu, osebnostnih motnjah
¸ 
ponavljajoeih se depresijah (R. DeRubies, osebna komunikacija, okt. 1993), kronieni
. 
boleeinah, hipohondriji in shizofreniji. Preueevali so tudi uporabnost kognitivnI 
terapije za nepsihiatriene populacije, med drugim zapornike, .olarje, somatske bolnikI 
z razlienimi oblikami bolezni ipdp 

Person, Burns in Perloff (1998; cit. po Graham, 1998) so odkrili, da jI 
kognitivna terapija uporabna za paciente z razlieno stopnjo izobrazbe, standarda in 
X 
razlienim poreklom. Prilagojena je bila za delo s pacienti vseh starosti, tudi pred.olski
. 
otrok, do starej.ih. Kognitivna terapija je bila prirejena tudi za skupinsko terapijo
¸ 
partnerske probleme in za dru.insko terapijop 

Kognitivna in vedenjska terapija obsega mnogo terapevtskih tehnik, ki temeljij
1 
na teoretienih modelih depresije (Ania, 1990). Nekatere priredbe terapije poudarjaj
1 
kognitivni vidik, druge pa zajemajo tudi vedenjske metode, vkljueno z ekspozicijamo 
v situacijah, ki vzbujajo strah in tehnike re.evanja problemov. Te.i.ee kognitivne iU 
vedenjske terapije z otroki je lahko usmerjeno na obravnavo otroka znotraj naravneg
a 
okolja in s tem zajema tudi dru.ino, .olo in vrstnike. Tudi pri mladostnikih jI 
kognitivna in vedenjska terapija le del .ir.ega dela z mladostniki, ki poleg drugi
. 
intervencij vkljueuje tudi star.ep 
Asertivni trening - Trening samopotrditvef

To terapevtsko metodo je predlagal Salter leta 1950. .tevilne motnje vedenja temeljij
1 
na osebni in socialni negotovosti in zaprtosti posameznika. S problemi samozaupanj
a 
in samoiniciativnosti so lahko povezane interpersonalne krize, neuspehi n
a 
.poslovnem, spolnem. podroeju ipd. V tej obliki terapije se od pacienta prieakuje
¸ 
da se uei odprtega izra.anja svojih misli in obeutkov tako z mimiko obraza kot tudo 


Skupinsko delo z mladostnikiH73f

besedno in uporablja pri tem besedo .jaz.. Ee je potrebno, se zoperstavi svoji
. 
predpostavljenim, star.em, prijateljem, partnerju in prevzame iniciativo v razlieni
. 
socialnih situacijah. Prieakuje se, da bo pacient na ta naein dosegel gotovost iU 
spretnost v razlienih socialnih situacijah, v katerih je bil do sedaj umaknjen, pasiven
¸ 
izgubljen. Terapevt in pacient se dogovarjata in skupno naertujeta samopotrditven
1 
vedenje v konkrentih socialnih situacijah. Naert mora biti realistieen, z majhnimo 
zahtevami na zaeetku, da pacient ne do.ivi neuspeha.

V okviru asertivnega treninga se odvijajo .poskusi vedenja. (behaviou
. 
rehearsal). Postopek se izvaja v skupini in spominja na sociodramo ali psihodramo.

V izbrani situaciji pacient manifestira svoje tipieno vedenje, ki se potem analizira iU 
postopoma spreminja. Uspe.ne oblike vedenja terapevt in skupina krepita. SodobnI 
oblike asertivnega treninga, na primer .kognitivna modifikacija vedenja. (cognitivI 
behaviour modification), posku.ajo odkriti napaene .samoverbalizacije., neprimernI 
.notranje dialoge. in jih zamenjati z ustreznej.imi (Radonjie, 1981)
p 

Definicija asertivnostif

Asertivnost jeç 
. . . . 
sposobnost, da poka.e. svoje mi.ljenje in obeutke, pozitivne in negativne, n
a 
neposreden, odkrit naeinp 
Sposobnost, da se postavi. za svoje pravice, s tem, da spo.tuje. pravice drugihp 
Sposobnost prevzeti odgovornost zase in za svoje ravnanje, ne da bi obsojalo 
drugep 
Sposobnost, da najde. kompromis, ko pride do konfliktap 
Pri asertivnosti izhajamo iz izhodi.ea, da se vsi vedemo kdaj asertivno, tod
a 

ko smo negotovi ali eustveno prizadeti, uporabimo morda tudi agresivno ali pasivn
1 
vedenjep 

Uporabnostf

Asertivni trening se lahko izvaja individualno ali v skupini. Individualna uporab
a 
ima dve omejitvi: igranje vlog je omejeno in trening ni tako ueinkovit. Lahko pa sI 
te oblike poslu.ujemo pred vkljueitvijo v skupinop 
Asertivni trening v skupini je uporaben zaç 
. 
kliente z uenimi te.avamo
. 
depresivne in anksiozne
¸
. 
kliente, ki jecljajo
¸
. 
kliente z motnjami hranjenjap


Elani skupine se ueijo posameznih ve.ein z opazovanjem, predstavljanje
. 


74fN. HribarH

(imaginacija) in prakticiranjem ve.ein (na primer igranjem vlog, poskusi vedenja 
. 
razlienih socialnih situacijah). Skupina pozitivno krepi posameznikovo ve.eino iU 
nudi pogoje sistematske desenzitizacije. Terapevtsko je pridobivanje asertivnih ve.eiU 
v skupini bolj ueinkovito, ker gre za delitev izku.enj z drugimi elani in identifikacij
1 
s problemi drugihp 

Cilji pri asertivnem treninguf

Cilji so lahko individualno postavljeni, nekaj pa jih je lahko skupnih vsem klientomç


. 
da poveeajo lastno zavedanje
¸
. 
da se naueijo strategij za spremembo vedenja
¸
. 
razvijejo ueinkovite komunikacijske ve.eine
¸
. 
poveeajo samospo.tovanje
¸
. 
vzpodbujajo izra.anje obeutkov
¸
. 
obvladujejo stresne situacije
¸
. 
gradijo samozaupanje
¸
. 
prevzemajo odgovornost za svoje .ivljenjep


Trajanjef
Individualno se asertivni trening zakljuei, ko se zmanj.a anksioznost in paciens 
obvlada neko ve.eino. V literaturi je eas trajanja razlieen: od nekaj ur do 20 urp 

Elani skupine in terapevtova vlogaf
Po spolu je lahko skupina me.ana. .tevilo elanov naj bo med 6 in 12. Terapevt jI 
.vzpodbujevalec klientovega ueenja., hkrati je tudi model asertivnosti (Holland iU 
Ward, 1990)
p 

Asertivni trening mladostnikov

V skupino so bili vkljueeni dijaki in .tudentje. Preden je skupina zaeela s terapevtski
. 
delom, je bilo treba zagotoviti mesto sestanka s premikajoeimi stoli, primerno z
a 
delo v manj.ih skupinah. Elani skupine so bili pred vkljueitvijo vanjo vodeno 
individualno pri klinieni psihologinji, nekateri pa .e pri pedopsihiatrinji iU 
pedagoginji. Vanjo so bili vkljueeni mladostniki z razlieno simptomatiko: 
X 
depresivnimi simptomi, s .olskimi in socialnimi fobijami, psihosocialnimi motnjamo 
ter uenimi in vedenjskimi te.avamip 

Skupina se je sestajala enkrat tedensko, do dvakrat meseeno (od decembr
a 
1998 do junija 1999). Eas posameznega sreeanja skupine je bil 75 minut. Skupno jI 


Skupinsko delo z mladostnikiH75f

bilo 17 sreeanj. Starost mladostnikov se je gibala od 17 do 22 let. Skupin
a 
mladostnikov je bila me.ana po spolu (5 deklet, 4 fantje). V zaeetku je bilo 9 elano
. 
(kasneje 8) in en terapevt. Pri delu s skupino mladostnikov je bilo potrebno upo.tevato 
zakonitosti, ki sicer veljajo za skupinsko deloç 

. 
seznaniti elane z namenom skupine
¸ . 
pojasniti vlogo terapevta
¸ . 
ostale formalne informacije o easu, prostoru, naeinu vedenja ipd.
Vsako sreeanje je obsegaloç . 
seznanjanje s temo sreeanja in namenom vaje . 
razliene vaje, ki so bile tudi osnova pridobivanja ve.ein (za posamezne vajI 
smo potrebovali tudi liste in pisala; nekatere vaje so mladostniki izvajali izveU 
skupine - na primer doma, v dru.bi ... - in so imele znaeaj terapevtskih nalog)
e . 
povratna informacija na vsako vajoe . 
pregled dogovorjenih nalog iz prej.njega sreeanjap 

Potek dela po vsebinskih sklopihf

1. Uvodno sreeanje: namenjeno je bilo spoznavanju, vzpostavljanju stikov, zaupanju
¸ 
prieakovanjem in postavljanju pravilp 

2. Identifikacije razlienih oblik vedenja (agresivno, pasivno, asertivno) in ocenite
. 
problemskih situacij. Za ocenitev mo.nih problemov smo uporabili vpra.alni÷ 
(Seznam problemov v razlienih socialnih situacijah). Mladostniki so ocenilo 
problemska podroeja v socialnih situacijah in doloeili tudi stopnjo te.avnosto 
(lahko, zmerno, huda te.ava). Pokazalo se je, da imajo te.ave na razlieni
. 
podroejih (.ola, dom, z vrstniki ipd.). Nekateri so navajali te.ave v socialni
. 
aktivnostih (na zabavi, v discu ...), te.ave pri .olskem delu (z avtoritetami, pro 
odloeanju, nastopanju v javnosti ...), v medosebnih odnosih (te.ko zaenej
1 
pogovor, te.ko se pridru.ijo, zavrnejo nekoga ipd.), te.ave s samopotrditvij
1 
(srame.ljivi, umaknjeni, ustre.ljivi ipd.)
p 

3. Hierarhija problemskih situacij in ciljiH

Cilji skupineç 

. 
izbolj.ati asertivne ve.eine v socialnih situacijah
¸
. 
zmanj.ati anksioznost v socialnih situacijah
¸
. 
elani skupine so poleg tega imeli tudi lastne individualne ciljep



76fN. Hriba@


Po hierarhiji so razvrstili tiste probleme, ki bi jih najprej zaeeli re.evati. Vsakd
1 
je imel svoj osebni naert, kje bi rad postal bolj asertiven (na primer so.olcu bi raB 
odklonil pro.njo, ker sem prevee ustre.ljiv, rad bi povedal svoje mnenje v dru.bo 
sovrstnikov ...). Doloeene vaje - terapevtske naloge so mladostniki izvajali dom
a 
(na primer Ta teden daj pozitivni komentar nekomu, ki si ga sam izbere..)
p 

4. Besedno in nebesedno komuniciranje - igranje vlog (dvigniti samospo.tovanje)
p 
Za nekatere, ki so bili bolj anksiozni in so imeli vee te.av v kontaktih, je bil
1 
la.je igranje vlog v manj.ih skupinah (dvojicah, trojicah). GledI 
samospo.tovanja pa so posku.ali pri sebi odkriti tista podroeja, ki so pozitivna
¸ 
na katera so ponosni, ipd. Za vsak dose.en cilj so se morali nagraditip 
Poveeevanje dose.enega vedenja pa je potekalo tudi s strani skupine. Cilj te
. 
vaj je bil izbolj.ati mnenje o sebi, poveeati usmerjenost na pozitivno in utrdito 
asertivno vedenjep 

5. Poznavanje asertivnih pravic in ovir pri njihovem izvajanjuH

Primeriç . . . 
Pravica, da vpra.amo, kar .elimop 
Pravica, da imamo svoje mnenje in eustva, ki jih poka.emop 
Pravica, da delamo napake, itdp 
Asertivne pravice so tiste pravice, ki eloveka vzpodbujajo k asertivnemß 

mi.ljenju, kar pa se vedno pojavi pred asertivnim vedenjem. Pri tem i.eejo pozitivnI 
alternative za negativne avtomatske mislip 

6. Poznavanje svojih obeutkov (pozitivnih, negativnih eustev) ter telesnih senzaci
. 
(osnove relaksacije). Pri vajah za prepoznavanje eustev so imeli vee te.av
¸ 
posebno pri negativnih eustvih. Od relaksacijskih vaj smo uporabljali vaje
¸ 
namenjene progresivni mi.ieni relaksaciji. Postopoma smo prehajali od mi.i
¬ 
rok, dihanja, do obraznih in ramenskih mi.ic. Relaksacijske vaje so potekalI 
ob glasbi na zaeetku vsakega sreeanjap 
7. Osnovne asertivne ve.eineH

Asertivne osebeç 
. 
poslu.ajo druge
¸
. 
govorijo
¸
. 
zaenejo s konverzacijo
¸
. 
zlahka povejo svoje misli in obeutke
¸
. 
besedno komunikacijo spremljajo ustrezne emocije in dr.a
¸
. 
komunicirajo jasno in so relaksiranip



Skupinsko delo z mladostnik
. 
7h


Med osnovne ve.eine sodijoç 

aP 
.Oeesni kontakt. in neverbalna komunikacija; vaje so namenjenI 
vzpostavljanju oeesnega kontakta med elani, ki komunicirajo. Hkrati pa s
1 
namenjene izra.anju emocij, modulaciji glasu, ki spremljajo govor (na prime
. 
ee govorimo o svoji jezi, se zazna eustvo jeze, tudi neverbalno: mimik
a 
obraza, dr.a telesa, glas so drugaeni)
p 

bP 
Vztrajanje je asertivna ve.eina, ki osebi pomaga, da mirno, z argumentiranje
. 
izrazi svojo zahtevo in ponavlja, dokler ni zadovoljivo izpolnjena. Ena izmeB 
oblik vztrajanja je uspe.no pogajanje in sklepanje kompromisovp 

cP 
Odklanjanje zahtev je ena izmed asertivnih ve.ein, ki se pojavlja pro 
vsakodnevnih problemih. Pri tem je pomembno, da smo jasni, da poka.em
1 
empatijo in smo pripravljeni na kompromise. Ta vaja je bila primerna zlasto 
za bolj pla.ne in ustre.ljive mladostnikep 

dP 
Sprejemanje kritike; vaje so obsegale tudi samokritiko, kjer je pomembno, d
a 
mladostnik pozna in sprejema tudi negativni del sebep 

eP 
Dajanje kritike; vaje (na primer ta teden izrazi kritiko nekomu ipd.) s
1 
namenjene, da na primeren naein izrazi. tisto, eesar ne odobrava.. Te vajI 
so bile koristne predvsem za mladostnike, ki so bili bolj impulzivni pri dajanjß 
kritik in so imeli vee konfliktov, posebno z avtoritetamip 

Evalvacija terapevtskega dela s skupino

Vsebina terapevtskega dela in potek sta se prilagajali skupini glede na zaupanje meB 
elani in glede na problemske situacije, ki so jih izbrali mladostnikip 

Uporabljene metode in tehnikef

Eeprav zajema asertivni trening veeinoma vedenjske tehnike, smo pri delu uporabilo 
tudi kognitivne naeine. Ker je delo potekalo v skupini, smo uporabili ueenje p
1 
modelu in ueenje z analiziranjem lastnega in tujega vedenja. Uporabljeno je bil
1 
eksponiranje v socialnih situacijah, samoinstrukcije, igranje vlog z nameno
. 
desentizacije v socialnih situacijah, samoocena (self monitoring) za bele.enjI 
doloeenega vedenja (izhodov, ogla.anje v dru.bi, ueenje ...), kognitivna tehnik
a 
analize negativnih avtomatskih misli, tehnika re.evanja problemov in relaksacija 
X 
vizualizacijop 

Vpra.alnik o problemih v razlienih socialnih situacijah.

Vpra.alnik ka.e na to, da so se problemska podroeja s terapevtskim delom spremenilaç 

. 
situacije niso vee problem (na primer vee mladostnikov ni imelo vee te.av 
. 


78fN. HribarH

dru.bi in z avtoritetami)
e . 
spremenila se je te.avnost problema (na primer vee .hudih. te.av se jI 
spremenilo v zmerne ali lahke te.ave)
e . 
hierarhija problemov se je spremenila, mladostniki so se lotevali novi
. 
problemov (npr. uspe.nosti v .oli)
p 

Individualne ocene sprememb pri mladostnikih:f

. 
poeutim se bolj spro.een
¸
. 
poeutim se bolj odloeen
¸
. 
pogosteje povem, kar mislim
¸
. 
nisem tako zaskrbljen
¸
. 
ne prihajam navzkri. z avtoritetami
¸
. 
la.je zaenem pogovor in znam se bolje pogovarjati
¸
. 
na zabavah se bolj.e poeutim
¸
. 
manj konfliktov imam s star.i in profesorji
¸
. 
vee hodim ven
¸
. 
la.je sprejemam kritiko
¸
. 
zavedam se svojih pozitivnih lastnosti
¸
. 
imam manj problemov pri dru.enju z nasprotnim spolom
¸
. 
pomembne so mi postale stvari izven .ole (uspe.ni v .oli): hobiji, majhn
a


zadovoljstva
¸ . 
vee se dru.im s prijatelji
¸ . 
.ola mi je postala bolj pomembna (tisti, ki so bili manj uspe.ni v .oli): .eli
. 

popraviti ocene, bolje naertujem ueenje in si organiziram eas, popravlja
. 
ocenep 

Evalvacija terapevtaf

Pri tej skupini mladostnikov so se po klinienem vtisu zmanj.ali simptomi in izbolj.al
1 
razpolo.enje. Te.je je bilo v skupini vzpostaviti zaupanje, zato je bilo precej va
. 
namenjenih temu cilju. Asertivni trening je pozitivno vplival na motivacijo za .olo
¸ 
zato smo v zadnjih sreeanjih vee pozornosti namenili ueenju. Predpostavka, d
a 
asertivni trening ugodno vpliva na motivacijo za ueenje, je potrjena zgolj s klinieni
. 
vtisom in objektivnimi spremembami (na primer informacije iz .ole, od star.ev
¸ 
popravljanje ocen, opravljeni izpiti pri .tudentkah itd.). V prihodnje lahk
1 
razmi.ljamo, kako bi kombinirali tehnike: asertivni trening in skupinsko delo pro 
problemih ueenja. Pri mladostnikih se je dvignil nivo zadovoljstva, nekateri so raz.irilo 
svoje interese. Vsi mladostniki so izbolj.ali asertivne ve.eine in vsaj delno doseglo 
cilje, ki so si jih zastavili. Skupinsko delo z mladostniki je primer prijetneg
a 
vzpodbujanja asertivnih ve.ein, ki vpliva tudi na samopodobo mladostnikov, sa
. 


Skupinsko delo z mladostnikiH79f

smo opa.ali, da so pri vajah radi sodelovali in so znali vrednotiti sebe in svoje del
1 
bolj pozitivnop 

Literaturaf

Ania, N. (Ur.) (1990). Praktikum iz kognitivne i bihevioralne terapije III [Handbook ofH
cognitive-behaviour therapy III]. Zagreb: Dru.tvo psihologa Hrvatskep 
Beck, S.J. (1995). Cognitive Therapy: Basis and Beyond. New York: Guillford Pressp 
Graham, P. (Ur.) (1998). Cognitive-Behaviour Therapy for Children and Families.H

Cambridge: Cambridge University Pressp 
Holland, S. in Ward, C. (1990). Assertiveness: A Practical Aproach. London: Winslo
. 

Pressp 

Radonjia, S. (1981). Terapijski principi i metode bihejvioralne terapije [Principles o
. 
therapy and methods of behavioral therapy]. V Bihejvior psihoterapija [BehaviourHpsychotherapy]. Avalske sveske (str. 37-103). Beograd: Institut za dokumentacijß 
za.tite na radup 

Prispelo/Received: 27.06.200a
Sprejeto/Accepted: 20.12.200a