URN_NBN_SI_doc-60FF5P3L

LETOXV„ ŠTEV. It. SLOVENSKI izdaja (esopisno založnico Rudi Janhnba tiskara« »Slo*. . . _______ „ »lica 5, telefon 23-522 do 23-526 išk podjetje aZDL *Na4 / Odgovorni urednik: Sergej 1 v. poročevalca« i Uredništvo: Ljub tisk« / Direktor; Vošnjak / Tisk« iJana, Tomžtter« — ______ Upravai Ljo biJana, Tomšičev« */n*» telefon 23-522 do 23-526 t Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva «lica 6, telefor- 21-896, za ljubljanske naročnike 20-465, / Tekoči račnn Narodne «a znnanlie 21-832 / Poštni predal 29 banke 60l-*T«-t63 / Mesečna naročnin« 200 din 12 ODBOROV ZA GOSPODARSTVO IN PRORAČUN LJUDSKE SKUPŠČINE LRS Načelna razprava družbene Ljubljana, IS. marca. Na da­ našnji II. seji odbora za gospo­ darstvo republiškega zbora ljudske skupščine — I. seja je bila 21. januarja in se je na nje odbbr samo konstituiral, — >o začeli ebravnavati od izvrš­ nega sveta predlagani družbeni plan za leto 1954. V načelni razpravi, ki ji bo sledila nato razprava o pasa. meznostih plana, je bilo zaen­ krat opaziti — spričo začetka to ni čudno — več tipanja ka­ kor popolnoma jasnih stališč. Upoštevajoč povečanje proiz­ vodnje, ki je v letošnjem re­ publiškem družbenem planu ena izmed temeljnih nalog, je bila poudarjena pomembnost uvoza surovin za slovensko in­ dustrijo, član odbora Tone Bo­ le pa je konkretno predlagal, naj se v okviru republike si­ stematično pregledajo ozka proizvodna grla, z odpravo ka­ terih bi večinoma z majhnimi stroški lahko izredno povečali proizvodnjo, pa tudi dvignili storilnost dela, kvaliteto izdel­ kov in rentabilnost splošnega poslovanja. S tem v zvezi je bilo omenjeno, da bi bilo prav, če bi iz republiškega investi­ cijskega plana letos prejele kredite za odpravo ozkih grl predvsem tovarne, glede kate­ rih smo si lahko že danes na jasnem, da bodo vložene inve­ sticije že letos rodile vidne sa­ dove. Na sugestijo Karla Štruklja, naj se izdelajo za pasivne okra­ je, ki bodo letos prvič prejeli ekonomsko pomoč iz posebej v ta namen ustanovljenega skla. da, daljši perspektivni plani njihovega razvoja, ki bi jasno pokazali, koliko sredstev bi ra­ bili ti okraji skozi več ali manj let za to, da se postavijo na lastne noge, je podpredsednik izvršnega sveta dr. Marijan Brecelj odgovoril, da to ni stvar družbenega plana, temveč pri­ stojnih, zlasti okrajnih 'judsiih odborov. Dodal je še, da bi bilo sicer res najliolj pravilno, če bi se vsa ta pomoč uporabila samo v proizvodne namene, Q» pa trenutno ni mogoče dosled­ no vztrajati pri tem načelu, temveč da je treba iz teh sred­ stev dati večje ali manjše zne­ ske tudi za nekatera komunal­ na dela, ki so za smotrni razvoj industrije nujno potrebna. Iz istih sredstev bo vsaj delno le­ tos mogoče- reševati tudi vpra­ šanje obnove, kjer to vpraša­ nje še ni v celoti rešeno. Člana odbora Viktor Avbelj in Miran Košmelj sta Izrazila mnenje, da obravnava predlo­ ženi družbeni plan dokaj mače­ hovsko kmetijstvo in gozdar­ stvo. Zlasti za kmetijstvo se je tov. Avbelj zavzemal, da bi morda le bilo potrebno, izvzeti Iz republiškega investicijskega sklada — podobno kakor se je to zgodilo v zveznem merilu — določen del za potrebe državn-h posestev, ki bi sicer verjetno le težko prišla do prepotrebnih kreditov. Dr. Marijan Brecelj Je odgovoril, da bi bila tudi le načelna razprava o tem preura­ njena, ker prvič odbor še ni pregledal vse situacije in ker Je še mnogo nejasnosti tudi gle­ de sredstev, ki jih bo mogoče dobiti za potrebe slovenskega gospodarstva iz zveznih kredit­ nih skladov. Pred zaključkom seje je go. voril še predsednik odbora Ivan Maček. Poudaril je, da le­ tošnji plan izhaja od lani dose. Ženih uspehov in razvijamo na­ še gospodarstvo naprej v skla­ du z našimi zmogljivostmi. Po­ udaril pa je, da smo vsi brez Izjeme kaj domiselni, ko gre za izračunavanje in ugotavljanje potreb, precej manj pa nas za­ nima vprašanje, kako ustvariti dohodke, s keterimi je mogoče kriti te potrebe. Namesto, koli­ ko bom dobil, koliko mi bodo dali, bi se morali vsi, od posa­ meznika do podjetja in komune začeti resneje vpraševati, kaj Spomladanski sejem v Zagreba V Zagrebu bo 19. marca od­ prt II. spomladanski sejem, ki bo po velikosti za tretjino večji od lanskega. Na sejmu bo raz­ stavljalo 250 podjetij iz Hrvat­ ske, 242 podjetij iz Srbije, 99 iz Slovenije, 36 iz Bosne in Hercegovine, 30 iz Makedonije, S iz Cme gore in 4 podjetja iz cone B STO. Pričakujejo, da bo promet znatno večji kot lami, ko je znašal 24 milijard din. O planu Predlog za sistematičen pregled ozkih grl v slovenski Industriji — Del republiške pomoči bo treba v pasivnih okrajih porabiti tudi za komunalna dela in obn ov o — Kljub velikim potrebam se v se premalo zanimamo, kako ustvariti dohodke za njihovo kritje bomo storili za povečanje na­ rodnega dohodka. Samo v tem je narmeč izhod iz stanja, ki se ponavlja ob razpravljanju o družbenih planih iz leta v le­ to. Brez večje proizvodnje in s tem večjega narodnega dohodka pač ni mogoče kriti potreb, ki že same po sebi težijo za tem, da prav rade naraščajo hitreje kot motnosti, ki so za njihovo kritje. Sejo gospodarskega odbora je vodil predsednik odbora tovariš Zvone Labura, kot poofclaščenec izvršnega sveta pa je dajal pojasnila na vprašanja tov. Mirko Jmar. Na vpraša, nje, ali bo izpad proizvodnje zaradi pomanjkanja elektrike v prvih mesecih kaj vplival na povečanje proizvodnje, ki je predvideno po planu, je poobla. ščenec izvršnega sveta odgovo­ ril, da je bila proizvodnja v ja­ nuarju samo za 3 odstotke niž­ ja kot v januarju 1953: to bi zneslo okrog 2 odstotka vred­ nosti celotne naše proizvodnje in tega ne bo težko nadomestiti. V nadaljnji razpravi so člani odbora med drugim opozarjali na razne škodljive pojave v zvezi z dodeljevanjem kreditov za obratna sredstva v industrij­ skih podjetjih in kmetijstvu. Govora je bilo nadalje o tem, da bi bilo treba tudi v privat, nih gozdovih v večji meri ome­ jiti sečnjo in podobno. Prihodnja seja odbora bo v ponedeljek. Štednja - osnovno načelo pri sestavljanju proračuna Seja odbora za proračun zbora proizvajalcev Ko se je odbor sporazumel velika štednja glede prevoz- glede dnevnega reda, je pre- nis redstev in je bilo tu iz­ šel na načelno razpravo o re­ publiškem proračunu ter v načelu sprejel prvi del pred­ loga proračuna, ki govori o dohodkih. Vsa pojasnila je dajal članom odbora pred­ stavnik državnega sekretariata za proračun in administracijo tov. Bartl. Poslanec Dragan je vprašal, kolikšna sredstva vsebuje predlog proračuna za kme­ tijstvo. Tov. Bartl je odgovoril, da 100 milijonov za kmetijstvo in gozdarstvo. Poslanec Knaflič Je želel pojasnila, če so letos bistvene razlike v izdatkih z ozirom na prorač un 1953. leta. Tov. Bartl je pojasnil, da bistvenih razlik ni, razen gozdne takse, ki je letos iz­ kazana drugače, kakor v lan­ skem proračunu. Poslanec Knaflil je vprašal dalje glede kreditnega sklada za investicije, ki je po nje­ govem precej majhen, na dru­ gi strani pa je interes pod­ jetij za te kredite zelo velik, ker mnoga podjetja Investi­ cijskega kredita iz zveznega skleda niso prejela. Po nje­ govem bodo okrajni kreditni vršeno skrčenje teh sredstev po normah, ki so že ugotov­ ljene. Isto velja glede raz­ svetljave in kurjave ter pisar­ niškega materiala. Nekoliko več pa je predvideno za funk­ cionalne izdatke, zlasti pri znanstvenih institutih. V ce­ loti vzeto izdatki za admini­ stracijo niso povečani, razen osebnih izdatkov, kar gre predvsem na račun 45 odstot­ nega prispevka za socialno zavarovanje, ki ga morajo od­ slej plačevati tudi državne ustanove. Uvedena je bila posebna štednja tudi pri. investicijah in so določena sredstva samo za tiste objekte, ki so že v gradnji ali pa dela na njih počivajo, kar povzroča pre­ cejšnjo škodo. Med takimi objekti je tudi inštitut za goz­ darstvo. Dalje so mnoga naša sodišča v zelo slabih prostorih in stavbe propadajo. Treba Je dati sredstva za popravila ta­ kih zgradb, da bi preprečili večjo škodo. Končno je po­ membnost štednje tudi v tem, da proračun zaradi omejenih sredstev za osebne izdatke ne dopušča, da bi republiške ustanove v Ljubljani spreje­ male absolvente visokih šol, zaradi česar bodo morali od­ iti ti po končanem šolanju in se zaposliti izven Ljubljane. Končno je bil ljudski po­ slanec Knaflič mnenja, naj bi odbor za proračun republi­ škega zbora in zbora proiz­ vajalcev ozko sodeloval ali pa imela celo skupne seje, prav tako pa naj bi ta odbora vzpo­ stavila tudi ozko sodelovanje z odboroma za gospodarstvo republiškega in zbora proiz­ vajalcev. Odbor za proračun zbora proizvajalcev je sprejel v na­ čelu prvi del proračuna — dohodke in bo nadaljeval svo­ je delo v ponedeljek. Peko DapSević in dragi državni fankdonaxfl v Kopra Koper, 13. marca: Dane« ao ae mudili v koprskem okraju na­ čelnik jugosl. generalnega šta­ ba gener. polkovnik Peko Dap- čevič, generalni sekretar pred­ sednika republike Jože Vilfan, novo imenovani veleposlanik v Washingtomu Leo Mates in šef jugoslovanske delegacije v Tr­ stu, opolnomočeni minister Jože Zemljak. Gostje so bili na kosilu v hotelu »Triglav« v Kopru, v družbi komandanta jugoslovan­ ske vojaške uprave jugoslovan­ ske cone Trsta polkovnika Miloša Stamatoviča. Večerja v Ankari i n . . . Ankara, 13. marca (Tanjug!. Jugoslovanski veleposlanik v Turčiji Miša Pavičevič je pri. redil sinoči večerjo na čast tur­ škemu ministru brez listnice Jardimdžiju. Na večerji so bili tudi minister za gospodarstvo Zemikbaš, japonski in iraški ve­ leposlanik, pakistanski odprav­ nik poslov in več zastopnikov diplomatskega zbora. . . . sprejem v Carigrada Carigrad, 13. marca (Tanjug). Jugoslovanski generalni konzul v Carigradu Vojo Sobajič je priredil sinoči slavnostni spre­ jem na čast jugoslovanski vo­ jaški delegaciji, ki jo vodi ge­ neralni podpolkovnik Rado Ha- movič in je prišla na prijatelj, ski obisk k turški vojski. Poleg velikega števila najvišjih voja­ ških osebnosti iz Carigrada so se sprejema udeleižili tudi za­ stopniki javnega in političnega življenja. P lan ica - še danes! ; •*: * O ' - r „ j • '4' g Č ' 'v .• ^ :■■■■ i V Mojstrovina inž. Bloudka v dolini skakalni« je že preživela tri dni uspehov in zmag v najdrznejši smučarski disciplini, danes pa ji bodo njeni drzni mojstri dodali še svoj poslovilni pečat za letos. — Včerajšnja revija najboljših je pokazala, da se ne bo mogla držati s »samimi« sto in desetimi m e tr i.» Plodna izmenjava mnenj o medsebojni trgovini Japonska gospodarska delegacija odpotovala iz Jugoslavijo Beograd, 13. marca. Davi je odpotovala iz Beo­ grada japonska gospodarska delegacija, ki je bivala v Jugoslaviji 21 dn i Vodja delegacije pooblaščeni mi­ nister g. Itaro Mizuno je izjavil ob odhodu sode­ lavcu Tanjuga, da je japonska delegacija izkoristila bivanje v Jugoslaviji, da je proučila možnosti in strukturo jugoslovanskega izvoza. »Prepričali smo se,« je dejal g. Mizuno, »da vaša država lahko izvaža na japonsko trži­ šče rude in les. Ena izmed glavnih ovir je seveda odda­ ljenost tržišč a med našima Skoplje, 13. marca. V dvorani vije pozdravil delegate Lazar Ko- državamat prijateljske Tveze tehnične fakultete v Skoplju se Hlevski. in dobra volja pa bosta omo- ie začel danes popoldne II. kon- Z velikim navdušenjem so počili, da se odstranijo te te- Začel se je II. kongres Zveze študentov Jugoslavije no omenil, da potekajo sedaj v Beogradu razgovori o trgo­ vini in plovbi, ki se bodo za­ ključili po redni diplomatski poti. Navzlic temu pa se mi zdi potrebno, je dejal g. Mi­ zuno, da sklenemo tudi po­ seben sporazum o blagovnih seznamih ter sporazum o med­ sebojnem plačevanju. To bo Razširitev kulturnih zvez z Avstrijo skladi za investicije prav t a k o ___ razmeroma majhni. Drugo gres Zveze študentov Jugoslavije, udeleženci kongresa študentov po- - „ vprašanje, ki ga je postavil p0ieg 172 delegatov vseh univerz zdravili brzojavko, ki jo je po- ^ave.« isti poslanec, se je nanašalo prisostvujejo kongresu tudi pred- dal kongresu predsednik republike ®. Mizuno je dejal, da Ima na znižanje cen, ki ga pred- stavniki študentov Slovenske Ko- maršal Tito. Brzojavka se glasi: Jugoslavija dobre zveze z Bur- videva družbeni plan. Posla- roške, kakor tudi predstavniki »Prejel sem vaše pismo in po- mo> Egiptom in Turčijo, kar nec Knaflič je želel odgovora nacionalnih unij in študentskih vabilo, da prisostvujem delu II. daje možnost za tako lmeno- z ozirom na dejstvo, da opa- federacij Turčije, Tunisa, Socia- kongresa Zveze študentov Jugo- vane trikotne kupčije. Japon- žamo na trgu tendenco sploš- listične študentsike mladine Fran- slavije. Toda na žalost ne morem ska ima s temi državami tudi nega dviga cen. c;je in inozemski študentje, ki izpolniti vaše želje. Izkoriščam gospodarske zveze in če bi Tov. Bartl je pojasnil, da so študirajo v Jugoslaviji. Med mno- priložnost, da pošljem udeležen- nastale v neposredni zame- sredstva za investicije izka- gimi gosti so prisotni tudi pred- cem kongresa in preko njih vsem njavi med Jugoslavijo in Ja- zana v proračunu in družbe- sednik narodnega sobranja Make- študentom svoje prisrčne pozdra- ponsko težave, bi blago lahko nem planu na različnih me- donije Lazar Koliševski, predsed- ve. Želim, da bi bilo vaše delo zamenjavali po teh državah, stih: kot proračunske inve- nik izvršnega sveta Makedonije plodno in uspešno in da bi skle- Naša delegacija je sprejela to sticije. kot kreditne in v skla- Ljupčo Anov, član zveznega iz- pi, ki jih boste sprejeli, pripo- zamisel kot zelo praktično in du za pomoč gospodarsko ne- vršnega sveta Strahil Gigov, ge- mogli k nadalnjemu razvoju Zve- prepričan sem. da bomo V prosveto g. Musil in avstrijski razvitim okrajem. Prav tako neralmajor Voja ' Popovič, pred- ze, vsestranski pravilni vzgoji no- kratkem poslali stvarne pred- tl'l,I' n '1v bodo proračuni okrajnih in sednik CK LMJ Milijan Neoričič, ve socialistične inteligence in na- loge. mestnih ljudskih odborov vse- predsednik MLO Skoplje Vasil predku naše domovine. — Josip Govoreč o možnosti za trgo- vsekakor prispevalo za hitrej­ ši razvoj trgovine med naši­ ma državama. Na koncu je g. Mizuno po­ udaril, da je bila japonska delegacija med bivanjem v Jugoslaviji povsod prisrčno sprejeta in je uživala veliko ustrežljivost Rad bi porabil to priložnost, da se v imenu naše delegacije najprisrčneje zahvalim za to, je dejal g. Mižimo. Na zemunskem letališču so se od japonske delegacije po­ slovili dr. Stane Pavšič, drž. svetnik v sekretariatu za zu­ nanje zadeve, člani japonske­ ga veleposlaništva v Beogradu in zastopniki naših gospodar­ skih podjetij ter zv on e zbor­ nice za zunanjo trgovino. bovali proračunske invest!- Djorgov, predstavniki univerzitet- Broz Tito«, cije, ki v republiškem planu nih profesorjev ter drugi gostu in proračunu niso zaieta. v , - - . Smatra, da bodo okraji Imeli . Ko * £ ? đstaI?1!k ,Zve?e n r » ,o i toVi cr-o/Jc+mr V « “ « J * . T rJ P *!° JwtlgreS odprl, je v imenu SZDL Jugosla- Beograd, 13. marca. V komisi­ ji za kulturne svese s tujino so imeli te dmi razgovore o raz. širitvi kulturnih zvez med Av­ strijo in Jugoslavijo. Pri razgo­ vorih so sodelovali z avstrijske strani veleposlanik v Jugoslavi­ ji g. dr. Walter Wodak, zastop­ nik avstrijskega ministrstva za kulturni odposlanec v Beogradu gdč. Engelberg, z jugoslovanske strani pa Marko Ristič, predsed- vinsko zamenjavo, je g. Mizu- nik komisije za kulturne zveze precej teh sredstev. V okviru realnih možnosti pa v repu­ bliškem proračunu ni bilo moaoče dati večjih sredstev. Glede cen smatra, da je po­ višanje v prvih mesecih no­ vega leta običaj, zlasti glede kmetijskih pridelkov. Smatra da bo v teku leta z inštru­ menti družbenega plana mož­ no doseči globalni nivo cen, kot ga predvideva družbeni plan. Draga grška vojaška delegacija v Jugoslaviji Hujskaštvo proti Slovencem v Italiji Skoplje, 13. marca (Tanjug). V ponedeljek 15. marca bo pri. spela v Jugoslavijo še ena gr- Trst, 13. marca. (Po telefonu) V zvezi s kongresom Demokra­ tične fronte Slovencev v Italiji je pričel lokalni iredentistični tisk Pred drugim kongresom DFS italijanski iredentistični tisk stopnjufe gonjo proti Slovencem v Italiji ter na najbolj grob način žali žrtve fašizma * s tujino Ivo Frol, sekretar in Krista Djonđjevič, svetnik te komisije. V komisiji so med drugim go. vorili o zamenjavi profesorjev, ki (bi imeli predavanja z raznih področij znanosti in kulture, o zvezah med slavističnimi stoli­ cami na univerzah v Avstriji in Jugoslaviji ter o olajšavah za študente in mlade znanstvene delavce pri njihovem delu in študiju v teh državah. Na sestanku so sklenili, da bodo letos priredili razstavo jugoslovanskih srednjeveških fresk, ki je sedaj v DiisseMor- su, v Jugoslaviji pa bo razsta­ va zbirke najpomembnejših del starih avstrijskih slikarjev iz muzeja »Kunsthistorische« Mu­ seum« na Dunaju. Govorili so tudi « razstavi .slik iz XX. sto­ letja, ki bi bila istočasno v Av. striji in Jugoslaviji. ska vojaška delegacija, katere objavljati vrsto člankov, v kate- Pretveza za to je predlo« zveze senedjivo sklada s celotno politiko obisk sodi v okvir medsebojnih rih žalijo Slovence v Italiji z očit- bivših borcev NOB v Gorici, da uradne Italije, ki na vse miroljob- obiskov vojaških delegacij Gr- nim namenom, da bi zmanjšali bi bilo potrebno na Goriškem po- ne predloge Jugoslavije za rešitev čije, Turčije in Jugoslavije. Na- ugled napredne slovenske organi- stavki v nekaterih krajih sporne- spornih vprašanj, kar se zlasti » . . , . _ _ . . . . • ’ - - ----------* u a p i i A u i s e i T v i w n v » l a u u v u t n a t i u i H jA J U liilU V p i d h ä l i j i Jk ciX S C U ä S u l Brav tako je P°sJ- Knar »c men teh obiskov je medsebojno zarije v Italiji in njenega kon- nike aU spominske plošče padlim kaže v zvezi s Trstom, odgovarja prosil predstavnika d.žavnega spoznavanje poveljujočih in vo- gresa. Velika razgibanost in rani- borcem v NOB, DFS pa naj bi negativno in ne pokaže naknanjše sekretariata za proračun, nai „„join », « .« k n . i _ ___ :____ tt 1_______ rine ___ ____: ___________1. v . vt__ Lx: j ! ? ____ t-___ • ‘ šišakli obit Beirut, 13. marca (AFP). Po nepotrjenih vesteh, ki jih objavljajo libanonski listi »A l- safaha« in »Alviždžan« so v Saudovi Arabiji ubili genera­ la Šišaklija. Šišaklija je baje z revolverjem ubil pripadnik w k rfoC dilnihvojaškihoseb držav Bal- manje za II. kongres DFS je trn pri tem pomagala. Za klerofaži- dobre volje za izboljšanje odnoeor zakonu, veljavnem v Saudovi bi pojasnil, kako je bilo v kanskega pakta. Delegacijo šti- v peci italijanskih Jovimstov v stični list »Giomale in Trieste« mod obema državama. S. L. predlogu proračuna izvedeno ri±i članov grških oboroženih Gorici, ki bi radi zaprli usta in tiste, ki stoje z» njim, je ta načelo štednje, zlasti z ozirom sji vocü generalni podpolkovnik tistim, ki se bore za napredne človečanska zahteva nič manj kot na proračun v letu 1953. Temistokles Koceas, poveljnik ideje. Glasilo DFS »Soča«_ jim je »premišljena provokacija«, kajti Tov. Bartl je odgovoril, da armadnega zbora v obmejnem dostojno odgovorilo, ko je med prav na tej zemlji — piše list, bi je bilo načelo varčevanja eno delu Grčije proti Jugoslaviji, drugim napisalo: »Mi smo prepri- bilo treba za vedno pokopati spo- osnovnih napotil pri sestav- Delegacija bo gost generalnega lani, da bomo dosegli mimo vseh min na vse, kar so storili Titovi . ________ jwj . r _ Ijanju predloga proračuna. Pri majorja Nikole Karanoviča in krščanskih indrugih nazovi de- partizani, ki jih anemije »bar- Atenskičasopisipozdravljajo ra- tapogodba mnaperjena proti ne­ osebnih izdatkih je to prišlo b0 med petdnevnim bivanjem v mokracij stike z italijanskim ljud- bare«. tifikarijododatnega sporazuma o komur, pač pa jeorodje miru m do izraza v tem, da sekader državi obiskala nekatere stvom ter bomo postali posredniki To ni samo najbolj groba in ci- stalnem sekretariatu balkan&ega obrambe svobode treh držav, ki iz- V samiadministraciji nipo- enote in vojaške ustanove v »i«» »» socialističnim ljud- nična žalitev Slovencev v Italiji pakta v jugoslovanski Ljudski vira iz skupne volje po utrditvi večal, povečal pa se je v pro- Kumanovu ter drugih mestih na stvom nase matične državeTo je in njihovih žrtev fašizma, tem- skupščini. » Soglasno sprejetje te- sodelovanja v okviru miroljubnih nase veliko poslanstvo in ena več je hkrati groba žalitev na- ga sporazuma, piše vladni časopis smotrov vseh svobodoljubnih glavnih nalog II. kongresa naše rodov Jugoslavije in zaveznikov, »Akropolis« je izraz zaupanja v držav. Želeli bi, da bi njihov organizacije «. s katerimi smo se skupaj borili v prihodnost trojne pogodbe. Be- zgled posnemale tudi drage. Te- Glavna tarča napadov pa je zadnji vojni. sede dr. Beblerja, ki je razložil daj bo vojna nevarnost zagotovo postala ponovno NOB in njeni To hujskaško in žaljivo piša- predlog zakona o ratifikaciji do- dokončno odstranjena.____ Podob- borci, za katere so iz fašističnega nje italijanskega šovinističnega datnega sporazuma, so naletele na no pišejo tudi dragi -griSki časo- dovarja zbrali vrsto žaljivk tiska proti Jugoslaviji, pa se pre- globok odmev v grškem narodu, piši. Arabiji, odsekali glavo. Grški odmev no ratifikacijo dodatnega sporazuma Aten 13. marca. (Tanjug) Znano je, nadaljuje časopis, da sveti in zdravstvu z znanstve­ nimi delavci Zato v prora­ čunu ni nobenih rezerv glede osebnih izdatkov, razen zne­ ska 220 milijonov, ki je pred­ viden za dopolnilne plače. p«av tako je bila uvedena ozemlju LR Makedonije. Računajo, da bo v kratkem času delegacija JLA, ki jo bo vodil generalni major Nikola Karanovič, vrnila obisk general­ nemu polkovniku Koceasu.