TEDNIK ISILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Ptuj, 13. maja 1971 Leto XXIV., št. 19 Cena 0,70 din tujcani so pro- avili svoj rajevni praznik ! soboto so prebivalci me- ptuja proslavili svoj kra- pi praznik na dokaj sve- , način. Najprej so se •al: vsi člani krajevne ipnosti. ki jo dokaj .uspe- j vodi Lojze Cene. v dvo- ji narodnega doma v Ptu- , med njimi so bili tudi ^teri preživeli borci NOV. ii njimi tudi Tončka Sa- din-Ženka ter predstavni- družbenopolitičnega živ- jnia ter nekateri pred- ^vniki delovnih organiza- I ptujske občine kot tudi pdstavniki naše ntujske piziie Svečani govor je imel jze Cene. predsednik kra- sne skupnosti, ki je govo- 0 pomenu praznika kot i; o doseženih uspehih aievne skupnosti ter bo- č:h nalogah. Kot vemo. je ajevna skupnost Ptuj ena ned najbolj delovnih kra- raih oblasti v občini in ene us.pehe lahko vidimo '■"'sod. Prav po zaslugi kra- skupnosti so v zad- treh letih asfaltirali že [wlne ceste v mestu kot 01 na periferiji na Haj- "1. Rogoznici, Vičavf in Ji uspehi oa, kot smo sli- ^ '".vodstva krajevne skup- ^f« ne bodo uspavali. Z ■j^m bodo nadaljevali tudi ^etosnjem letu na vseh to- ^ Ima i o precej načrtov vemo. ti načrti ne I '^^Jieio samo na papirju in j ^ne obljube, ampak jih 'jno tudi v celoti uresni- J®- celo presežejo. Zaslu- j to imajo nedvomno občani, ki prisluhnejo in potrebam kraja .'^di PO svojih močeh do- svoi delež k re- j, ^ciji postavljenih nalog. J^^^bej. ker imajo napo- Korist Drebivalci sami. - dvignejo za stoonico , '7. zaostalost' ter .činsko sodišče za prekrške Ptuj STRAN 6 TEDNIK — ČETRTEK, 13. Tekmovanje v znanju od 0^11*16 na osn. šoli Desternik Kot že nekaj zaporednih let, so tudi ob letošnjem ju- bilejnem letu vstaje sloven- skega naroda, priredili na osnovni šoli Bratov Reš v Desterniku v osrčju slikovi- tih in vinorodnih slovenskih goric tradicionalno medraz- redno tekmovanje o pozna- vanju. ki ga tu organizirajo vsako leto na dan osvobodi- tve naše domovine izpod o- kupatorjevih zavojevalcev. Letos je bilo to že sedmo tekmovanje zapovrstjo. Do sedaj so na šoli obdelali te- me o Lackovi četi. Pohor- skem bataljonu, XIV. divi- ziji. Kočevskem zboru. Pr- vem in drugem zasedanju AVNO.I medtem ko je vod- stvo šole letos izbralo temo z naslovom: Vstaja sloven- skega naroda. Kaj so se na- učili je pokazalo tekmova- nje, v katerem so se pome- rili 5. a in b razred. 6. a :n b. 7 a in b ter učenci 8 razre- da. Da so bili vsi učenci o- ziroma tekmovalci dobro pripravljeni, je dokaz že to, da so morali učencem 5. a in b razreda postaviti kar štiri dodatna vprašanja. Sele pri petem vprašanju se je učen- cem 5. a razreda malce za- taknilo in zmagovalec je po- stal 5. b razred ki je osvo- jil prehodni šolski pokal l>ratov Reš. Zanimivo je, da je bil tudi v lanskem letu 5. razred zmagovalec. Skupno je tekmovalo osem skupin oziroma 24 učencev. Zmagale pa so Milena Bez- jak, Marija Zelenik in Kri- stina Novak, ki so tako svo- jemu razredu priborile lep prehodni šolski pokal, na ka- terega bodo lahko učenci skozi celo leto ponosni, hkra- ti pa bo krasil njihove šol- ske oziroma učne prostore, kjer si nabirajo znanje za svoje življenje. Ko smo se po tekmovanju pogovarjali s Francem O- grincem, ravnateljem šole v Desterniku. je bil malce ra- zočaran, ker se tega tekmo- vanja kljub vabilom niso udeležili ali vsaj udeležil nredstavnik občinskega zdru- ženja borcev NOV. Prav ta- ko se vabilu niso odzvali tudi predstavniki Društva prijateljev mladine iz Ptuja, ki so iih na šoli celo priča- kovali da bi tako s svojo prisotnostjo dali tekmova- nju mladih bolj svečano o- beležje. Omeniti pa velja, da je uredništvo časnika TV 15. ki izhaja v Ljubljani, poda- rilo zmagovalcem šest knjig na temo o naši ljudski re- voluciji. Med knjigami smo videli tudi knjigo, ki opi- suje desant na Drvar, ko so sovražnikovi padalci hoteli uničiti naš Vrhovni štab NOV in POJ s tovarišem Ti- tom na čelu. Ali ne bi naposled kazalo, da bi zgledu te šole sledile tudi druge šole v ptujski ob- čini? Mogoče bi celo kazalo, da bi že prihodnje leto or- ganizirali med ptujskimi šo- lami medsebojno tekmova- nje o poznavanju naše naj- novejše zgodovine, kajti le tako bi se naši najmlajši najbolje seznanili z vso ve- ličastnostjo in hkrati trage- dijo naših narodov, v kateri je obležalo na bojnih poljih in v koncentracijskih tabo- riščih milijon in 700 tisoč žrtev. Pri tem velja še po- sebej omeniti, da bi po svo- je to tekmovanje doprineslo tudi k sklepanju prijatelj- stva med mladimi državlja- ni, bodočimi samoupravljav- c: ter graditelji socializma. F. H. NESREČA V CVETKOVCIH v vasi Cvetkovci se je v četrtek 6. t. m., ob 13.40 na c^sti I. reda pripetila pro- metna nesreča zaradi nepra- vilnega prehitevanja. Voznik tovornega avtomo- bila cisterne Peter Prejac, zasebni avtoprevoznik iz Ve- like Nedelje, je peljal iz Ptuja proti Ormožu. V Cvet- kovcih pri gasilskem domu je prehiteval stoječi avto- bus ne da bi se prepričal ali je cesta prosta. Medtem je iz smeri Ormoža pripeljal voznik poltovornega avtomo- bila Jakob Goričar iz Vran- skega. Pri trčenju je Preja- cov avtomobil odletel v ob- cestni jarek in se tam usta- vil. Telesnih poškodb ni bilo. Skoda na obeh udeleženih vozilih znaša nekaj nad 3 milijone starih dinarjev. Voznika sta bila trezna jr NESREČA NE POČIVA Pretekli teden so se zdra- vili ali se še zdravijo v ptuj- ski bolnišnici naslednji po- nesrečenci : Ivan Kocovan, Erjavci 8, lažja poškodba; Anton Sa- franko. Na hribu 2, lažje po- škodbe; Marija Bezjak, O- sluševci 36, lažja poškodba; Janko Hanžel. Dobrovci 38, lažja poškodba; Leopold Ko- drič. Nova vas 23. lažja po- škodba; Marija Lah, Staro- šince 43. lažja poškodba; Neža Melševar, Prepolje 93, lažja poškodba; Marija Gaj- ser. Breg 3, lažja poškodba; Ivanka Majcen, Bodkovci 18, lažja poškodba; Elizabeta Skupina tekmovalcev o poznavanju NOB skupaj z ravna- tel.iem šole in učitelji DIJAŠKI DOM PTUJ PRODA večjo količino rabljene posteljne opre- me (žični vložki, žim- nice, postelje in drugo), štedilnik Gorenje in hladilnik Obodin. Vse v dobrem stanju. Inte- resenti naj se zglase v upravi doma. Prešerno- va ulica 29. Jugoslavija plesi in poje v soboto ob 20. uri bo na dvorišču minoritskega samo- stana priredila evropsko znana folklorna skupina TI- NE ROZANC iz Ljubljane večer plesov in pesmi jugo- slovanskih narodov. Z velikim prizadevanj_em je uspelo občinski zvez: KPO Ptuj pridobiti evropsko zna- no folklorno skupino TINE ROZANC iz Ljubljane, ki bo v soboto, dne 15. maja. ob 20. uri izvedla pester spored plesov in pesmi vseh jugo- slovanskih narodov, na dvo- rišču minoritskega samosta- na v Ptuju. Folklorna sku- pina TINE ROZANC si je v več kot dvajsetletnem de- lovanju ustvarila z gostova- nji po vsej Jugoslaviji, ka- kor tudi PO večini evropskih držav (Nemčija. Danska. iHo- Greifoner, Cirkovce 68, laž- ja poškodba; Jožefa Krušič, Zetale 17 a, lažja poškodba; Mirko Slana. Trgovišče 49, lažja poškodba; Jožef Roz- man, Hum 27; lažja poškod- ba; Franc Simonič, Dornava 132, lažja poškodba; Djuro Mazera, Kidričevo 17, lažja poškodba; Ivan Ritonja, Mi- klavž 4 pri Ormožu; Darin- ka Krivec, Naraplje 14, oba lažje poškodbe; Terezija Vo- grinec, Zahl 40, lažja po- škodba; Anton Krajnc, Ma- la Varnica 10. težja pošskod- landija. Švica, Itai;,. stri j a in druge) slo* najkvalitetnejših i vanskih folklornih , Spored plesov in ^ zajet iz bogate zjj narodne umetnosti ; vanskih narodov. Zsn klorna skupina nam kazala plese in Makedonije, Črne g bi.je. Hrvatske in 5 Kvaliteta nastopajoč salcev dosega raven ših jugoslovanskih nih ansamblov, kot NEC, KOLO in LAI3( boto zvečer se nanj beta na dvorišču i skega samostana v edinstven umetniški dek ki ga ne bi si muditi. ba; Maks Jus, Zetak. j a poškodba; herezija la, Levajnci 35, la; škodba; Rozaldja ! Sevci 53. lažja po! Josipa Korotaj, Otd 30, lažja poškodba; Holc, Placar 27. la? škodba; Darja Tuš«fe niča 125. kžja Silva Miklošič. Mi«! Ormožu, Bojan Gerečja vas 70, obal škodbe; Franc Fajfa stika 20 lažja pošk«< iTKONI* — CETKTBK, 13. maja 1971 STRAN 11 Vabijo ga travniki Zima je minila. Travniki so ozeleneli in prve cvetlice ■so pokukale iz zemlje. Sad- no drevje je začelo poganja- ti svoje dišeče cvetove. Pri- čelo se je delo na polju in v vinogradih. Skratka, vsa na- rava je postala živa. Sonce je prijetno sijalo, ko sem šla prek travnika. Tam sta Neža in Treza čistili travnik. »Joj, Neža, saj bi ga Skoraj ubil!« sem slišala Tre- zo. Na tleh je sedel 14-letni Nežin sin Franci. Med jo- kom je pripovedoval:. »Na- bil me je in me ni pustil v šolo.« Treza se je čudila: »Moj Stanko da te je? To že ni res.« »Je, je.« je vpil s tankim glasom Franci. Tre- za je še rekla: »Moj sin je star 18 let in sc ne ukvarja s takšnimi frkolini. kot sa ti.« »Jaz pa ti rečem. Treza,« je rekla Neža, »da t: in tvoj sin nts-ta nič orida.« Franci je še rekel: »Na milici se bo Zfloašel!« Treza je požrla vse to. da- la grablje na ramo in se na- potila nroti domu. Tam je našla Stanka, ki je očetu po- magal pri oranju. »Tako, ja, takšno nam skuhaš! Kje si bil? Na> cesti ustaviš šolar- ja, zdaj pa boš imel, ko boš šel na milico.« Stanko pa je odgovoril: »Kaj vam je, ma- ti? Nisem bil nikjer.« Mimo je prišla Franci jeva so.šol- ka. Sl'iša]a je pogovor jn pri- stopila. Povedala je. da se je Franci potepal, se igral na travniku in ni hotel iti v šo- lo. Treza se je pomirila. Nasledn.jega dne sta se z Nežko sporazumeli. Franci je bil kaznovan, ker ga je bolj pritegnila pomlad kot šola. Anica Mlakar, 8. raz. Zetale Moj dedek Dedka imam zelo rada, za- to bi mu posvetila nekaj vr- stic. V«ak človek ima že od ra- ne mladosti poleg staršev rad še nekoga drugega. Me- ni je storil moj dedek veli- ko dobrega. Ko sem bila še majhna, je večkrat pazil na- me, se z menoj igral in mi večkrat izdeloval igrače. Ve- likokrat se je sklonil nad mojo posteljo in me hotel pomiriti. Tega se sicer sama ne spominjam, toda mama mi tako pripoveduje. Tudi de- dek se spominja minulih lel in rad pripoveduje o njih. V svojem življenju je ve- liko pretrpel. Imel je tri o- troke, za katere je z vese- ljem delal. Preživel je prvo in drugo svetovno vojno, ki sta terjali toliko žrtev. Se- daj je star 81 let in še vedno krepak za svoja leta. Pred tremi tedni je hudo zbolel. Imel je pljučnico. Vsi smo se bali zanj. saj smo želeli, da bi ostal med nami še mno- go let. Dedek je ozdravel in vsi se radi z njim poveseli- mo. ker zna toliko veselih zgodbic. Ker je dedek že star. tež- ko opravlja kakšno delo, za- to mu vedno priskočim na pomoč. Večkrat opazujem njegov naguban obraz, njegovo sr- ce pa je tako lepo in polno ljubezni do vseh nas. ki nas ima rad. Majda Murko, osn. šola Desternik Kam nas pelje alkohol Čakala sem na avtobusni postaji. Naveličala sem se stati na sivem asfaltu Odšla sem v bližnjo restavracijo, ki je bila polna starejših in mlajših ljudi. Skoraj vsi se- dež" so bili zasedeni. V kotu je sedela stara ženica. Zra- ven nje je bil stol, na kate- rem ni nihče sedel. Sedla sem k njej. Bila je revno oble- čena. imela je preveliko j ak- no. krilo pa je bilo zakrpa- no. Mirno je sedela in gleda- la v mizo. V eni roki je dr- žala cigareto, v drugi pa ko- zarec z žganjem. Ta roka je neutrudno potovala od ust do mize in obratno Zazrla sem se v strop in premišlje- vala. kaj inaajo ljudje v al- koholu. Zakaj toliko nesreč, samomorov, nretepov, razpr- tij? Vsega je kriv alkohol. Iz razinišl-anja me je zmotila njena roka. Imela je rdeč nos. žareča lica in kalne oči. Hotela je nekaj povedati, pa ni mogla. Oprla se je na mizo in majavih nog odšla iz re- stavracije. Na mizi je ostala prazna steklenica. Nekaj dni pozneje pa je zazvonil v naši vasi zvon. Oznanil je njeno smrt Dan. ko sem jo videla s cigareto in kozarcem žganja, je bil zadnji njenega življenja. Tatjana Brezinšek. 7. raz.. Podlehnik Lainivee Tamkaj v daljavi postava se giblje sumljiva, kot da priganja jo sila sikrivnostna, vsiljiva. Glej, kako na-glo sipeši oseba korak, z rokami maha in krili v prijateljski znak. Ko se svetišču tako približuje možak, vidi, poznan sd mi mračni, samotni junak. Majhne oči so njegove, hinavske, u<^e, v svet porogljivo so, zlobno uprte. Žrtvi nesramno v obraz se režijo, v njo škodoželjno na tihem prežijo. Cme obrvi, košate, velike mrši, je7no razmišlja, kako naj nalogo Izvrši. Proti svetišču Pravice ga vodi korak, kaj tam le išče pretkani in zviti lisjak? Menda ljubezen ne žene ga tja do resnice? Kaj rad prignal bi laž:, goljufije, krivice?! Mrko. hudobno Pravici pogleda v oči? Glej, napihuje se. zbira vse svoje moči. Drzno zažene v Pravice se lepo prikazen, da razleti v tisočere se kose narazen. Besno razbija steklene lestence, svetilnike, da povzročil bi tam zmedo in mrak Stolče nato še kovinske posode, kadilnike, da zaismradil bi v prostoru še zrak. Vstran tud' odvrže srebrne škropilnice. Važno, ošabno odide z molilni ce. čisto razbite, od krvi poškropljene, zlobno oskrunjene, vse zastrupljene. Vse so uspele tako mu ukane, dušo krivica zda i vso mu prevzame. Kot triumfator naduti od tam on odhaja, mrzla le zona ljudi vse poštene obhaja. Saj proslavil se je zvit čarodejček. bil je resnično že pravi hudiček. Rada prevara uspeva, cveti, človek pač nima nikake vesti. Glej ga od blizu, saj to je strupeni le gad. ki zdaj priiplazil sjkrivaj bi do tebe se rad. Kaj le v zakrknjenem srcu ta nosi pošast, ki ga razjeda lažniva in zlobna ta strast. Oh, saj vse vem. in to lahko na ves glas vam povem: On pač sovraži resnico in čez vse ljubi krivico. Saj ne šepečejo spačene ustne molitve v noč le kričijo mu k satanu njegove kletve, ki zaismehu.jejo čisto pravico in ponižujejo krasno devico. Sedaj pa še pconna Pa vil h a ti zlobni: Trdno v srce si sramoto to podlo zakleni, tlači naj greh te do smrti, kot spaka ti crkni. Zdaj obtožuie pošteni te svet. vemo. da maš prekosmato ti vest. da bi te pekla nesramna zavest, le pobahaj se in kaži smrdljivi svoj cv^t. Piska j naprej še krivici v "ien rog. laskaj se laži, ki tvK>j ie ed-ni še bog ti troglodit ki sam seb- si nuhel 'dol. svetu si Nemeze večne krivice simbol. Blisk STR/iN 12 TEDNIK — ČETRTEK, 13. maja ig^j Kako zavarujemo nasade pred spomladansko pozebo Spomladanska pozeba nam povzroča poleg toče, vetrov, neurja in povoden j veliko gospodarsko škodo. Rastline pozebejo takrat, ko so še mlade, nežne, skratka naj- bolj občutljive v svoji rasti. Človek pa je napredoval v obrambi proti pozebi tako daleč, da je proučil do po- drobnosti nastanek pozebe in več ali manj učinkovitih načinov obrambe. Različne sadne vrste so tudi različno občutljive na pozebe. Ce nam pade tem- peratura pod ničlo, sokovi v rastlini zmrznejo in raz- ženejo tkiva. Spomladanske slane nastajajo pri nas pred- vsem v aprilu in maju. Po- škodujejo cvetove ali mlade plodove takoj po za vezan ju. Najbolj občutljiva sadna vr- sta je marelica. Njeni cve- tovi zmrznejo pri pol stopi- nje Celzija pod ničlo. Po- dobno občutljivost ima tudi oreh. različne sadne vrste jabolk pa pomrznejo od -1,5 do 2,5 stop. C, prav tako hruške. Češnje in slive so nekoliko bolj odporne. Naj- bolj odporna je breskev, ki pomrzne komaj pri —i sto- pinj C. V cvetu so poškodo- vani najprej prašniki in pe- stič. Na plodovih nastajajo zaradi slane plutaste zaras- line v obliki obročkov ali pa je površina plodov močno razbrazdana. Poznamo dve vrsti slane: radiacijsko in vetrovno ali advektivno. Najbolj pogosta oblika slane je radiacijska slana. Spomladi nastane v jasnih nočeh močno in ne- ovirano izžarevanje toplote iz tal. Najprej se ohladijo spodnje zračne plasti, nato pa še višje. Ohlajen zrak se steka v nižine, ki so zato še posebno ogrožene. Minimal- ne temperature dosegajo pri radiacijski slani —3 do —4 stopinj C. Advektivna ali vetrovna slana je veliko ne- varnejša od radiacijske sla- ne. Povzroča jo vdor hlad- nih polarnih zračnih mas. Ohladitve nastopajo zelo močne tudi do —7 stopin^ C, včasih pa jih spremljajo tu- di snežne padavine. Kako bomo obvarovali na- sade pred pozebo, je odvis- no od vrste nastanka ohla- ditve ozračja, konfiguracije terena, vegetacije in kultu- re. Posredni (preventivni) ukrepi proti pozebi so: izbi- ra ustreznih leg in višina vzgoje. Drugi načini protio bramb! spomladanske slane so: po- krivanje. dimljenje. segre- vanje. ventiliranje. oroševa- nje itd. Pokrivanje rastlin je naj- primernejši način le za vrtičkarje. Rastline lahko pokrivamo s slamo, papirjem ali folijami. V intenzivnih nasadih pri- de v poštev tudi gretje zra- ka. Pečice so razvrščene po možnosti v obLiki šahovskih polj PO 7 do 15 m narazen. Med novejše načine var- stva pred spomladansko po- zebo sodi oroševanje rastlin z vodo. V te namene so po- trebne škropilne naprave, ki so zelo drage in se izplača- jo le v intenzivnih nasadih, kjer jih lahko uporabljamo tudi za škropljenje proti škodljivcem in boleznim ter za zalivanje. Med oroševa- njem se na rastlinskih delih pri temperaturi pod ničlo neprekinjeno tvori led, pri čemer sproščena toplota vzdržuje temperaturo v ra- stlini, tudi pri nadaljnjem ohlajevanju atmosfere. Čr- palke moramo vklopiti ta- krat. ko doseže tamperatura rastlin O do 0,5 stopinj C, kar merimo le s specialnimi termometri. Ena izmed obramb pred slano je tudi ventiliranje. Pri tem postopku izkorišča- mo pojav toplotne inverzije in je zato uporaben le pri izraziti radiacijski slani. V nasadu imamo nameščenj ventilatorje, ki sesajo iz vi. šine toplejše plasti zraka tako skušajo izriniti hladtij zračna območja. To je pri. mer no le za zaprte kotlaste lege. 2e zelo star način zavaro- vanja sadovnjakov pred po. zebo je dimljenje. To je tu- di zelo cenen način varstva, V nasadih nalož :mo kopic6 odpadnega materiala (slama, žaigovina, stara pnevmatika itd.) in zakurimo. Ta mate- rial ne sme biti preveč suh, ker bi se potem premalo zadimilo. Te kopice sii lahko pripravimo veliko prej, mo- ramo jih imeti pokrite, ob potrebi jih odkrijemo, doli- iemo olja in prižgemo. Dim se mora razprostirati nad nasadom od 4. ure zjutraj do devetih zjutraj. Obrambne ukrepe je us- pešno opravit:, če so že na- prej pripravljeni s sodobno poročevalsko službo. Hidro- meteorološka služba že 24 ur 'naprej pove nevarnost po- zeb na posameznem področ- ju. ML ^gpNIK — ČETRTEK, 13. maj-3 1971 STRAN 13 prvi partizanski pilot-naš rojak Ciril Vrabič Ob letošnjem proslavljanju 30. obletnice vstaje jugoslo- vanskih narodov in ljudske revolucije, zlasti pa še pred praznikom našega vojnega letalstva — je prav, da do- polnimo našo lokalno kren:- j{0 še z eno popisano stranjo o našem rojaku Cirilu Vra- biču iz Stoperc, ki ga lahko uvrščamo med pomembnej- še borce NOV. Zanimivo je, da so o njem, o njegovih spominih, več- krat pisali jugoslovanski in tudi slovenski časopisi, le v Ptuju ne, čeprav je rojak iz naše občine. 2e v mladosti ga je življenjska pot zanesla v druge kraje naše domovi- ne, kjer se je aktivno vklju- čil v narodno-osvobodilni boj že leta 1941 in se odlikoval z izrednim junaštvom. Prav bi bilo. da bi tudi v oddelku NOB. Pokrajinskega muzeja v Ptuju dobil svoje mesto. Potrebno bi bilo o njem zbrati podrobnejše in arhiv- sko preverjene podatke. PRVI PARTIZANSKI PILOT — LOVEC Ciril Vrabič je bil aktivni pilot v bivši jugoslovanski hidroaviaciji. Ze takrat seje družil s komunisti in z dru- gimi naprednimi domoljubi- V narodno-osvobodilni boj se je vključil leta 1941. Po ne- liaterih virih se je s svojim malim — šolskim hidro-avi- onom pridružil partizanom že pred Rudijem Cajevcem in Franjom Kluzom. Tako je bil naš prvi »leteči partizan« z rdečo zvezdo na krilih. Za tedanji čas modernim in hi- trim lovcem italijanskih o- liupatorjev se je sicer kma- lu posrečilo, da so ta partn- zanski hidroplan uničili, ven- dar niso mogli uničit: neu- strašenega in skrajno drzne- Sa pilota — Cirila Vraibiča. Iz pilota je za dobro leto po- stal peša k — borec. Leta 1943 je bila v bližini Splita formirana prva parti- zanska hidroplanska enota. Njen prvi komandant in pi- lot — lovec ie postal Ciril Vrabič. S svojim malim šol- sl^im hidroavionom znamke »flit« -jg ta drzni partizan- Pilot zadajal sovražniku yčinkovite udarce, povzročal mnogo preglavic zasovra- ^^•"■im fašističnim okupator- l^m. Nd enem od svojih boj- "^'h poletov je bombardiral J^mško vojaško kolono z f^mbami, ki so jih partizani •vdelali ročno, težke pa so bi- ^^ Do 12 kg. O^iravil je številne uspešne Polete in bojne naloge. Sled- Se je tehnično mnogo olje opremljenemu sovraž- in tudi številčno znatno l^očnejšemu posrečilo sestre- 'ti njegovo letalo. Zrušil se a čeprav težko .poškodo- — ostal živ. Njegovi so- borci — partizani na terenu so ga rešili pred sovražnim ujetništvom in prav gotovo tudi smrtjo. Poslali so ga na zdravljenje v Severno Afri- ko. Po okrevanju je bil v naši bazi. v Benini pri Kairu pri- ključen prvi eskadriliji NOV Jugoslavije. V prvi vojaški e- noti našega novega vojnega letalstva je bil Ciril Vrabič že kot izkušen borec in pilot — lovec. V sestavi te enote se je hrabro boril za našo svobodo tudi na afriškem in italijanskem nebu pozneje pa je branil svobodo neba nad osvobojenim ozemljem naše domovine. Poleg sreče ga je sprem- ljala v življenju tudi ne- sreča. Na nekem rutinskem poletu nad Kairom, leta 1944, mu je odpovedal motor. S svojim novim »Spitfajerjem« se je zaril med masivne zi- dove sredi milijonskega me- sta. Toda Ciril, čeprav težko poškodovan, je ostal pri živ- ljenju. Zanj največja nesre- ča pa je bila to, da je mo- ral dolge mesece ležati v mavcu v bolnišnici, medtem ko so se njegovi tovariši bo- rili. Nikoli pa tudi ni izgu- bil vere, da se bo tudi sam še lahko ponovno boril. Cez nekaj mesecev, ob prevozu v okrevališče, si je sam razrezal mavčni oklep in pobegnil nazaj v svojo enoto. Bil je zopet srečen. Skupno s svojimi velikimi tovariši Franjom Kluzom, Arkadi j o Popovom, Mileto Protičem in drugimi je na- daljeval z bojem. V njego- vem vojnem dnevniku je za- pisanih in uspešno izvede- pisanih 58 učinkovitih in uspešno izvedenih bojnih nalog. Po osvoboditvi je bil za- radi težke invalidnosti kma- lu upokojen. Kot rezervni kapetan I. klase se je na- stanil pri Trogiru v bližini svoic letalske enote. Pogo- sto je obiskoval letališče, se radostil tehničnega napred- ka našega vojnega letalstva in se zelo rad razgova.rjal z mladimi piloti — čuvarji našega neba. Na proslavi 25-letnice Pr- ve eskadre JVL, ki goji tra- dicijo slavne prve eskadrilje NO V J, leta 1969 — je bil še časten gost, iskreno rado- sten in srečen. »To je moja druga mladost,« je takrat rekel mladim pilotom, ki so mu v spomin podarili ročno uro. Toda žal je bilo to nje- govo srečanje z letalci — tu- di poslednje. Umrl je 7. ok- tobra 1969 in bil pokopan v Trogiru. v kraju, nad kate- rim se je pred več kot četrt stoletja tako hrabro boril. Na zadnji poti ga je pospre- mil njegov najbližji bojni tovariš Slobodan Alagič in drugi. Tako se je končala pot Ci- rila Vrabiča. nosilca Parti- zanske spomenice 1941 in številnih drugih odlikovanj. Vse svoje življenje je ta naš rojak posvetil revoluciji in njenim idealom. Prvi upor- niški streli iz partizanskih pušk so pokazali mlademu predvojnemu pilotu pravo pot v boju za novi svet. lep- ši in boljši! Približno tako bi se glasi- la »uradna« karakteristika Cirila Vrabiča. našega roja- ka in pomembnega borca. Toda. seznanimo se še z njim kot s človekom, z nje- govo življenjsko potjo. Ven- dar o tem prihodnjič. OPOMBA: Navedbe so po- vzete iz memoarskega se- stavka KRILA ARMT.TE št. 633 z dne 15. oktobra 1969 in po navedbah njegovega bra- ta Ignaca Vrabiča iz Stooerc Franc FIDERSEK Od pokojnega veterana so se poslovili njegovi bojni tova- riši in mladi piloti JVL. Bistriški judoisti poraženi v telovadnici Partizana je bilo zaključno tekmovajije judoistov za jugoslovanski pokal v Sloveniji. Nastopile so ekipe ljubljanske Olimpi- je. Šiške, Murske Sobote in Impol. Pokalni zmagovalec je postala Olimpija, ki je v finalu premagala domačine 5:2. Zbralo se je okoli 500 gle- dalcev, ki so najprej gledali polfinalna srečanja med Im- polom in Mursko Soboto ter Olimpijo in Šiško. Bistričani so bili v srečanju s Soboto veliki favoriti, tc pa so tudi potrdili z visoko zmago 8:1. Tudi Olimpija je z visokim rezultatom odpravila Šiško 7:1. V finale sta se tako po pri- čakovanju uvrstili ekipi, ki sta že nekaj časa najboljši v Sloveniji. Bučni navijača Im- pola so prav gotovo računa- li. da bo pok^l ostal v Slo- venski Bistrici, žal pa so ju- doisti morali priznati premoč ekipe, ki jo trenira zvezni kaoetan Skraba. Dvoboj je bil odločen že po bojih mlajših mladincev, kjer je Olimpija povedla 2:0. Prek starejših mladincev je nato Impol zmanjšal rezultat na 3:2. tako da so bila odlo- čilna srečanja v članski kon- kurenci. Prvi je za domače nastopil Rebemak. njegov nasprotnik pa je bil repre- zentant Franjič. Domačin je imel srečanje že dobljeno, vendar je dvoboj izgubil. Fra.njič je nekaj sekund pred koncem presenetil z odličnim metom in zabeležil pol točke, Olimpija pa je vodila že 4 2. Se vedno je obstojala mož- nost. da Impol izenači, To- polčniku pa kljub veliki pre- moči ni uspelo premagati Ocvirka in moral se je zado- voljiti z neodločenim rezul- tatom. Peto zmago za Olim- pijo pa je dosegel Macarol. ki je efektno premagal Vidma- jerja. Zmaga Olimpije je zaslu- žena. čeprav malce previso- ka, sa^ so bili vsi boji zelo izenačeni. Poglavje zase so bili sodniki Blažič. Mithans (oba Maribor) in Petrunije- vič (Ljubljana), ki težavni nalogi še zdaleč niso bili kos. DU Pridržani do iztreznitve Ivan Rudolf. Franc Kise- lak in Franc Toplak, vsi iz Kidričevega so se v pone- deljek. 3. maja. v vinjenem stanju pretepali v b'feju sa- mopostrežne trgovine Pano- nija v Kidričevem Med pre- Vnom ie bil laž'e telesno »oškodovan devetnaj.stletn Stanimir Mijaljevič iz No- vega Pazara. zaposlen v TGA K'dričevo. Ker ie bilo pri- čakovati. da bodo oretep na- daljevali. so bili pridržani na OM Kidričevo do iztrez- nitve. Zadevo obravnava sodn k za prekrške SO Ptuj. -FK- Tatvina moped? v nedeljo. 2. maja 1971 je bil izpred gostilne letovišča grad Bori ukraden moped, znamke colibr t-12. registr- ska številka MB 73-1^79. last Milana Bedrača iz Cirkulan 44. Stor'V->c s^ni identif ci- ran, vendar so mu na =5ledi. -FK- STR/iN 14 TEDNIK — ČETRTEK, 13. maja ig^j RODILE SO: Manja Lozinšek, Mestni vrh 98 — Ivanko; Anica Bratušek, Majski vrh 24 — dečka; Alojzi- ja Kovačec, Opekarni.ška 11, Or- mož — Tončka; Alojzija Volmut. Podgorci 9 — Andrej ko; Marija Kaučič, Središče 1S2 — Alojzijo; Hermina Neniec, Vodranci 32 — Dušana; Elizabeta Bigec, Sedla- 'Sek 106 — Ivana; Ana Babič, L.o- lierSice 25 — Liljano; Rozalija Terbulec, Skorba 12 — deklico; Ana Geč, Stojnci 71 — Milana. Angela I.ajh, Borovci 47 a — dečka; Štefka Kline, Sp. Velo- vlak 11 — deklico; Jožefa Zinko, Bratonečice 3 — Jožico; Marija Bevc, Formin 50 — Rudolfa; Elizabeta Tu5, Potrčeva 250 — Zorana; Ana Lenart, Mestni vrh 12 — Marjanco; Erika Pleh, Vrt- narska 9, Ormož — Marka; Ma- rija Podplatnik, Cvetkovci 61 a — Sonjo. POROKE: Mirko Zavranik, Apače 77, in Danica Ukmar, Apače 77; Šte- fan I.ešiiik, Žalec, Ix»žnica 21, in Jožica Rimele, Krčevina 14; Franc Hlastec, Kidričevo 18 a, in Angela Bračun, Kidričevo 39; Mirko Medved, Lovrenc na Dr. polju 114, in Antonija Pišek, Lo- vrenc na Dr. polju 103; Roman Fridauer, Zagrebška 29, In Silva Silak, Hajdoše 77; Milan Toma- nlč. Kungota 46, in Nada Sohar, Kidričevo 35; Adolf Breznik, Maribor, Cankarjeva 21, In Kri- stina Arsič, Mariborska 22; Branko Smigoc, Ciglence 66, in Katarina Mesarec, Krčevina pri Ptuju «1. UMRLI SO: Stanko Sušnik, Dom dr. M. BorStnerja, Dornava, roj. 1956, umrl 23. 4. 1971; Franc Pišek, Stuki 16, roj. 1902, umrl 5.5. 1971. Umetnost sprostitve Sodobni človek se mora naučiti premagovati napeto- sti vsakdanjega življenja, si- cer le-te njega premagajo. Biti mora kakor drevo v ve- tru in se upogniti pred vsa- kim sunkom ali pritiskom in se zopet vzravnati po kon- čanem viharju. Svojega duha sd naj sprosti c^ mis"!! na mir, počitek in molk. Zamisli naj si miren ribniik sredi šepetajočih brez in svojo notranjost naj sku- ša uskladi-ti z umirjenim na_ pevom narave. Stremi naj za notrajno razigranostjo, da si tako o- hran: sproščenost v vrtincu svoje zaposlenosti. Doseže jo tako. da posnema dečka, ki se sonči na obali, ali ribiča na morju. Pomaga naj si z gijbanjem, potovanjem, športom in te- lovadbo. z delom na vrtu ali v drevesnici, ker prinaša te- lesna utrujenost siprostitev in dobro spanje. Ker človek ve, da so za- pletene življenj sike razmere glavni vzrok napetosti, naj si smotrno uredi svoje delo, naj ga opravlja v pravilnem zaporedju in naj se loti sa- mo enega dela hkrati. Izogiba naj se razburja- nju in izkorišča blagodejno moč glasbe za pomirjenje živcev. Odikril bo. da je smehljaj znamenje sproš6e. nosti, zato ne bo kazal veodar je stiskal in dokupoval. K hiši je bivši gospodar prišel kot drugi jnož ovdovele kmetice, ki je imela že velikega sina. Ta sin se je kmalu oženil, čez nekaj let pa je umrl. Pri hiši ie ostala snaha z otroki in hčerka iz drugega zako- na. Ta hčerka je doraščala največ pri kravah, ki jih je pasla in pri drugih zunanjih opravilih. Dovršila je le dva razreda osnovne šole, do- volj, da se zna podpisati in za silo brati. Nikomur se ni zdelo vredno pritegniti jo h gospodinjstvu ali jo nava- diti na samostojnost. Po nenadni gospodarjevi smrti je postala dedič naj- večje kmetije v vasi. Snaha se je z najmlajšima hčerka- ma odselila, lastnica kmetije pa se ie kmalu poročila s človekom iz oddaljenega kraja. S kmetijo je pričelo iti naglo navzdol. Lastnica Liza ne zna preračunat: vrednosti denarja, niti ne ve, kaj je ar ali hektar. Mož je bil nekoliko bolj razgledan, vendar naignjen k udobju in dobremu življenju. Pričela sta prodajati zemljo prilož- nostnim kupcem, vendar ita nekaj zemlje le obdelala, imela lepe krave in nekoliko preuredila prejšnje parme. Ta-m sta si uredila sobico in kuh injo, prejšnjo leseno hi- šo pa opustila. Liza je že pred zakonom imela več o- trok. toda vsi so kmalu po rojstvu umrli. Tudi prvi otrok v njenem zakonu je umrl. ko je bila stara že precej čez štirideset let, pa se ji je končno rodil otrok, ki je ostal pri življenju. Ne- goval ga je največ mož. to- ko je bil otrok star se- dem let, mu je umrl oče. Kaj in kako se je sedaj godilo z Lizo oziroma nje- nim premoženjem, je težko opisati. Ob nenadni smrti pri h'ši ni bilo denarja, toda »iašli so se dobri ljudje, ki so bili pripravljeni odkupiti to ono. Liza je naenkrat za- čutila o svojih rokah denar. Nikoli v življenju ga ni imela, ker je tudi mož bil '^jun blagajnik, prej pa ji p tako nihče ni dal. In ko- dobrot se je dalo kupi- i^i Klobase, napolitanke in marsikaj. Pri hiši je bilo vendar še toliko vsega, kar ^^ .ie dalo prodati in ljudje bili pripravljeni kupiti. ^^ ko je živel mož. je šel v.inograd in nad njim nova Zidanica, ki v njo brez skrb: Postaviš najmanj dvanajst Polovnjakov. za borih 55 Hietinpetdeset) starih tisoča- '^cv. Zidanica in vinograd sta vredna najmanj kakšen ^tsr milijonček. Vendar se je mož še neko- liko držal, po njegovi smrti P® je bilo kaj žalostno vide- kako roma od hiše vse od pohištva, orodja, živine in zemlje. Naj naštejem le ne- kaj primerov: edino omaro so ji dobri ljudje odkupili za petsto starih dinarjev. Vinski sodi, vredni desetine tisočakov, so romali iz kle- ti za nekaj borih stotakov. Nato so prišle na vrsto nji- ve, sadovnjak, gozd, Liza je pridno podpisovala pogodbe, denar je kopnel, pravzaprav ga nikoli ni bilo, saj so bile cene minimalne. Okrog hi- še so se pasle tuje krave. Li- za pa je edino še preostalo kravico pasla ob cestah po polju. Nihče se ni vprašal, kaj bo jedla njena krava, glavno je bilo, da se je dalo dobro kupiti krmo. Lizina krava je povrgla slabotnega telička, ki ni mogel sam sta- ti na nogah. Nič zato. Ko je bil star tri tedne, so se na- ši: dobri ljudje, ki so ji ga pomagali zaklati in pojesti. Nato je prišla na vrsto kra- va. Dobra mlekarica je bila, toda Liza je dobila zanjo petintrideset starih tisočakov. Tudi pri zemlji je bilo po- dobno. Liza ni vedela, kak- šne so površinske mere zemlje, zato tudi ne. koliko je prodala. Končno so se na občini zganili. Prepovedali so ji prodajo nepremičnin, da bi zaščitili nedoletnega otroka in ji postavili varuha. Toda ljudem je bilo tega kaj ma- lo mar. Že pred leti so na- čeli mogočno gospodarsko Doslopje, saj takih stavb Li- za vendar ne potrebuje. O- peka, strešna in zidna, pa tudi les je bil marsikomu po- treben. Ko ie bilo poslopje enkrat načeto, je šlo naglo naprej. Ostrešje se je pričelo nagibati. Nikogar ni bilo, ki bi ga popravil in končno ga je sneg pričel rušiti. Pa kaj je bila potrebna sedaj Lizi velika stavba! Ni imela živi- ne, niti pridelkov. Zopet so se našli ljudje, ki so hitro sklenili pogodbo za razpa- dajoče poslopje. Trije veliki hlevi in kašča. zraven pri- strešek, ki je bilo v njem včasih po pet voz sena, vse to zopet za borih petin pet- deset starih tisočakov. Ce omenim samo železne nosil- ce, ki so bili sami vredni najmanj petkrat toliko. Lju- dje v okolici so bili ogorče- ni, kupci pa so kljub opozo- rilu. da ima ženska varuha, na moč naglo podirali in odvažali. Končno .je le zaleglo ne- kaj nekje :n iz občine je prišla komisija. Čeprav so medtem kupci odpeljali že vso strešno opeko in les, kar je bila najmanj dvakratna vrednost vsote v pogodbi, je komisija ocenila ostanek po- slopja na minimalno vred- nost 350 starih tisočakov. Ta denar je bil edini, k: je zanj kupil varuh nekaj prepo- trebnih sivari za žensko in otroka, med drugim tudi štedilnik, saj je imela le star gašperček. Sedaj res doma ni bilo ni- česar več. Toda Liza ima še nekaj gozda, ki ga ne sme prodati. V gozdu so drva in gozdar je zaznamoval dre- vesa za posek. Kljub temu, da so vsi ljudje vedeli, da ima varuha, da ne sme pro- dati ničesar, so bili hitro na uslugo. Pomagali so ji po- dretd vse drevje, ga pospra- viti in nazadnje seveda tu- di kupiti. Liza je vso zimo kurila z dračjem desetine kubičnih metrov drv. ki bi zadostovale Lizi in njenemu otroku za več let. pa je ro- malo drugam. Varuh je zve- del o vsem takrat, ko so bi- la drva že spravljena in de- loma pokurjena. Kaj bo sedaj z Lizo. kaj bo s fantom, ki je slaboten in podhran.jen ter bo letos končal šolo? Kljub temu, da je fant brihten, bo i2^topil iz šestega razreda. Težkega fizičnega dela ne bo zmogel, saj ni navajen delati prav nič. Kaj je res kriva samo Li- za, kaj je kriv otrok, da se bosta oba kmalu znašla naj- brž na cesti? Ve kdo odgo- voriti na to vprašanje? SR Dober den gospe no gospodje, tavari.šči no tavariščice, pozdro- vlenl fsi, ki se na moj guč viin razmite no fsaj od cajta do caj- ta moje kozlerije preštejete! Porka v seloti, ta štora se že celi den kak lintvort dere okoli hiše. Pa vete zakaj? Bojše, ke van sploh ne poven! V nedelo sma bla na obiski pri sosidovih no nama je Juža zavujpa, ke de si pre traktor kiipa, da mo nede več trebalo oroča po vesi fehta- ti. Ježeš, zaj še je tota traktori- zacija mojo Mico prijela. Na ni- ben način ji nemren dopoveda- ti, ke prvič nemarna tejko pe- nez, da bi si kupila toto »prda- lo«, drugič pa niti nemarna tej- ko griinta, da bi mela s trakto- ron kaj delati. Vete, mija sma boj mala posestnika no si prav- zaprav lehko nojin griintič z motikoj razkoplema. Mica si to- ga nemre dopovedati. Ce meti traktor pa pika. Vete kaj mi je rekla: »Ce nema mela kaj ora- tl no voziti pa ma se po nede- lah malo po vesi vozila ali pa se k žlohti v mesto pelala.« Gdo sen ji reka, ke je potreben za traktor šoferski izpit no meha- nikarske izkiišje, se je v jezi zdrla na mene: »Prekleti ded^ resen je zodji cajt, ke se sproviš v nekšni mehanični tečaj, saj še mene več nemreč vredik »po- Srajfati« ... Frdamanske ženske, zaj pa rečte, če si ne.sen bogi revež. DOBRO POZNANSTVO Zaj pa van naj poven še neke iz mojih mlodih let: »2e od ma- lih nog sen ba boj sramežliv no največkrot brez dinara v žepi. Zgodlo se mi je enkrat točno tak, kak mo van zaj napisa: Bi- ja sen glih tejko star, ke sen že veda, da so na sveti dvojni )i- dje. Eno večer sen se v Marpro- gi sreča z eno frčafeio, ki je pret nikol Se nesen vida. Meja sen oblečeni novi gvant no na- sploh sen ba šikani pubec. Me- ja pa sen smolo, v žepi nesen meja niti tejko penez, da bi se lehko omu pela. Diklina me je povobla v svojo sobo . . . Son pri sebi sen si reka: P je, Lujs, če nocoj ne boš izkori.sta prili- ke, te si vejki troti. Začeja sen ji po tihen šepetati: Jas bi rad . . ., saj vete gospodična . .ma- lo mi je nerodno. Bi mi vi po- sodil ... »Seveda van bon,« si je zdeh- nola no se kak kača zamotala okoli mene, tak ke ji niti nesen moga do kraja povedati, kaj bi pravzaprav rad. Naenkrat bla je poleg mene noga kak Eva v raji poleg Adama . . . Meni je grotalo nerodno pa sen jo pita: Ježeš, gospodična, kaj pa delate? »Ja, kaj delan, v štampet se sprovlan, saj si to tudi hteja?«, mi je rekla z drhtečin glosekon. »Nesen misla toga, misla sen vas le lepo prositi, če bi mi leh- ko posodil pet jnr.iof,« sen .ji kinner dopoveda kaj bi pravza- praf rad meja od nje . . . Premoj duši, skočla je v !uft, no se začela dreti kak lintvort. »Kaj pa si ti misliš? Kumer sen te nocoj spoznala, pa me že za peneze fehtaš... Jas sen po- štena ženska,« je še zarjovola no me je že skos dveri ablifrala. Kaj rečete drogi brofci. Ala, pa je resen poštena bila . . . RADOVEDNOST Pri naših sosidih majo prebri- sanega malega Janezcka. Ta starša hčer si je to prešji t.iedeii prignala domu nekšnega Dojč- lubčeka. Saj vete, kak to gre. Ta mloda dvo bi rada bila sa- ma, Janezek pa je fort naprej okoli jedva plesa. »Poslušaj, Janezek,« mu je re- ka mlodi mušketir: »Ce boš najl piista s sestricoj samo, te mo ti da pet nemških mark.« »Nečen meti,« mu je reka Ja- nezek. »Pa ti don deset mark,« ga je fehta dale . .. »Nemo meja,« se je zdrja Ja- nezek. »Pa kaj bi sploh rad?« se je razjeza mlodi Nemec. »Vad bi vida, kaj bi vija ra- da,* se Je odreza Janezek no Ke ale naprej zaSpehova zalublen«- ga Romea In Julijo--- No vidite, zaj pa je po zadosti za gnes. Srečali mo se po dro- gi tjeden. Tečas pa bodite lep» pozdrovlenl no mi kaj pište. Srečno, va§ Lujzek iz Prlekij«. Humor Osemletni so narisali, kaj bi radi postali: gasilci, ve- soljski piloti, mornarji, bol- ničarke iin še ka.i. Ena izmed deklic pa je oddala prazen list. »Kaj ne veš. kei bi rada oostala?« jo je vprašala u- čiteljica. »Seveda vem,« je odgovo- rila mala. »Rada bi se poro- čila. Samo ne vem, kako naj to narišem.« STR/iN 16 TEDNIK — ČETRTEK, 13. maja ig^j TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tedmk Ptuj. Heroja Lacka 2. — Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik je Anton Bauman. — ja vsak četrtek. — Tekoči račun pri SDK Ptuj. št. 524-3-772. — Tiska časopisno podjetje Mariborski tisk. Maribor. Svetozarevska ulica l^'