OKTOBER 2016 Novi Prvi trebanjski mesečni tiskani medij Trebnje S 908 TR CAJTNG /2016 050(497.4) I 0144079.208 C. 5 55 5 5 S 2 cobiss e T topdom Za male in velike mojstre. PC NOVO MESTO, Velika Bučna vas 3 c PC METLIKA, Cesta XV. brigade 27 Ste vi ali vaš bližnji hudo bolni? Ga. Helena vam nudi brezplačno terapijo Zdravljenje z energijo očitno postaja čedalje bolj zanimivo tudi za naše kraje, oz ljudi. V prejšnji številki smo bežno omenili Jureta Jeraja, ki je zaključil uspešno rokometno kariero, sedaj pa seje popolnoma posvetil svoji dolgoletni ljubezni - meditaciji, dohovnosti, zdravljenju z energijo. Z energijo pa zdravi, kot pravi uspešno, tudi Helena Vlaj ... »Vsakič, ko mi stranka pove, da se ji je zdravstveno stanje neverjetno izboljšalo in da je sedaj popolnoma zdrava, me to navda z neopisljivo srečo in hvaležnostjo. Še vedno pa presune tudi mene, kadar se to zgodi-po le enem tretmaju. Želim, da bi ljudje zaupali neizmerni moči ljubezni, ki ozdravi vsako še tako hudo bolezen in bi se poleg tradicionalnega zahodnjaškega načina zdravljenja odločali tudi za energetsko zdravljenje«, je ob še enem uspešno ozdravljenem pacientu dejala gorenjska Trebanjka Helena Vlaj (na sliki), ki že dolgo zdravi ljudi (in tudi živali!) s pomočjo energije. Vla-jeva je šla tokrat še malo dlje - odločila seje, da bo dvema posameznikoma pomagala - brezplačno. »Odločila sem se, da izberem dva posameznika s hujšo obliko bolezni (npr. rak, diabetes, multipla skleroza, neplodnost,...) in jima brezplačno pomagam do popolnega zdravja. Pogoj je le, da resnično želi ozdraveti«. Huh, močne besede. Le kdo si ne želi (popolnega) zdravja? Torej, če ste sami zelo bolni, ali kdo od vaših bližnjih, se lahko obrnete na gospo Heleno na 041 391 146. Držimo pesti in upajmo na najboljše ... Zaključimo pa z besedami Vlajeve, ki pravi: »Več kot bo zdravih in srečnih ljudi, lepši bo ves svet. Pošiljam vam obilo ljubezni in svetlobe!« Se strinjamo... Srečno, Dolenjska, Slovenija, Evropa, svet! V Športnem parku Trebnje manjkajo opozorilne table VAŠA POŠTA... »Trebanjski športni park je v zadnjih nekaj letih, odkar se je zanj zavzel predsednik KS Trebnje Dejan Smuk, dobil lepo, prečudovito podobo. Po 40. letih smo Trebanjci končno dobili nekaj, za kar ni potreben le denar iz proračuna, ampak tudi trdna volja ter ogromno dela in truda. Medtem, ko dopoldan na športnih igriščih v Športnem parku mrgoli osnovnošolskih otrok, so popoldanski in večerni termini namenjeni tudi ostalim uporabnikom. Trebanjci imamo sedaj na voljo že nogometno igrišče z umetno travo, pa igrišče za košarko, igrišče za odbojko na mivki, tekaško stezo in manjši bifejček, kjer se podružijo starši, ki čakajo otroke, ali pa le srečujejo Trebanjci. Seveda je ob vsem tem potrebno poudariti, da se v Športnem parku z veseljem zadržujejo tudi starejši občani, ki prehodijo nekaj, ali pa nekaj deset krogov, pa mažoretke, atleti, skratka vsi rekreacije željni prebivalci našega okoliša. Do tu vse lepo in prav, zmoti pa le ena stvar... ni samo po sebi umevno, da se po novem tartanu ne smejo voziti s kolesi, rolerji, skirojčki... celo motoriste se da zaslediti. Če je tartan toliko vzdržljiv, da ga ti manjši trdi koleščki (ali železje ob padcu) ne bodo poškodovali, potem vse lepo in prav, ampak dajmo se enkrat zavedati, daje potrebno vsako stvar kupiti in plačati. Drago plačati. Ne govorimo o 200€, niti ne o 2.0006. Tudi 20.000€ je veliko premalo. In 40 let smo čakali na tako pridobitev. Pazimo nanjo. Odgovornim pa Zgolj V razmislek!« IMiha Z.. Trebnje) O čem želite brati? Drage bralke, spoštovani bralci, vabimo vas, da nam , posredujete vaše želje. Sporočite nam, kaj oz. o čem želite brati... So to lokalne novičke, so to razni nasveti? Se najraje zamotite s križankami in drugimi ugankami? Pišite nam! Hkrati pa vas pozivamo, da z nami tudi sodelujete. Pošljite nam vašo novičko ali mnenje (čakamo vas na infofcDcaitng. com)... Še naprej namreč želimo ostati najbolj bran časopis na področju, katerega pokrivamo... Lepo jesen želimo! Uredništvo Novega Cajtnga Sicer vemo, da Športni park še ni dokončan, da pride drugo leto na vrsto še teniško igrišče (pa morda še kaj, pustimo se presenetiti), vseeno pa bi lahko ŽE ZDAJ ob vseh vhodih v Športni park namestili opozorilne table. Namreč, mlajšim uporabnikom Športnega parka IZDELAVA TISKOVIN Cc) www.natisni.net info@natisni.net 031524 826 wmmm (&&' , h o W!w3,/'' '—j o Zdravko in Darko vsak po 100-krat darovala kri V Sloveniji vsakih 5 minut nekdo potrebuje kri, naj gre za načrtovan operativni poseg ali reševanje življenja v nesreči. Zato vsak delovni dan v povprečju potrebujemo 400 krvodajalcev, ki s prostovoljnim darovanjem svoje krvi prispevajo k ohranjanju zdravja soljudi in preprečevanju smrti. »V Centru za transfuzijsko dejavnost Novo mesto je 25. oktobra 2016 redni krvodajalec Zdravko Kos iz Šmihela že stotič daroval kri. Kot že od mnogo jubilantov prej, smo tudi od njega izvedeli, daje s krvodajalstvom začel med služenjem vojaškega roka, saj jo je takrat kri daroval kar trikrat. Potem je s tem nadaljeval redno na tri ali štiri mesece, saj pravi, da rad naredi to za so- o________________________________ človeka, ki pomoč potrebuje, jene meje in upa, da mu bo zdravje za izpolnitev tega cilja služilo. Ob jubilejnem odvzemu so mu čestitali predstavnica transfuzijske službe Mojca Šime, dr. med, sekretarka OZRK Novo mesto Barbara Ozimek in predstavnica KORK Šmihel Marija Džamdžič«, poroča portal Dolenjska News. 100-tič pa je sredi oktobra kri daroval tudi Trebanjec iz Rodin Darko Matko, nekdanji občinski svetnik in predsednik KS Dolenja Nemška vas. Darko je nekaj mlajši od Zdravka, lani je srečal Abrahama, zaposlen je v Revozu, tudi on pa upa, da mu bo zdravje služilo še dolgo in da bo lahko tudi sam z darovanjem krvi še naprej pomagal soljudem. Za razliko od Zdravka ni Darko, kot pravi, prejel čestitke prav nobene institucije, zato upamo, da mu bo dan polepšal vsaj tale zapis. Iskrene čestitke ob jubileju obema krvodajalcema in iskrena hvala vsem krvodajalcem v imenu tistih, ki kri potrebujejo. hkrati pa se po odvzemu zelo dobro počuti. Zaposlen je v Krki, d.d. Da je postal krvodajalec, ima prav gotovo vzor v svojih starših, saj sta bila oba krvodajalca, prav tako dajeta kri tudi njegova žena in sin. Glede na to, da ima Zdravko Kos šele 53 let, si želi, da bi kri lahko daroval še polnih 12 let do zakonsko orne- 4S ssssu. j, servis 29^0 nzr* OLJNI FILTER MENJAVA OLJA Q jurčkov kostanjev piknik o Zaključna prireditev simbioze giba DPM Jurček je 8. oktobra na Mirni pripravil pester program za otroke in starše, ki V soboto, 15.10.2016 je potekala zaključna prireditev Simbioza Giba 2016, ki se so se družili ob dejavnosti in peki kostanja. je odvijala v dvorani Stik. Kljub okrnjeni udeležbi smo se imeli več kot odlično. V soboto, 8. oktobra 2016, smo otrokom in staršem dan popestrili s peko kostanja in z zanimivim spremljevalnim programom. Poleg sladkanja s pečenim kostanjem in toplim čajem so otroci in starši lahko ustvarjali zapestnice in ogrlice, izdelali so si svojo vrečko za kostanj, barvali pobarvanke in se zabavali ob družabnih igrah na prostem. Na stojnici smo organizirali tudi Jurčkovo izmenjevalnico igrač. Glavna popestritev dogajanja paje bila plesna predstava z jesensko vilo, nad katero so bili otroci in starši zelo navdušeni. Prireditve se je udeležilo nekaj več kot 30 nasmejanih otrok v spremstvu odraslih, ki so poskr- beli, daje bilo hladno sobotno popoldne živahno, polno smeha in dobre volje. Hvala Občini Mirna in Občini Trebnje, da sta nam omogočili izvedbo tega dogodka. (I. Poljanec. PPM lurček) Začeli smo s humorjem, za kar je bila zaslužna gledališka skupina P.L.I.N.. Poleg smeha pa je poskrbela tudi za našo telesno aktivnost oziroma telovadbo, saj nas je dodobra razgibala s svojimi posrečenimi gibi, ki so ogreli tako naše trebušne, kot tudi druge mišice. V nadaljevanju nas je v svet slovenskih popevk popeljala Barbara Leben, ki nam je skupaj s spremljevalno skupino pričarala toplino na deževen jesenski dan. Dokončno pa nas je razgrela glasbena skupina B27, ki so z rokerskimi ritmi v zrak dvignili vso množico. Na zaključni prireditvi smo tako združili prijetno s koristnim. Glasbo smo povezali s športom, ter tako naredili nekaj zase in za svoje telo. Ob tej priložnosti pa bi se radi zahvalili tudi Alenu Štritofu, kije glavni krivec', da je zaključna prireditev sploh zaživela. (Občinska uprava. Oddelek splošnp zadeve) J V 2. 24 Projekt Črpališče in povezovalni vodovod Bratnica pri koncu... Švedske toplotne črpalke 4rIVHBE Toplotne črpalke in klime Švedski kamini ContUTCl HMn Prezračevalni sistemi 9et^T Daljinsko krmiljenje ogrevanja IM Za vas smo razširili ponudbo toplotnih črpalk zrak/voda. Novo v ponudbi KNUT d.o.o. so tudi visokokvalitetne toplotne črpalke SAMSUNG v monoblok ali split izvedbi. Razpon moči od 5 do 16 kvv, eno ali trifazna izvedba kompresorja. Več informacij na 01/7889-916 PAN-JAN d.o.o. TRGOVEC LETA 2015 OTROČJE LAHEK IZRAČUN NOV AVTO ZA 1% NA MESEC skoda.si ?£? = 8.800€ 1% = 88C/MESEC Skoda k Obrtniška ulica 33, Trebnje 07/34 60 700 Komunala Trebnje d.o.o. zaključuje z deli na projektu Črpališče in povezovalni vodovod Bratnica, ki gaje Občina Trebnje svojemu javnemu podjetju v izvedbo podelila na podlagi internega »in house« naročila. Gre za dober primer sodelovanja med občino in njenim javnim podjetjem, ki temelji na medsebojnem zaupanju in seveda določilih Zakona o javnem naročanju, v okviru katerih mora med drugim interno izbrani izvajalec ponuditi tudi najnižjo ceno, ki jo je možno doseči na trgu. Komunala se pri izvedbi projekta izkazuje kot kredibilni partner, ki je sposoben izvesti tudi največje projekte s področja komunalne infrastrukture. Črpališče in povezovalni vodovod Bratnica predstavlja izjemno pomemben projekt, vreden približno 600.000 EUR, s katerim bo v omrežje sistema oskrbe s pitno vodo Trebnje priključen nov, izdaten rezervni vodni vir. Z izgradnjo črpališča in povezovalnega vodovoda Bratnica se na nek način zaključuje sklop številnih investicij v občini Trebnje, s katerimi bo dolgoročno zagotovljena varna in stabilna oskrbo s pitno vodo mesta Trebnje in ostalih področij, ki se napajajo s pitno vodo iz trebanjskega vodovodnega sistema. Kruh naš vsakdanji... in nezaželjena plastika! Nekoč, še v 80-tih, so nam kruh 5 polic dajale trgovke. Večinoma so ga prijemale z golo roko, pa nikomur ni padlo na pamet, da bi se obregnil ob to, češ, gospa, imate čiste roke? Še dobro se spomnim, ob kruhu je bil umivalnik in trgovka je, ko je prišla do kruha, 'na brzino' splaknila roke, si jih obrisala v brisačo (ta niko* li ni bila sporna, pa je morda tam visela že 14 dni) in ustrežljivo izjavita: "Želite, prosim?" Če si »Nekoč, še v 80-tih, so nam kruh s polic dajale trgovke. Večinoma so ga prijemale z golo roko, pa nikomur ni padlo na pamet, da bi se obregnil ob to, češ, gospa, imate čiste roke?« ravno gledal stran, si jih marsikatera trgovka niti splaknila ni... Malo kasneje, očitno je kdo dvignil paniko, ali pa je šla 'kultura naprej', se je prijemanje kruha že začelo s plastično vrečko, ki je bila vedno na polici ob kruhu. Katera trgovka je prišla postreči kruh, tista je v tisto vrečkico 'zabila' roko in nato z njo zagrabila kruh. S tem verjetno ni bilo nič narobe, razen morda to, daje koga motilo, da je na vrečkici ostal vonj ali kakšno zrnje od prejšnjega kruha. A problem higiene je bil, vsaj tako se je zdelo, rešen. JEMLJETE KRUH IZ OMARIC S KRUHOM Z GOLO ROKO, Z ROKAVICAMI ALI S PRIJE-MALKO? Ker pa smo ljudje bolj 'papeški' od Papeža (kar marsikdaj ni nič narobe), nenazadnjeje bilo potrebno iti tudi s časom naprej, smo si umislili samopostrežbo. Police, kjer je kruh zložen, postrežemo pa si ga lahko sami. 5 tem trgovci niso potrebovali posebej delavca na oddelku za kruh, hkrati pa so tudi ovrgli možnost, da bi prišlo do nehigienskega ravnanja s kruhom s strani trgovca (odmislimo, kako je kruh prišel do tistih polic). Pojavil pa seje drug problem -ljudje, kupci, smo začeli kruh otipavati, ga stiskati ter premetovati sem in tja. Nekdo je želel takega s tršo skorjo, nekdo z mehkejšo. Taje bil prevelik, drugi premajhen. Skratka, nikoli prav Sedaj se kruh po večjih trgovskih centrih nahaja v omarah, kjer je potrebno vanj poseči z roko ali s prijemalko. Tu pa se zopet postavi vprašanje - ga jemljete iz omarice z golo roko, s plastično vrečkico, ki stoji tam (moderno, celo prste ima) ali s prijemalko (kjer le-ta obstaja)? Najbolj higienično bi bilo z vrečkico, a, kot navajajo viri (v kar pa se lahko prepriča tudi vsak sam), se jih le redki poslužujejo. Vsak kakor vzame samo svoj kruh in prav nobenega se pri tem ne dotakne. Recimo, da je temu res tako. Prijemalka bi bila vseeno najbolj uporabna. Zakaj? PLASTIKA - PROBLEM, KATEREGA SE SPLOH NE ZAVEDAMO... "V plastiki je prihodnost", je že pred nekaj leti dejala mlada, okoli 30 let stara damica, zaposlena v 'plastiki! "Imamo dela, da se ven ne vidimo", je še dodala. Ja, bi verjel. Pa saj je dandanes že vse plastično. In zato, ker se plastika ne razkraja (kjer jo reciklirajo, super, vsaj tol), le-ta postaja velik problem človeštva, katerega po denarnici). Tisto, kar nam bo škodilo čez 10 let, da ne rečem 20 ali še kasneje, to ni nikomur mar. Če pa človeka vprašate, če ima rad svoje vnučke, bo odgovor seveda pritrdilen. Kontradiktornost! Rad ima vnučke, a hkrati mu uničuje življenjski prostor. In to ne le s plastiko, tudi (in predvsem) z živinorejo. Ja, ljudje smo pač taki. Čudni. Kar NI PRAV! Ni in ne sme biti prav! Torej, predlagamo, da kruh, če je le možno, prijemate s prijemalko, in da se, če je le možno, v velikem loku izogibate plastičnih vrečk in vsej plastiki, ki se uporablja za enkratno uporabo. Prav je, da omenimo tudi možnost, da je kruh možno peči tudi doma, a tudi pri tem bodite pa se ljudje, žal, po večini ne zavedajo. Veliko te plastike namreč (menda) konča v morjih ... od tam pa preko morskih živali, katere uživamo, in morskih (kopalnih) užitkov spet nazaj v nas. Spomnimo, nekoč seje veliko uporabljala steklovina, papir ali kovina, več ali manj vse se je zbiralo za reciklažo. Ali pa je služilo kot povratna embalaža. Plastika pa je tako poceni, da se menda bolj izplača narediti novo, kot reciklirati. In kje potem konča??? Zakaj se ljudje tega problema (nasičenosti plastike) ne zavedamo? Zato, ker se zavedamo le tistega, kar nas udari direktno po zobeh (ali pazljivi, kako oz v čem, če se že gremo ekologijo, bodo surovine prišle do vas. In zgolj še en namig - nekatere trgovine ponujajo še isti dan pred zaprtjem trgovine (nekatere pa naslednji dan) kruh po znižani ceni. Je že zložen v papirnate vrečke, le zagrabite ga. Kupili ga boste po okoli tretjino nižji ceni, bolj je zdrav, pa še plastične vrečke vam ne bo potrebno uporabiti... (lan v.) »Zakaj se ljudje tega problema (nasičenosti plastike) ne zavedamo? Zato, ker se zavedamo le tistega, kar nas udari direktno po zobeh (ali po denarnici). Tisto, kar nam bo škodilo čez 10 let, da ne rečem 20 ali še kasneje, to ni nikomur mar. Če pa človeka vprašate, če ima rad svoje vnučke, bo odgovor seveda pritrdilen. Kontradiktornost! Rad ima vnučke, a hkrati mu uničuje življenjski prostor. In to ne le s plastiko, tudi (in predvsem) z živinorejo. Ja, ljudje smo pač taki. Čudni. Kar NI PRAV! Ni in ne sme biti prav!« Prvi trebanjski mesečni tiskani medij • Izhaja od leta 1998 • Izdajatelj: Jože Dolinšek s.p., Strmec 19, 1273 Dole pri Litiji • Telefon: 031 524 826 ■ Informacije: info(5)cajtng.com ■ Uredništvo: urednistvo(5)cajtng. com ■ Spletna stran: www.cajtng.com ■ Oglaševanje / marketing: 031 524 826 ... 1 • Cenik oglaševanja v tiskani izdaji in na spletnem portalu najdete na www.cajtng.com. ■ Fotografija: Cajtng, arhiv Cajtnga, sodelavci, zunanji sodelavci, družabna omrežja in bralci • Tisk: Tiskano v EU ■ Naklada: 29.000 kom ■ Distribucija: Pošta Slovenije d.0.0. • Brezplačen izvod prejmejo gospodinjstva v občinah Trebnje, Mirna, Šentrupert, Mokronog-Trebelno, Mirna Peč, Novo mesto in Žužemberk ■ Številka vpisa v razvid medijev: 867 • ISSN:C503-4981 ■ Za vsebino reklame odgovarja naročnik. • Nenaročenih rokopisov in slik ne vračamo. • Kolumnisti ali avtorji tekstov izražajo svoja mnenja, ki ni nujno enako z mnenjem uredništva. • Leto izdajanja XIX • Poštnina plačana pri pošti 8210 Trebnje • Cajtng izhaja z namenom obveščanja ljudi o dogajanju v posameznih krajih oz. občinah, hkrati pa želi tudi osveščati bralce in jih usmerjati k čim primernejšemu - konkurenčnih/SE ’ ! ijBB---r cenah ' ^ j " Q Mezzo z odličnim petjem navdušil Od 6. do 9. oktobra 2016 je v slovaški prestolnici potekal 4. mednarodni zborovski festival Bratislava cantat 2016. Festivala so se udeležile tudi pevke odlične novomeške Vokalne skupine Mezzo z zborovodkinjo Barbaro Lotrič. V konkurenci osmih zborov iz Slovaške, Češke, Litve in Slovenije so nastopile v dveh kategorijah -ženski zbori in sakralna glasba 'a capella! S pripravami na tekmovanje so pevke začele že v lanski pevski sezoni, zborovodkinja je izbrala tehten, zahteven in vsebinsko ustrezen program, ki so ga osvojile in se ga natančno naučile. Zato so na odru zrcalne dvorane v Predsedniški palači odlično in samozavestno zapele, ubrano in s srcem, kar je znala ceniti tudi tričlanska ocenjevalna komisija. Razglasitev rezultatov je potekala naslednji dan v prelepi frančiškanski cerkvi sredi Bratislave. Kljub dobremu občutku so bile novomeške pevke zelo vznemirjene in čakale razglasitev ter stiskale pesti. In potem ... zlato in srebrno odličje! Presrečne in ponosne so, da so tako odlično zastopale Slovenijo in Novo mesto, da se je vloženi trud obrestoval. Dekleta so še razveselili tudi komentarji komisije, ki je začutila lepoto in globino slovenskih pesmi, ki sojih izvajale. Hvala vsem, ki ste nam pomagali, da smo se tekmovanja lahko udeležile, da smo lahko pokazale, kaj znamo, hvala vsem, ki ste verjeli v nas (Damijana Karlič) O 6. Drobtinica v Šentrupertu uspešna Rdeči križ Slovenije se že šestnajsto leto vključuje v mednarodno humanitarno akcijo Drobtinica - Malo je... Veliko. Namen Drobtinice je obeleženje Svetovnega dneva hrane, ki je razglašen za 16.oktobra in zagotavljanje pomoči socialno ogroženim osnovnošolskim otrokom v obliki toplega obroka, poleg tega pa tudi ozaveščanje širše javnosti o problematiki in razmahu revščine. Tudi KORK Šentrupert se je v sodelovanju z Območnim združenjem RK Trebnje v soboto, 15. oktobra vključil v to akcijo. Na dveh stojnicah na trgu so prostovoljci KORK Šentrupert, skupaj z mladimi člani RK iz OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert, z učiteljico Martino Gorenc, ter otroci Vrtca Čebelica Šentrupert, z vzgojiteljico Zdenko Simončič menjavali darovani kruh, krušne izdelke, domača peciva, sokove, kis, marmelade, med in druge dobrote za prostovoljne prispevke. Stojnici sta bili izredno dobro obiskani, saj smo zbrali 1.202,85 EUR. Denar je namenjen šolskemu skladu OŠ dr. Pa- TREBNJE v 07 34 81 481 e GGGD Service Service © Avto Slak www.avtoslak.si NOVO MESTO 07 39 32 999 S ■ a , —--------------------------------- " USLUŽBENEC J ruOIMBNF.GA ZAVODA , Z VAMI ŽE 20 let! Kontakt: Sašo Novak, tel.: 031/611 538 Mokronog, švnirupvi i. Mirna, Tivhiijv. Ti/isčv. (iahi ijclv. Švnijaiv. N v. Marjeta (Irm. l atv/ poti /aplu/nm, Vnlloviviit t Mtčina Stia/a, \ avla vas, l i sna st la, t Mmn . Smolenja vas, /ijinja vas, i )lu ina I lolvnjskv lupin v Mirna IVt in tli univ po Sloveniji. Kako to, da se niti zdravniki niti vlada niti novinarji ne vprašajo, kako skrajšati čakalne vrste z zmanjševanjem števila čakajočih, z zmanjševanjem števila bolnikov. Zakaj to jemljejo kot konstanto, kot nespremenljivo dejstvo in ves čas vztrajno govorijo le o eni plati tega problema. Samo z radikalno spremembo prehranskih navad bi lahko v nekaj mesecih zmanjšali število bolnikov za, po moji oceni najmanj 200000 oseb. Če bi zdravnike, ki zdaj zdravijo ljudi, ki se s hrano, tobakom in alkoholom dobesedno ubijajo in denar, ki ga trošijo za to, da le-ti s farmacevtskimi pripravki kar naprej vzdržujejo svoje nezdrave navade, preusmerili v zdravljenje bolezni, ki se jim je težko ali nemogoče izogniti, bi imeli najbolj zdrave državljane, najboljši in najcenejši zdravstveni sistem. Tudi zdravnikov bi imeli dovolj in bi jih lahko pošteno plačali. Vsak med nami se lahko vpraša: kaj lahko sam naredim danes, da izstopim ali nikoli ne vstopim v čakalno vrsto. Zdravja ni v zdravniških ordinacijah. Kdo je Ivan Soče? »Sem Ivan Soče, dovolj star za nekaj znanja in modrosti in dovolj mlad, da se še z veseljem učim in informacije posredujem drugim. Pišem že od nekdaj. Pisanje je način, da si sam izostrim pogled na neko temo, da problem pogledam globlje in celoviteje. Pisanje je tudi prisila, da resno in odgovorno misliš o nečem.« Ivan Soče je avtor knjige Hipokrat je bil kuhar, spremljate pa ga lahko tudi na družabnih omrežjih. ske počitnice smo v Sloveniji uvedli v šolskem letu 1993/94. Izraz »krompirjeve« počitnice bi si naj sposodili kar od Nemcev, ki jesenske počitnice poimenujejo Kartoffelferien (die Kartoffel - krompir, die Ferien - počitnice). Nato so izraz k nam prenesli zdomci, ki živijo v Nemčiji. Razlog za poimenovanje »krompirjeve« počitnice naj bi iskali v preteklosti, kjer naj bi šolske počitnice prilagajali potrebam kmečkega prebivalstva in opravil. Učenci naj bi bili v tem času prosti zato, da bi lahko pomagali doma in pobirali krompir. Kar se mi sploh ne zdi tako slabo? Zakaj? Druženje z družino, pomoč, prilagajanje, delo v skupnosti, pogovarjanje, večglasno petje ob delu na njivi, umazana stopala, gibanje na svežem zraku, vzgajanje ljubečega občutka do sočloveka in narave, stik s pristno »matero zemljo« ... Kako pa danes izgledajo počitnice? Kaj bodo počeli tvoji otroci - bodo lahko kakšno uro več pred računalnikom ali pred televizorjem, kakor med redno šolo? Se boste skupaj igrali kakšno igro, pogovarjali, odšli na sprehod? kako boste preživeli počitnice? Kakorkoli, danes so počitnice namenjene otrokom, da si malo odpočijejo od vseh obveznosti, ki jim jih nalaga šola. Če primerjam učni program, ko sem hodila v šolo jaz, in učni program, ki je dejaven danes, že takrat se mi je zdelo, da so nekatere stvari nepomembne za moj splošni občutek dojemanja sveta in jih tudi dejansko nisem nikdar več potrebovala. In jih še sedaj ne. Sedaj je program še obširnejši in otroci so še bolj obremenjeni... A žal ne s tem, da bi se učili - kako se imeti rad... No, o tem kdaj drugič. Dan spomina na mrtve, dela prost dan, državni praznik. Dan, ko se »zares« spomnimo na tiste, ki smo jih imeli radi, a jih žal ni več med nami. Množično se odpravimo na pokopališča, kupujemo bogate ali manj bogate rožne vence, prižigamo sveče, oblečemo nove, krznene plašče, da pokažemo našo vrednost. Je to še moderno? To je obred, ki so nam ga privzgojili predniki, potem starši in mi naprej, našim otrokom. Razumem, tako kot ljudje potrebujemo cerkev, da speremo svoje grehe, se olajšamo, v nekaj verujemo, tako potrebujemo tudi pokopališča, kjer i se povežemo s spomini in nam dragimi ljudmi, k Ampak jaz tega ne počnem na takšen način. Ne E hodim na pokopališče, ne zapravljam denarja za sveče, ki onesnažujejo moje okolje ali za drage aranžmaje. Ker vem, da tisti, ki niso več z mano, niso »tam noter«. Niso zakopani v dveh kvadratnih metrih in tam ni nobenega spomina, kot je le ta, ki je v mojem srcu. Predvsem me ta praznik Spominja na vse, ki so ob meni, me imajo radi in so tukaj. Še z mano, živi. Kaj lahko naredim zdaj za njih? Kako lahko polepšam njihov svet? Tukaj in zdaj. Še eno opravilo te čaka, ne pozabi menjati pnevmatik (do 15. novembra imaš čas) ali v avto pospraviti zimske opreme. Zmanjšaj si možnost, da te udari po žepu... Z vami že od leta 1998 Lokalne novičke / Kuharski recepti Trebanjske kegljačice Vi v nevarni coni za izpad Trebanjske kegljačice so 22. oktobra odigrale tekmo 5. kroga državnega prvenstva 1. A Slovenske lige za ženske in doživele četrti poraz. Trebanjke so proti Triglavčankam najprej izgubile točko (Milena Veber Jarc), nakar pa sta točki za trebanjskih 2:1 osvojili Silva Zupančič in Katja Šribar, ki sta svoji nasprotnici premagali. Sledili sta zaporedni dve točki Kranjčank in preobrat na 2:3 (Kranjčanke so bile boljše od naših Jasmine Mišič in Slavice Hribšek), izid pa je na 3:3 izenačila naša najboljša kegljačica Nika Radelj. Žal je bilo to premalo za končni uspeh, saj so bile Kranjčanke uspešnejše v skupnem seštevku podrtih kegljev (3.301:3.362) in točki sta romali na Gorenjsko. Omeniti velja odličen rezultat Katje Šribar, ki je podrla kar 591 kegljev, le nekaj manj (580) pa Silva Zupančič. Trebanjke so po dobri četrtini sezone (5. krogih od 18-tih) na skromnem 9. mestu, kar zna že biti znak za alarm, predvsem zato, ker je dosedanje povprečje njihovih podrtih kegljev 519 na keglja-čico, kar pa je premalo za zmage proti nasprotnicam. Za povprečje lige bi morale naše kegljačice zbiti po 16 kegljev na tekmo več (vsaka igralka), najboljše v ligi, Celjanke, pa imajo povprečje podrtih kegljev kar 562 na igralko. Med našimi je sicer najboljša Nika Radelj, ki ima povprečje 536 podrtih kegljev na tekmo, sledijo pa Silva Zupančič (530), Katja Šribar (527) in Slavica Hribšek (521). Liga se s tekmami 6. kroga nadaljuje 5. 11, kjer se bodo naše tekmovalke v gosteh pomerile z vodilnimi Celjankami, potem pa do. konca jesenskega dela sledijo tri lažje tekme, in sicer proti neposrednim konkurentkam za višjo uvrstitev na lestvici - Kamničan-kam, kegljačicam Adrie iz Ankarana in Proteusu iz Postojne. Kljub trenutnemu predzadnjemu mestu na lestvici, lahko naše kegljačice povsem realno računajo na 8., 7. ali pa celo 6. mesto, za kar pa bo seveda potrebno veliko dela in tudi nekaj športne sreče. Globa za neprivezanega psa 200€, do sedaj izdanih deset opozoril V Občini Trebnje ter Mokronog-Trebelno sta z letošnjim letom stopila v veljavo odloka, ki urejata obveznost lastnikom psov. Vsi psi morajo biti čipirani, na javni površini pa se ne smejo neomejeno gibati, kar pomeni, da morajo biti v spremstvu vodnika in hkrati na povodcu. »V rednem nadzoru smo izvedli kar nekaj ukrepov in sicer smo lastnikom in skrbnikom čipiranih psov izrekli za nezagotovljeno fizično varstvo psa na javnih površinah ustna opozorila«, so za Novi Cajtng povedali na Medobčinskem redarstvu skupne občinske uprave Mirnska in Temeniška dolina in dodali, da je bilo do sedaj izrečenih 10 ustnih opozoril, ki so očitno zalegli, saj ni bilo potrebno nikogar od kršiteljev opozoriti drugič ali ga kaznovati. Medobčinska redarska služba je, kot še dodajajo, v sodelovanju s PP Trebnje in zavetiščem Meli center Repče d.o.o. opravila skupno akcijo zoper odvezane pse na javnih površinah, a začasa trajanja akcije niso zaznali kršitev. So pa v okviru nadzora redarske službe v Če vidite oz srečate odvezanega psa, ga nikar ne obsojajte in še manj brcajte ali zastrupljajte, Krivda, daje tam (in odvezan), je izključno na lastniku psa. Trebnjem pri nekaj psih preverili čipiranje in ker nekateri niso bili čipirani, so lastnikom psom nemudoma odredili, da v določenem roku namestijo čip pristojne institucije. Celotna višina globe za neupoštevanje predpisov sicer znaša 200 evrov, polovična izrečena globa pa polovico manj, torej 100 evrov. V kolikor opazite odvezanega psa na javni površini, to nemudoma sporočite na Medobčinsko redarstvo na številko 07 3498 271 (med delovnim časom, dežurna služba oz 24-urna intervencija ni na voljo), lahko pa pošljete tudi mail na inspektorat@mo-kronog-trebelno.si. Kuharski kotiček V kuharskem kotičku za vas pripravljamo izključno recepte z zdravimi sestavinami. Česar koli se že boste lotili, vam želimo dober tek... predvsem pa - ne bojte se novih okusov. Presenečeni boste nad njimi! ■ PRESNA GRAHOVA JUHA Sestavine (za 2 osebi):1,5 + 0,5 skodelice graha, 1 avokado, 1,5 skodelice mandljevega mleka, 1 majhna čebula, 1 čž soli (ali po okusu), 0,5 čž (ali po okusu) popra. Priprava: V blenderju (mešalniku) zmiksajte 1 1/2 skodelice graha, avokado, mandljevo mleko, sol in poper, da dobite gladko juho. Juho nalijte v dva krožnika. Dodajte 1/2 skodelice graha in nasekljano čebulo ter postrezite. ■ TOFUJEVA OBARA Sestavine: 2 žlici olja, 1 čebula, 1 rezina veganske šunke (Vege-snek.si), 2-3 paradižnike, 100 g mehkega tofuja (lahko tudi dimljenega, v tem primeru izpustite šegansko šunko), 1/2 skodelice nasekljanega svežega koriandra, nasekljana zelena čebula, meta, bazilika (v kolikor katerega zelišča nimate, nič za to). Začimbe: 1/2 čajne žličke (čž) soli, 1 čž sladkorja, 1 čž vege začimba, 2 ščepca črnega popra, 3 žlice sojine omake, čilije-va omaka (po želji) Priprava: Čebulo, vegetarijansko šunko, paradižnik in tofu narežite na kocke. Segrejte olje v ponvi, dodajte čebulo in mešajte do zlate barve. Dodajte vegetarijansko šunko in mešajte približno pol minute. Dodajte paradižnik, začimbe in tofu ter enakomerno mešajte. Dodajte 1-11/2 skodelice vode, pokrijte in kuhajte 5 minut. Dodajte zeleno čebulo, koriander in baziliko, premešajte in odstranite s štedilnika. Jed je pripravljena. Po želji lahko dodate poper in meto. Zaplešimo v Trebnjem — - ' — - w - ZaZetni/tečaj jX)L(ce/, t/aičkos, jvkstrota/ Uv dUkojolcso/... sobota, 12. noirtMtber ob 20.00 INFO IN PRIIAVE:041 244 244, www.plesniklub-art.com pLetuL t/ečer ir CjalaJcsLjL ... sobota,, 26. november ob 20.00 • SLADKO-KISLI KUSKUS Sestavine: 2 žlici olivnega olja, 1 večja čebula, 4 stroki česna, 1 čž mlete kumine, 1 čž koriandra v prahu, 1 čž ingverja v prahu, 1/2 čž cimeta v prahu, 400 g paradižnikove omake, 3 skodelice kuhane či-čerike, 1 skodelica polnozrnatega kus kusa, 1 skodelica narezanih datljev, 1/4 skodelice limoninega soka, 1/2 skodelice nasekljanega svežega koriandra. CdOL-OB Poleg že uveljavljenih blagovnih znamk AUSTROFLAMM in HOKTER smo vam pripravili še dodatno ponudbo ugodnih a priznanih kaminov. Prepričajte se o naši kvaliteti In nas obiščite še pred zimo. Pecarstvo.gol Priprava: V kozici na srednji temperaturi segrejte olivno olje. Dodajte nasekljano čebulo in pražite 10 minut oz. toliko časa, da začne postajati rjava. Pogosto mešajte. Vmešajte strt česen, kumino, koriander, ingver in cimet ter pražite pol minute. Dodajte paradižnikovo omako, kuhano čičeriko (uporabite lahko tudi čičeriko iz konzerve, ki jo pred uporabo odcedite) in 1/4 skodelice vode ter kuhajte 10 minut. Medtem v manjši kozici pražite kuskus 5 minut pri srednji temperaturi oz. toliko časa, da začne dišati. Dodajte 2 skodelici vode in zavrite. Odstranite iz štedilnika, pokrijte in pustite stati 5 minut. V omako vmešajte datlje in limonin sok ter po okusu solite in poprajte. Prelijte po kuskusu in potresite s sesekljanim svežim koriandrom. .ČEBULNI KRUH Sestavine: 1/2 kg moke, vrečka suhega kvasa, žlička soli, malo kumine v prahu, na kocki kokosove maščobe prepražene 3 srednje velike "čebule, voda po potrebi. Priprava: Zamesimo in pustimo vzhajati 10-15 min. Oblikujemo hlebčke, ali pustimo v enem kosu in na pekaču vzhajamo pol urice. Pečemo do zlatorjave barve. 0| Svoboda psa se skriva znotraj meja Ponavadi smo pred prihodom štirinožnega družinskega člana polni pričakovanj, kujemo načrte o skupnih pohajkovanjih, igri, brezpogojni ljubezni, skupnem preživljanju prostega časa. Nato nastopi težko pričakovani trenutek, ko kužka pripeljemo domov in svet se začne vrteti okoli majhne kepice. Obsipamo ga s pozornostjo, prizanesljivo se smehljamo, kadar smo tarča poskakovanja in grizenja, nabiramo kondicijo med igro 'ulovi me' in 'poglej, nekaj prepovedanega sem našel'. Vestno brišemo lužice in kakce, redno obiskujemo trgovine s pasjo prehrano, saj je tale kužek pravi gurman in nikoli z ničemer zadovoljen, trdno zatisnemo oči, kadar švigne na cesto, teka za mucki in ptiči, koplje luknje. | Nato, pri nekaterih skrbnikih prej, pri drugih pozneje, nastopi trenutek streznitve, kateremu navadno botruje kakšen neprijeten pripetljaj - jezna opazka sorodnika o umazanih, raztrganih oblačilih, kadar pride na obisk, sosedino negodovanje nad neutolažljivim cviljenjem, lajanjem, kadar gremo zdoma, grožnja šefa, da zamujanja zaradi 'lovljenja psa' ne bo več dolgo toleriral, znančeve pritožbe o ubogih travmatiziranih muckih. Potrebno bo nekaj ukreniti. Potrebno bo ozavestiti, da se svoboda psa dogaja znotraj meja. Kuža meje potrebuje, znotraj njih se počuti varno, natanko razume, kaj je dovoljeno in česa ne dovolimo, ni zmede, konfliktnih situacij, stresa. Ob prihodu psa so te meje ozke, ko v procesu vzgoje (učenja) pri psu oblikujemo tiste vedenjske vzorce, ki jih želimo, lahko meje rahlo razširimo in opazujemo učinek širitve. Kadar opazimo, da je širitev povzročila 'rahljanje' želenega pasjega vedenja, mejo pomaknemo nazaj tja, kjer smo bili z odzivi in vedenjem psa zadovoljni. Za štirinožnega nadobudneža in družino je lažje, če že pred prihodom psa sprejmemo dogovor o mejah in orodjih, ki nam bodo na poti učenja pomagala do začrtanega cilja - vzgojenega psa, in da dogovor spoštujemo. In katera so ta orodja, ki so se pri vzgoji in delu s psi pokazala kot najučinkovitejša? NOTRANJI BOKS/KLETKAZZUNANJI BOKS To je orodje, ki nam pomaga, da psu postavimo meje znotraj bivalnega okolja. Pred desetletjem se o učinkovitosti boksa ni govorilo. Nasprotno, uporaba boksa seje povezovala z nečim groznim, na primer z odvzemom pasje svobode, ki pa je v opisanem kontekstu popolnoma nepotrebna, pogosto nevarna. Z leti uporabe smo prišli do spoznanj o njegovi učinkovitosti, nenadomestljivosti na mnogih področjih Prihajajo hladni dnevi, kar bodo občutili tudi kužki. Ponudite jim toplo zavetje, bodisi v njihovi hiški, bodisi v vaši. Poskrbite tudi, da bodo imeli toplo odejico. Kljub hladnejših dnevom pa poskrbite tudi za primerno nego, saj boste psa s kratko dlakico pozimi lažje oskrbeli. UČENJE SOBNE ČISTOČE Psi so izjemno čista bitja, neradi opravljajo potrebo tam, kjer počivajo, in ker je kletka prostor za počitek, bodo kužki storili marsikaj, da se v njej ne bodo ponečedili. Potrebno je samo malce skrbnikove vestnosti (peljati psa na prosto po počitku ali hranjenju) in kuža je sobno čist brez nepotrebnih konfliktov, hude krvi, plenic in podobnega, stanovanje je varno pred lužicami in kupčki. UČENJE "POČIVAJ" Mnogo skrbnikov kmalu ugotovi, da tudi po izdatnem sprehodu (ali celo preganjanju z ostalimi kužki) kuža pride domov, vendar je še kar nemiren, grize, laja, skratka počenja neumnosti. Tovrstno pasje vedenje je rezultat utrujenosti, adrenalina, kuža se ne zna umiriti sam, zato mu pomagajmo tako, da ga omejimo, saj tovrstno omejitev nujno potrebuje. ■ Kadar psu kletko pravilno predstavimo, le-ta postane varno zavetje pred otroci, obiskovalci, hrupom itn. • Je v pomoč pri učenju nadzorovanega sprejemanja obiskovalcev, poštarjev, s čimer se izognemo kupu neželenih vedenj (skakanje, grožnje, varovanje). ■ Omogoči izogibanje konfliktom med skrbnikom in psom, saj kuža počiva takrat, ko se z njim ne utegnemo aktivno ukvarjati, med našo odsotnostjo bo varen, ne bo imel možnosti uničevati pohištva, ne bo v nevarnosti, ker bi se ukvarjal z električno napeljavo, na vrtu ■ ne bo preganjal kolesarjev, pešcev, psov, ne bo kopal lukenj in podobno. • Omogoča varno in mirno vožnjo v avtomobilu, saj kuža v boksu počiva, ne moti ga zunanje premikanje pokrajine, veliko lažje se izognemo slabosti in bruhanju. ■ Pomaga pri dragoceni učni uri samokontrola pri izhodu iz boksa, kar pomeni, da kužka hitro privadimo, da ne izstopi iz nekega prostora brez našega dovoljenja, kar nam pomaga zgraditi samokontrolo pri izhodu iz stanovanja, avtomobila, vrta. Naslednje orodje na seznamu tistih, ki oblikujejo zdrave meje, je vrv, s katero psu učinkovito predstavimo naša pričakovanja v zunanjem okolju in z njeno uporabo psa naučimo življenjsko pomembne lekcije: • Odzivnost v vsaki situaciji (odpoklic) v prisotnosti ostalih psov, ljudi, živali, divjadi. Eden izmed pogostih spodrsljajev skrbnikov je ta, da psa ne naučijo, daje prihajanje koristno, nujno in za psa največja nagrada. Marsikdo iluzorno misli, da se bo kuža odzval klicu zato, ker so ga pač poklicali. Zmota! Psa je potrebno naučiti, daje prihod k skrbniku nagrada vseh nagrad in vrv je pravšnji pripomoček za tovrstno učenje, saj omogoča prostost psa ob skrbnikovem popolnem nadzoru. ■ Pomoč pri učenju prinašanja igrače, delitve plena - kajti deliti plen (igračo, kost, grizalo) s skrbnikom za psa pač ni nekaj naravnega (v naravi psa je, da plen odnese, skrije in ga použije) in psu korist prinašanja predstavimo s pomočjo popolnega nadzora, ki onemogoči odnašanje in ga hkrati uči o veliki koristi delitve in prinašanja. • Izgradnja sodelovanja s skrbnikom brez povodca .V začetnih stopnjah vzgoje uporabimo vrv domala povsod - na vrtu, sprehodu, med igro psa s skrbnikom. Je nekakšna varovalka, ki psu pomaga k sprejetju prave odločitve, daje prihod k skrbniku optimalna nagrada.Ne moremo se izogniti predstavitvi dveh orodij, ki imata pri postavljanju mej osrednjo vlogo - povodec (kratek, raztegljiv, dvojni) in ovratnica (oprsnica). Žal se številni skrbniki ne ukvarjajo z njuno funkcionalnostjo, temveč se posvečajo njuni zunanji pojavnosti, ki resnično ni bistvena. Povodec (in seveda ovratnica/oprsnica) omogočata: • Oblikovanje tempa, položaja (levo, desno) hoje. Psi s svojimi štirimi tačkami gotovo tacajo hitreje kakor ljudje, zato je bistvenega pomena, da psa že od malega učimo, katera hitrost je za nas sprejemljiva. Prav tako jih privajamo, da se gibljejo na tisti strani, ki nam je ljuba (leva ali desna) in jim ne dovoljujemo hoje sem in tja, saj zna biti ta nevarna (zapletanje, spotikanje, avtomobili). ■ Učenje mej na pločniku. Priporočljivo je psa navaditi ustavljanja pred prehodi, robniki, saj je tako njegovo gibanje po urbani sredini varnejše. ■ Nadzorovano gibanje mimo psov, ljudi, koles, invalidskih vozičkov itn. Drži, da so kužki bolj ali manj družabna bitja, vendar nikakor ni sprejemljivo, da psa ne naučimo mirne hoje mimo psov in ostalih urbanih dejavnikov, saj pločniki in cestišča resnično niso primeren prostor za pasje druženje. Pri tem nikoli ne pozabimo, da so tudi psi, ki jim vsiljivost predstavnikov iste vrste ni po volji (strahovi, starost, bolezen), nekateri psi opravljajo delo (psi pomočniki ali mantrailer-ji). Prav tako ni vljudno, da kuža s smrčkom sili v otroke (in njihove prigrizke) in v otroške vozičke, se zaganja proti kolesarjem. Skratka, povodec je koristen pripomoček, da psa naučimo družbeno sprejemljivega vedenja, nikakor paj ne postane orodje za zadrževanje psa, ki ga nismo naučili nadzora nad lastnimi nagoni. Meje in svoboda znotraj njih so za psa nekaj čisto naravnega, saj narava sama postavlja meje, zato se psi znotraj njih počutijo domače, varno, sproščeno in srečno. (Alenka Sunčič Zanut: fllfakan.sil Rt S suhim sadjem trajno odstranite bolečine hrbtenice, križa in nog Ali vas kar naprej mučijo bolečine hrbtenice, križa, morda celo nog? Do tega pride predvsem zaradi preveč sedenja, ali pa zaradi prevelikega telesnega napora. Ne skrbite več, obstaja povsem naravna rešitev za vaše tovrstne težave. POLET TrgopromeT S 031/818-319 S 01/7878-271 VI POTREBUJETE Ml NUDIMO Že po nekaj dneh uživanja teh naravnih sadežev bi morali občutiti blage učinke pozitivnih sprememb, v dveh mesecih pa bi se težave morale pozdraviti. Vsekakor preizkusite ta naravni recept in ne boste več prepoznali svoje hrbtenice. Ker vse, kar je genijalno, je pravzaprav nadvse preprosto in ponavadi na dosegu roke... OD POLICE DO OMARE TU SMO DA VAM POMAGAMO -Razrez in robljenje iverala lic, pohištva ačun materiala Skico pošljite na naš naslov: polet.trg@siol.net Polet trgopromet d.o.o.. Ljubljanska cesta 2a, Ivančna Gorica Če torej želite trajno odstraniti bolečine hrbtenice, pojejte vsak večer pred spanjem 1 suho figo, 1 suho marelico in 5 suhih sliv. Ti sadeži vsebujejo snovi, ki izzovejo obnavljanje tkiva, ki sestavlja medvretenčne ploščice v hrbtenici. Snovi iz sadja te ploščice ojačajo in jih utrdijo. Medvretenčne ploščice se po obnovi same umestijo na svoje pravo mesto, brez zunanjega vpliva sile. Vsak od teh sadežev vsebuje določene zdravilne snovi, njihova mešanica pa tvori nepremagljivo odlično naravno zdravilno mešanico, ki je nadvse koristna in učinkovita pri odstranjevanju bolečin hrbtenice. UK) 46. Krkine nagrade mladim raziskovalcem Se lahko potegne vzporednica med iia občinama Novo mesto in Trebnje? V Krki so mladim raziskovalcem podelili Krkine nagrade za dodiplomska in podiplomska raziskovalna dela. Predsednik uprave in generalni direktor Krke ter predsednik Častnega odbora Krkinih nagrad Jože Colarič in dr. Aleš Rotar, član Krkine uprave, direktor področja Razvoja in proizvodnje zdravil ter predsednik Sveta Sklada Krkinih nagrad, sta jih na slovesnosti izročila 30 mladim raziskovalcem, med njimi jih je 5 prejelo nagrade za posebne dosežke na področju raziskovalnega dela. Med nagrajenci je 15 doktorjev znanosti. Projekt, ki se je v širšem slovenskem prostoru uveljavil kot prvi te vrste, organizirajo že 46 let, kar kaže na tradicijo in tudi na njihovo prepoznavnost med mladimi raziskovalci in njihovimi mentorji. Doslej so podelili že 2631 Krkinih nagrad. Znanost in tehnologije se spreminjajo z izjemno hitrostjo. V Krki se tega dobro zavedajo, zato s Skladom Krkinih nagrad že od leta 1971 mlade usmerjajo k ustvarjalnosti in k odličnosti v raziskovalnem delu in tako tlakujejo pot novim spoznanjem, ki bodo prispevala k novim izdelkom prihajajočih generacij. Temeljno vodilo Krkinih nagrad je popularizacija raziskovalnega dela med študenti in dijaki ter mentorji na izobraževalnih inštitucijah. Mladi raziskovalci s svojimi raziskovalnimi dosežki, ki jih prijavijo na razpis, dobijo priložnost za prepoznavanje njihovih razvojno-raziskovalnih potencialov, s čimer se jim odpirajo tudi nove zaposlitvene možnosti v industriji. Ključno pri tem je, da svojo raziskovalno pot usmerjajo v iskanje uporabnih rešitev, s katerimi bodo v prihodnosti še učinkoviteje prispevali k zdravljenju bolezni današnjega časa. Pri tem je pomembna predvsem vloga mentorjev, ki s svojo zavezo k vzgoji novih, mladih znanstvenikov in osvajanju novega znanja pomembno prispevajo k stalnemu napredku. Na letošnji razpis za Krkine nagrade seje prijavilo 120 mladih raziskovalk in raziskovalcev. Med prijavljenimi nalogami so seveda razlike, saj gre za različne stopnje raziskav, od srednješolskih do podiplomskih na doktorski stopnji. Kaže pa se, da razvoj znanosti in tehnologije omogoča vedno bolj poglobljene raziskave in vse kompleksnejše znanje. Teme raziskovalnih del v doktorskem in drugostopenjskih študijskih programih so zajele različna strokovna področja - od farmacije, kemije, medicine, biologije do biotehnologije in drugih sorodnih ved. Posebej pozitivno so presenetili študenti drugostopenjskih študijskih programov, ki so prijavili kar 40 nalog. Med njimi je bilo nekaj odličnih del tako po znanstveni vrednosti kot po aplikativnosti. Vse več mladih raziskovalcev posamezne tematike obravnava interdisciplinarno, kar je za uspešno razvojno-raziskovalno delo v farmacevtski industriji odločilno, obenem pa pri raziskavah povezujejo tehnične novosti tudi z ekonomsko učinkovitostjo. Izpostaviti velja tudi število in kakovost nalog, ki so jih prijavile dijakinje in dijaki srednjih šol iz vse Slovenije. Na razpis se je odzvalo 50 dijakinj in dijakov, ki so skupaj prijavili 28 nalog, od katerih jih je Krkino nagrado prejelo 12 nalog oz. 23 srednješolcev. Nagrade srednješolcem so spod- Le kaj imata skupnega občini Trebnje in Novo mesto? To, da smo oboji Dolenjci, da 'taku lepu po dolensku zavijamo'? Da imamo radi cviček, veselje in zabavo? Še kaj? Predsednik ZL-DSD 00 Trebnje in občinski svetnik občine Trebnje Gregor Kaplan (na sliki) je našel še eno skupno točko, ki nikakor ne bo v ponos vodstvoma obeh občin. Takole je zapisal: »Se lahko potegne enačaj med občino Trebnje in NM? Na žalost - DA! Vse tole skupaj okoli Sokolskega doma v NM me spominja na naš mladinski center v Trebnjem. Pred volitvami sem s provokacijo mlade zbral, a kaj, ko je podžupanja in vodja oddelka za družbene dejavnosti šele spoznavala razliko med mladinskim centrom in mladin- »Brez zamere, meni to zveni, kot da si z »bor mašino« vrtamo luknje v možgane, in to v tisti de!, ki je zadolžen za prihodnost!« skim svetom. Župan je velikodušno dal na uporabo zdajšnjo dvorano Stik mladim na uporabo - seveda pred volitvami. Na vhodu občine je tik pred volitvami zasvetila vpijoča tabla, da smo mladim prijazna občina... A kaj imajo od tega mladi? Kaj ima občina od tovrstnega pristopa? Ključe so morali vrniti in obljuba o uporabi prostora zdajšnjega Stika je snede-na, saj so ključe morali vrniti. Sredstva za mladinske dejavnosti so zdesetkana. Seveda nikomur nič, ne bev, ne mev. Rep med noge, paje to to. In gremo v Ljubljano, od tam pa v širni svet! Formala, po kateri sistematično iz naše občine odganjamo mladino in zatiramo njeno ustvarjanje ter razvoj, na drugi strani pa jim dajemo priložnost, da čas tratijo priklopljeni in na trebanjski transverzali. Brez zamere, meni to zveni, kot da si z »bor mašino« vrtamo luknje v možgane, in to v tisti del, ki je zadolžen za prihodnost! In v Novem mestu? Sokolskemu domu so vdahnili dušo. V dom so se s Sokolci vrnili ljudje in prav oni so dom očistili navlake, mrčesa, gledalcev. Sedaj, ko je življenje nazaj, in je tlakovana pot, so prišli apara-tčiki s pipsom (beri: dopisom za izpraznitev). WTF?«, je še zapisal Gregor Kaplan. buda mladim, da prepoznajo raziskovalne izzive in priložnosti, ki jih vodijo k iskanju znanstveno podprtih rešitev. Na znanstvenem simpoziju predstavili svoja dela nagrajenci za posebne dosežke Krkine nagrade že 26 let spremljajo znanstveni simpoziji, na katerih so o svojem delu predavali številni mednarodno priznani raziskovalci. V zadnjih letih pa se predstavljajo prejemniki Krkine nagrade za posebne dosežke na področju raziskovalnega dela, saj je namen teh simpozijev prikazati rezultate mladih raziskovalcev njihovim vrstnikom in kolegom ter strokovni javnosti. Tako so na simpoziju, ki ga je odprl prof. dr. Franc Vrečer, o svojih delih spregovorili dr. Ale-ksandar Aleksovski, dr. Luka Šenica, dr. Daniela Milosheska, dr. Renata Režonja Kukec in dr. Sara Seršen. Raziskovalne naloge potrjujejo njihovo odličnost in inovativnost, usmerjeno v doseganje postavljenih ciljev. ______ DOLENJSKA PORAVNAVA' PE MURSKA SOBOTA, Ulica Staneta Rozmana 16 gsm: 051343 031, e: murikasobotaiy)poravnava.si POTREBUJETE PRAVNI NASVET ALI STORITEV? POKLIČITE TAKOJ! Ukvarjamo se s/z; • davki • sestavo .iv- pgcdt Ida: kupoprodajna..' • dedovanjem • pravicami delavca 'odpoved* dopust, regres...; • stečajni Dostopa • pravicami potrošnika (stvarna napaka, • sodnimi " izvensodnimi izterjavam terjatev garancija ...) • preverjane l.vištva In obremenitev na • zdelavo pritožb in ugovorov ter zahtev za nepremičnini, vpis služnosti... sodno varstvo Zagotavljamo ugodne cene in kakovostno ter strokovno izvedbo naših pravnih storitev. Zakaj nam lahko zaupate? Smo edino slovensko odškodninsko podjetje, ki Ima boniteto odličnosti »AA«, kar pomeni, da spadamo med i,&\ najboljših slovenskih podjetij. Bonitetno oceno odličnosti imajo samo najboljša podjetja s /jLfk ključno diferencialno prednostjo pri poslovanju in predstavljajo > najbolj zanesljiv in nizko tvegan poslovni subjekt. . , Edini v Sloveniji vam izdamo garancijo na izplačilo odškodnine, zaposlujemo dirtktoi Izključno pravnike strokovnjake na svojih področjih. poiaVnava™ smo ljudje @ (07) 304 13 19 Obrtniška ulica 20,8210 Trebnje, 051/335 133 n.pohlstifo-rejjl WWW.PORAVNAVA.SI Popust na use kuhinje Alples: minus 30°o, minus 18°o V gospodinjstvu je vsako leto več požarov. Kot rešitev vam ponujamo samodejne gasilne ampule BONPET. Ampula BONPET, ki jo preprosto namestimo nad štedilnikom ali nad pečjo v kurilnici, se bo samodejno aktivirala in pogasila ogenj. Življenjska doba ampule je 10 let brez vzdrževanja. Pooblaščeni inštituti so potrdili učinkovitost in neškodljivost za človeka in okolje. Sodobna oblika in barva ampule zagotavljata tudi skladnost z ambientom. SAMODEJNE GASILNE AMPULE BONPET priporočajo tudi Zavarovalnica Triglav, Zavarovalnica Maribor in Adriatic Slovenica s popusti pri zavarovanju gospodinjstev. Pot Vitka Pavlia 9,1430 Hrastnik info@bonpetsi • www.bonpet.si PS| Kaj vaš najljubši sadež pove o vaši osebnosti? Obožujete banane? Jabolka? Hruške? Pomaranče? Grozdje? Morda kaj bolj eksotičnega? Mango? Lubenice? Ananas? Vaš najljubši sadež veliko pove tudi o vaši osebnosti - vas zanima, kaj? ^|. BANANA - Banana je sadež, ki ga obožuje ogromno ljudi. Morda zaradi njenega kompleksnega okusa, morda zaradi tega, ker jo je preprosto olupiti in pojesti... Kakorkoli že, tudi vi ste pogosto podobni svojemu najljubšemu sadežu - zaradi vaše prijetne in sproščene narave vas obožuje veliko ljudi, čeprav se včasih preveč hitro vdate željam drugih. Ste ljubeznivi in vedno na voljo, ko vas drugi potrebujejo. POMARANČA - Lupljenje pomaranče zahteva potrpežljivost in marljivost. Prav takšni ste tudr vi, zato z lahkoto nizate uspehe na različnih področjih. Pri drugih zaradi svoje sramežljivosti in nekomunikativnosti včasih pustite grenak priokus, vendar se spretno izogibate konfliktom, saj ste umirjeni, zanesljivi in zaupanja vredni. Pomembni ljudje v vašem življenju se v vaši bližini počutijo sproščeno in varno. trmaste in preveč resne, tisti, ki pa vas dobro poznajo, pa vedo, da ste v resnici odločni, ljubeči in skrbni. Izzivov, ki jih prinaša življenje, se ne bojite, saj znate iz vsega izluščiti le najboljše. ANANAS - Prav tako kot vaš najljubši sadež ste navzven bodičasti, v sebi pa izjemno sladki in prijazni. Ker ste odločni, pogumni in hitro reagirate, so do vas ljudje sprva malce zadržani, ko pa spoznajo vašo sproščenost in pripravljenost pomagati, pa vas hitro vzljubijo. Dobro se razumete s pozitivnimi in energičnimi ljudmi, saj ste tudi sami takšni. HRUŠKA - Blag in nežen okus hruške se odraža tudi na vaši osebnosti, saj ste prijazni do vseh in venomer pripravljeni pomagati. Ljudje vas imajo radi zaradi vaše zgovornosti in neskončnih zgodb, ki jih radi pripovedujete, globoko v sebi pa kljub tej odprtosti pogosto začutite melanholijo. Ko vas ljudje prizadenejo, jim to težko odpustite. BRESKEV- Breskve so sladke in sočne, prav ti dve lastnosti pa tudi vi vedno znova iščete v življenju, zato ste predani ljubezni, prijateljstvu in tudi poslovnemu uspehu. Ko najdete sebi podobne ljudi, jih razvajate in ste jim popolnoma vdani. Zaradi tega se dobro znajdete tudi v vlogah ljubimca, prijatelja in starša. LUBENICA - Lubenica je polna vode in s tem tudi življenja, prav takšni pa ste vedno tudi vi. Na stvari, ki jih prinese življenje, vedno gledate z optimizmom, s svojo vedrostjo pa razveseljujete tudi vse ljudi okrog sebe. Zna-te biti nežni in čustveni, te lastnosti pa iščete tudi pri partnerjih, Ko gre v življenju vse narobe, se ne vdate, temveč pogumno in osredotočeno zrete v prihodnost. JAGODA - Jagoda privlači ljudi z izbranim stilom, ki se radi predajajo radostim življenja. Radi si privoščite lepe stvari in jih tudi delite z drugimi, vendar ste izjemno občutljivi na krivice, ki se dogajajo drugim. Zaradi tega včasih težko odpuščate napake drugih in ste občasno malce, maščevalni. V ljubezenskih zvezah ste strastni in se na splošno dobro znajdete, vendar popolnost pričakujete tudi od svojih partnerjev. GROZDJE - Grozdje je sestavljeno iz več manjših sadežev in tudi vi najbolje funkcionirate, ko ste v družbi sebi podobnih. Ste zelo prilagodljivi in odlični pri timskem delu, zato vas sodelavci in nadrejeni naravnost obožujejo. Tudi podrejeni vas spoštujejo, saj ste organizirani in znate voditi. V zasebnem življenju ste malo bolj zadržani, pogosto pa znate biti kritični - tako do sebe kot tudi do drugih. JABOLKO - Jabolka so na voljo v mnogih različnih barvah in okusih, enako pa velja ( IB tucli za vas, saj svojo osebnost prilagajate \* trenutnemu počutju. Ko ste dobre volje, ste odprti, zgovorni, pozitivni in radi uživate v '**SmP* vseh slasteh življenja, ko pa se ne počutite najbolje, pa znate biti tudi malce naporni ali sitni. Po prepričanju ste tradicionalist, ljudje pa vam zaradi tega radi sledijo, saj verjamejo, da ste vredni zaupanja. MANGO - Mango je osvežujoč, sladek in sočen sadež, ki se skriva v nekoliko grobi zunanjosti. Tudi pri vas pogosto traja, da se odprete ljudem in pokažete svoj pravi jaz. Zaradi tega vas nekateri vidijo kot konfliktne, GeoTroN CELOVITE GEODETSKE STORITVE GEOTRON Matej Kolenc s.p. Šranga 8,8216 Mirna Peč TEL: 031 208 214 email: info@geotron.si www.geotron.si - UREDITEV MEJE - PARCELACIJA - IZRAVNAVA MEJE - GEODETSKI NAČRT -ZAKOLIČBA OBJEKTOV - VPIS STAVBE V KATSTER STAVB - DOLOČITEV HIŠNE ŠTEVILKE nagrobni spomeniki r obnova nagrobnih spomenikov \ klesanje in obnova črk 1 stopnice, A 7V V.vr~>! E Stane Perpar s.p. Zaboršt 16, Šentvid pri Stični Tel.: 041 436664 P0GREBRE3R POKOPALIŠKE STORITVE OKLEŠER Rudimo vam vse storitve na enem mestu in se trudimo biti najboljši in najugodnejši. Pogrebne storitve opravljamo tudi v občinah Trebnje, mirna. Šentrupert in ZHokronog. Sv. RTarjeta Grm. občina Straža. Šentjanž in drugje po Sloveniji. Rudimo tudi prevoze v tujino ali iz tujine 0Wešen d.o.o.. Rovo mesto: Tel.: 07/33 70 200 - non stop B Planinski krožek OŠ Trebnje na Miklavž V soboto, 15. oktobra 2016, smo izvedli 1. pohod planinskega krožka v šolskem letu 2016/2017. Kljub slabemu vremenu se je podalo na pot kar 62 učencev. Dan seje začel z jutranjim sestankom, na katerem smo mentorji OŠ Trebnje in vodniki Planinskega društva Trebnje staršem predstavili načrtovane dejavnosti, Ob 8. uri smo se vkrcali v avtobusa in se odpeljali. Zaradi napovedanega slabega vremena smo se na pohod podali iz Gabrja. Imeli smo srečo, saj ta del Dolenjske dež še ni dosegel. Pot nas je vodila skozi gozd, ogledali smo si tudi krvavi kamen, kamniti osamelec, ob križišču gorjanskih poti. Pred pla- ninsko kočo Miklavž smo prispeli ob 11. uri. Tam smo se oddahnili, vodniki so nam pripravili hrenovke in klobase ter nas pogreli s toplim čajem. Na koncu smo si privoščili pečen kostanj. Tik pred odhodom seje ulil dež, vendar je bil prepozen, da bi nam pokvaril vzdušje, saj smo bili že na avtobusih. Ob 14. uri smo se vrnili v deževno Trebnje. (Ana Kasti^r) W% Rok in Ester z bronom na karate pokalu V nedeljo, 16. oktobra 2016, je Karate zveza Slovenije v sodelovanju s tehničnim organizatorjem Karate klubom Novo mesto organizirala 2. pokalno tekmo v borbah, katah in ekipnih katah za starostne kategorije do 18 let. Nastopilo je 433 tekmovalk in tekmovalcev iz 51 karate klubov. Domači, KK Novo mesto, so po zaslugi Ester Horn osvojili eno bronasto odličje, bron pa je v kategoriji mladincev osvojil tudi Rok Breznikar (na sliki) iz KK Trebnje. «5*23 b« Kranj (6 zlatih, 3 srebrne in 9 bronastih medalj), sledijo KK Kozjansko in Obsotelje (4, 5, 1), KK Rudar Velenje (4, 4, 5), KK Trbovlje (4,3,10), itd. Statistiko in rezultate si lahko ogledate na e--karate.si. udi ► K< O Dober večer, sosed Zadnji petek v septembru je bil pod Zupanovim kozolcem v Volčjih Njivah zanimiv pevsko--družabni večer, ki je prepletel pesem, humor in prijetne zgodbice. Prijeten petkov večer je skreiral mojster besede in edini moški v Ženskem pevskem zboru Zimzelen - Stane Peček skupaj s svojimi Zimzelenkami. Obiskovalci so uživali v prijetnem prepletu in niti hladno vreme ni preprečilo nasmehov na obrazu. Prepustili so se pevkam in njihovemu zborovodji in si ob koncu ponavljali, da bi bilo dogodek vredno ponoviti. fP. K., fotn: Alenka S. Lamovšpkl TRATAR ♦ ugodne cene zimskih gum ♦ servisne storitve za osebna in dostavna vozila ♦ menjava olja v avtomatskih menjalnikih v celotnem sistemu ♦ čiščenje izpušnih (dpf) filtrov Avtomehanika Tratar, Boštjan Tratar s.p., 031 739 838 Kaplja vas 18, 8295 Tržišče; E: tratar.bostjan@siol.net Z vami že od leta 1998 Lokalne novičke / Preverjamo ... Pan-Jan preuredil in povečal svoj salon v Trebnjem v najsodobnejšega v Sloveniji V petek, 21. oktobra 2016, je uspešno trebanjsko podjetje Pan Jan preuredilo in povečalo svoje poslovne prostore v Trebnjem, s tem pa mestu oz. lokalnim in okoliškim prebivalcem ponudilo najsodobnejši prodajni salon vozil znamke Škoda v Sloveniji. V programu, katerega je povezovala Danica " Lovenjak, je nastopila plesna skupina High Heels High Hopes, za zabavo pa je skrbel znani radijec in video komik Tadej Bricelj. Sledila je pogostitev navzočih in zabava ob živi glasbi, za katero so poskrbeli člani ansambla Žmurek, piko na i pa dodal še avtobus Radia 1 in Matjaž Lovše. Med nagovori je direktorica družbe Anita Prijatelj vsem navzočim izrekla veliko zahvalo za vsa leta zaupanja v podjetje in hkrati poudarila, da vse skupaj čaka izjemna prihodnost, saj je pot, na katero stopajo, usmerjena strateško in k najvišjim ciljem, kar bo dobro tako za podjetje, kot tudi za samo občino Trebnje. Podjetje Pan-Jan letos praznuje 25 obletnico poslovanja in še dobro se spominjajo svojih začetkov ... Svojo uspešno zgodbo so dejansko začeli graditi v svoji garaži, dandanes pa so ugledno podjetje s preko 50 zaposlenimi in najsodobnejšima salonoma (Trebnje in Ivančna Gorica) v Sloveniji. Direktor podjetja Škoda Slovenija Petr Podlipny je tudi izkazal navdušenje nad uspehom podjetja Pan-Jan, za katerega tudi verjame, da bo nadaljevalo svojo uspešno pot, kar z nazivom »Škodin trgovec leta« že potrjujejo. Spodbudne besede so Pan-Jan-ovcem namenili tudi podžupan občine Trebnje Jože Korbar ter gospod župnik Jože Pibernik in gospod kaplan Slavko Kimovec. »Tega izjemnega dogodka v Trebnjem najbrž nikoli ne bi bilo, če za vsem skupaj ne bi stali - in k izjemno uspešni zgodbi podjetja prispevali - tudi zaposleni in vodstvo, ki je v vseh teh letih našlo pot za nove izzive in cilje, vsi skupaj pa verjamemo, daje to šele začetek več kot uspešne Pan-Jan zgodbe«, so med drugim povedali v Pan Janu. Eksperimenti so lahko tudi zabavni Q V sredo je bila predavalnica Kovačija v Deželi kozolcev skoraj premajhna za mlade raziskovalce in njihove starše, ki so se udeležili predstavitve različnih poskusov, ki jih je ob pomoči obiskovalcev izvajal avtor in prevajalec mnogih knjig s področja znanosti Miha Zorec. Obiskovalci so bili navdušeni nad izdelavo in poletom rakete, avtom na »balonski pogon«, ba- terijami iz krompirja, lebdečo žogico in še marsičem. Med drugim je gospod Zorec predstavil tudi izdelke iz odpadnega materiala, ki otrokom lahko predstaljajo zabavne igrače. Če so prikazani ek- sperimenti v prisotnih vzbudili vsaj kanček zanimanja za znanost, ekperimentiranje ali ustvarjanje zanimivih izdelkov iz odpadne embalaže, smo z delavnico zagotovo dosegli pravi namen. -Prireditev je potekala v okviru bralno-ustvarjalnega projekta Jurčkov kovček, pri katerem otroci berejo, ustvarjajo, se izobražujejo; vse potrebno pa najdejo v kovčkih, ki si jih lahko izposodijo tudi v Krajevni knjižnici Šentrupert in Deželi kozolcev. Projekt je omogočila Občina Šentrupert. (Patricija Tratar. Knjižnica Pavla Golie Trebnje) PVC OGRAJE (v Leli, rjavi m sivi barvi) tuijn.i in cenovno ugodna rešitev /a balkone, dvorišč a in vrtovi' dolga Življenjska duha UV obstojna ograjo preprosto operemo / vodo izdelava nosilne železne In PVC konstmkdjv IZDELAVA RASTLINJAKOV IN TOPLIH GRED im meri, opori' j jj>| 'auoBod 'jbja oAejdpz; ez a>uauodiuo>| OlAIVfVaOtid :SVN Idd OAON 3- lit! tli -S 8 5 | E d- 'M. l-S g f j||> Ipjl ^ i vi ^ -g- ihf i?ll lili S §.11 ' 11 I |.e II s. ^ 'I I ~ N £ II č C •115 || t#| 11 -Q — C o £ JZ o — :š š £ ^1 g | o. ^ _C n 5 5" ! i 11 lil lil 1J J S J J o-2-5 0-5-2 > Q olo Q fusoNaa^d') l! ±VMA HINZVHVS> 3rH3JLNOIAI OIAII9VA nfNVAOlBClOS >1 z si E ■i.-!. 2 "o 2 h| 3 2 E z a c > I- o Ul C LT 'U as o iš - tli § I! M ji tli lil!? 3 “ z * N> ui < z s> h- Ul 1 l I pl s||fl sili? S J JI j A J rili Spil Spil 2T5 g ^ S b „ g^e S E „ g^e g 5 'S 3 « o « g H5 y O « g i S i -g "s -g ? a+^-gr « + s-g r g I t oiPEi spili žili? | kU >M