Stev. 47.
r	"g *
fchaj* vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ufo 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
frdr-ittvo: Llica Sv. Frmttika Asđkegi SL 20, L nadstr. — Vsi pfci naj s* pofttjajo uredniBru lilU. Nefrankiran* pisma se ne sprejemajo in rokopis! se n« vračajo, kdsjateii in odgovorni urednik št«Un Godina. Lastnik konsorcij Lu .EdinosH* — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge s •Mejnim poroitvotn v Trstu, ulica Sv. FrančiSka Asiikega št 20. Teleion uredniitva in uprave fcev. 11-57.
NaroCala« zaala: Za celo leto.......K 24 —
U pol tea.................
Stri m	P--
nedelfake Izdtjo za celo kte . ....... 5«
za pol Idi ..... .».,«••«•
V Trstu, torUT* fjfrniTl« 1915,
Letnik XI.
Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev.
Ogla s t se računajo na milimetre v širokosti ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ....................mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5'—
vsaka nadaljna vrsta............. 2 —
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije s« ponujajo upravi 1UU. Plačuje se izključno ta upravi .Edinosti". — PUfia In toži se v Tratu. k«®?™ oddelek se nahajata v ulici Sv. FraoOlk« Asiikega it 20. — Poitnohranitnfčnt račun 5t 941.652.
Boli v Karpatih u polnem tira. - Itaši uspehi v jugovzhodni Galiciji.
no ruskem Poljskem in o zapadni Galiciji nikakršnih doMoo. - Ho Južnem bojlttu brezpomembni obmejni spopadi, - nemško napredovanje v
Vzhodni PrnsUL - Rasi prodirajo prek« Lomit - nan]il nemikl uspehi na zapadnem boltifr.
Odgodltev ruske državne dume. - Nastop novega namestnika bar. Friesa v Trstu.
z avstnjsKo-rusftcsa bojišču
DUNAJ. 15. (Kor.) Uiadno se razglaša: 15. februarja, opoldne.
Na ruskem Poljskem in v zahodni Galici)] se ai dogodilo nič.
Boji v Karpatih so tudi nadalje v polnem teku.
V	jugovzhodni Galiciji smo včeraj zavzeli Nadworno. Sovražnika smo porinili v smeri proti Stanislavu.
Nai.._stnik načelnika generalnega štaba: pl. Hoier. fml.
Grof Mihael Tolstoj zopet ujet
DUNAJ. 15. (Kor.) Večerni listi poročajo: Enoletni prostovoljec grof Mihael Tolstoj, vnuk grofa Leva Tolstega, ki je pobegnil iz nekega ujetniškega taborišča na Češkem še z dvema drugima ujetnikoma. je zopet ujet z obema tovarišema. Pripeljali so jih nazaj v ujetniški tabor.
Z južRett bojišča.
15. februarja opoldne.
Na južnem boj&ču nikakršnih izpre-memb. Izvzemši neznatne obmejne spopade vlada mir.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.___
Z nemšbo-ruskesa bojišča.
BEROLIN, 15. (Kot.) WoWov urad poroča: Veliki glavni stan. 15. februarja 1915.
Vzhodno bojišče. — Severno od Tilže je bil sovražnik pregnan iz Piktupenov in »c poriva nazaj v smeri proti Tavrogovu.
Na tej in oni strani meje« vzhodno od pojezerja. še trajajo zasledovalni boji. Povsod hitro napredujejo naše čete.
Proti sovražnim močem, ki prodirajo preko Lonize, so naskočili nemški oddelki v okolici kolnega.
V	irlanskem ozemlju smo nadalje pridobili tal. Zasedli smo Raciouž.
V	predidočih bojih smo poleg mnogoštevilnih ujetnikov osvojili šest topov.
Na Poljskem na levem bregu Visle nikakršnih bistvenih izprememb.
Vrhovno armadno vodstvo.
Nemška zmaga v Vzhodni Prusiji.
BEROLIN, 15. (Kor.) Posebni poročevalec lista »Lokalanzeiger« poroča podrobno o nemški zmagi na Vzhodnem Pruskem :
Razpostavitev nemških sil je bila dne 7. t. m. ponoči končana. Dne 8. t. m. je začelo prodirati desno krilo v smeri proti Johannesburgu. Se istega dne popoldne je bil Johannesburg v nemški posesti in 57. ruska divizija, ki se je trdovratno branila. skoraj uničena. Mali ostanki divizije so zbežali v zaščitno območje trdnjave O-sovjec. Od nemške strani so se začele pomikati precej močne čete v smeri proti Pillkallen-Lesdehnen, da bi napadle sovražnika, ki se je nahaja! na prostoru Les-dehnen - Piflkalien - Gumbinnen - Stallupo-nen. nenadno od južno-vzhodne strani pri Schirwindtu-Vladislawow-Wilkowški ter mu odrezale pot nazaj od Stalluponena v Kovno.
Med temi operacijami je prišlo do bojev s 56. rusko divizijo, ki je bila popolnoma razkropljena. Pullen in lianskirchen so Nemci vzeli v naskoku.
Ko so bili Nemci zasedli Pillkallen. so se Rusi sicer umaknili v smeri proti Stal-luponen, vendar prepozno, ker so močne nemške čete že dosegle Schirwindt in \\ irballen in je bilo že izvršeno nameravano obkoljenje sovražnika.
Poročilo opozarja na to, da se je obkoljenje ruskih čet zgodilo tako nenadno, da je v Kylbartiju neka ruska brigada čisto mirno sedela v hišah, ko je bila obkoljena od malenkostnih nemških si!. Brigada se je morala brez boja vdati.
V	imenovanih bitkah je bilo enajst ruskih divizij deloma poraženih, deloma pobitih. Veliko razvijanje je še mogoče.
Roška državna dama.
Zaključitev zasedanja.
PETROGRAD, 13. (Kor.) V zaključni seji državne dume je poudarjal govornik desnice, Gurkov. da so se z ozirom na velike svetovne dogodke vsi politični elementi na Ruskem zedinili v misli enotne vclikoruske države, in je izreke! upanje, da vsfed sedanje vojne izginejo stoletja stari spori med ruskim in poljskim narodom.
Ob koncu svojega govora je rekel Gur-lqpv: Upamo, da se ustanovimo tudi v Carigradu; kajti posest tega mesta bi mogla
dovesti do resničnega združenja z Jugoslovani in razdejali vpliv germanizma, ki sedaj vlada pri posameznih delih teh Slovanov. Upamo to tembolj, ker je odstranjena stalna ovira tega združenja, posebno odpor onih držav, ki jih sedaj cenimo kot svoje zaveznike.
Knez Galicin je dejal: Vsak trenutek, ki ga preživljamo sedaj, ustvarja stoletje ruske bodočnosti. Ne sme nas motiti, da se borimo v svoji lastni deželi, kajti bojišče, na katerih smo nekdaj razdrobili Tatarje, je bilo tudi tu. Sejali smo v svoji deželi, želi pa bomo na oni strani meja.
Predsednik državnega sveta, Golu-b o v, je izjavil, da sedanja vojna titrja moč Rusije, v kateri so vsi državljani pripravljeni za vsakatero žrtev. Naši napori so bili ogromni, toda prav tako veliki bodo uspehi, ki zagotove Rusiji mirno u-spevanje, prosto vsakega drugega vpliva.
Državni tajnik je prečital nato carski u-kaz, ki odgaja državno dumo do novemb. t. 1., če ne nastopijo izredni dogodki.
Pripomba uredništva: Poročilo c. kr. korespondenčnega urada je zelo nejasno, ker se ne da spoznati iz njega, ali gre tu za rusko državno dumo, ali pa za ruski državni svet. Nemško besedilo govori namreč o »Reichs-ratu«, ki pomenja prav tako lahko »državni zbor« (po avstrijskem in tudi saino avstrijskem vzorcu), kakor državni svet, kar je pa stvarno vse nekaj drugega. — Stvar moti še tem bolj, ker nemško besedilo navaja Golubovega kot predsednika »des Staatrates«, torej »državnega sveta», a vendar pravi na koncu, da je Reichsrat« — > državni zbor« — odgo-den do novembra. Kolikor nam je znano, je doslej rabil izraz »Reichsrat« edino le za avstrijski državni zbor. Ogrskega i-menujejo Nemci » Reichstag« in prav tako tudi nemškega.
S francosko-nemškeia bojišča.
BEROLIN, 15. (Kot.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 15. februarja 1915.
Zapadno bojišče. — Južno od Yperna pri St. Eloi smo iztrgali sovražniku kakih 900 metrov njegove pozicije. Nasprotni na? k oki so bili brez uspeha.
Prav tako se je izjalovil sovražni napad v ozemlju jugozapadno od La Bassee. Nekaj tucatov ujetnikov je ostalo v naših rokah.
Predzakop, ki smo ga izgubili 12. februarja, smo zopet vzeli.
Vrgli smo sovražnika 2z Sengerna v dolini reke Laucha. Iz Remspacha se je sovražnik nato umeknil prostovoljno.
Vrhovno armadno vodstvo.
Govor nemškega cesarja na sveti večer na zapadnem bojišču.
BERLIN, 15. (Kor.) »Vossische Zeitung« priobčuje vojna pisma berolinskih vojnih prostovoljcev, v katerih se govori o cesarjevem govoru ob priliki praznovanja božičnega večera na zapadni fronti.
Po propovedi divizijskega župnika je stopil cesar na župnikov prostor ter imel v srce segajoč govor. Zaključil je:
Želel bi bil nam vsem in vsakemu poe-dinemu izmed vas, mladeniči moji, in iz srca privoščil, da bi praznovali sveti večer rajše doma kot pa tu na prostem bojnem polju. Da to ne more biti tako, tega nisem zakrivil jaz, bog mi je priča. Jaz nisem hotel vojne. Ta mi je bila usiljena. Zato jo hočemo z božjo pomočjo izvojevati do srečnega konca.
Pisec pravi, da so ob krasnih, v srce segajočih cesarjevih besedah vsem navzočim stopile solze v oči od ponosa, da se smejo bojevati za cesarja in domovino.
Finančna konference v Pariza.
MAGDEBURG, 16. (Kor.) Kakor poroča bruseljski sotrudnik lista »Magdebur-gisehe Zeitung«, se razglašajo o pariški finančni konferenci sledeče podrobnosti:
Konferenca je sklenila sledeče:
1. Francoska banka in Angleška banka (dovoljujeta Rusiji vsaka po 600 milijonov frankov predujma, da plača svoje v Parizu in Londonu zapadle terjatve.
2.	Konferenca ie?načeloma odobrila finančni načrt Rafaelovičev v povzdigo rubljevega kurza potom izdaje skupnih angleško-franoosko-ruskih zakladnic.
3.	Emisija skupnega vojnega posojila se odgaja do odstranitve ustavnih težkoč na Francoskem in Angleškem.
Ruski finančni minister Back je porabil svoje bivanje v Parizu v to, da se je pogajal z banko Credit Lyonnais za namestitev ruskih zakladnic v znesku tisoč milijonov frankov po 6%. Zaradi nezadovoljivega francoskega denarnega stanja pa Credit Lyonnais ni mogla skleniti kupčije.
Radi pridržanega parnika »Wilhelmina«.
LONDON, 14. (Kor.) Reuterjeva pisarna javlja iz Washingtona:
Nemški veleposlanik grof Bernstorff je razpravljal nedavno z državnim tajnikom Bryanom o pridržanju parnika »Wilhel-mina«. Veleposlanik je naglašal, da na poizkus Anglije, da bi nemško civilno prebivalstvo izstradala, odgovori Nemčija s poizkusom, da odreže angleško trgovino, in je izrekel uverjenje, da zagotovilo nemške vlade, da od živil ne porabi nič za prehrano vojaških in pomorskih sil, vzame amerikanska vlada kot podlago, na kateri bi se moral presojati slučaj s parni-kom »NVilhelmina«.
»Lusitania«.
LONDON, 15. (Reuterjev urad.) »Lusitania« je v soboto odplula iz Liverpoola pod angleško zastavo.
Iz Folkestona odpluli parnik »Mecklen-burg« se |e radi slabega vremena moral pii vrniti.
AMSTERDAM, 15. (Kor.) List »Nieuwe van den Dag« poroča iz Vliessingena: Poštni parnik ^Mecklenburg«, ki je odplul včeraj iz Folkestone, se je radi izvanredno slabega vremena moral s celim tovorom povrniti. _
Napetost med belgijsko vlado In papeškim nuncijem.
PARIZ, 14. (Kor.) »Matin« javlja iz Ha-vra, da je belgijska vlada prekinila vse odnošaje s papeškim nuncijem radi njegovega Nemcem prijaznega mišljenja ter da stori korake pri Vatikanu, da odpozovejo nuncija.
Vest glede razdora med belgijskim dvorom in papeževim nuncijem demontirana.
PARIZ, 15. (Kor.) Belgijsko poslaništvo dementuje od »Matina« razglašeno vest glede predstojećega razdora med belgijsko vlado in papeževim nuncijem na belgijskem dvoru.
Turčija proti trosporazumu.
CARIGRAD, 14. (Kor.) Iz zanesljivega vira poročajo, da je poveljnik angleške križarke »Hardinge« podlegel ranam, ki jih je dobil v boju dne 9. t. m., v katerem so otomanski topovi tako poškodovali kri-žarko, da je postala nerabna. ^ ;
CARIGRAD, 14. (Kor.) Agence Tel. Mil-li je doznala iz Bagdada:
Predvčerajšnjim se je vršil med sprednjimi stražami levega turškega krila in angleško infanterijo in kavalerijo spopad. Angleži so se umaknili, zapustivši na bojišču 17 mrtvih. Tudi četam desnega turškega krila se je posrečilo, da so vkljub streljanju iz topov in strojnih pušk prodrli do gozda dateljev pri Korni. Sovražnik je popolnoma demoraliziran. Turki so imeli le 5 ranjenih.
V nekem drugem boju se je posrečilo Turkom, da so zasedli malo trdnjavo Pi-rindi. Pri tem je padlo v njihove roke 500 velblodov kot plen.
V Hodeldi internirani francoski poslanik izpuščen.
RIM, 15. (Kot.) „Agenzia Štefani" poroča iz Hodeide z dne 12. t m.: Odgovanajoč ukazu, Id ga Je dala turška vlada Je minskemu valiju, v katerem ukazu se ustreza zahtevam poslanika Zedinjenih držav v Carigradu, katerim se je pridružila tudi italijanska vlada, ki je v imenu nekega ameriškega zastopstva v Hodeidi sprejela zaščite francoskih interesov, je bil francoski poslanik, Id je bil že interniran v Hodeidi, spremljan na obrežje, od koder se je danes odpeljal s francosko križarko „Dupleix".
Prireditev na koristi avstro-ogrske ga „Rdečega križa in „Rdečega pelumesca".
CARIGRAD, 13. (Kor.) V soboto zvečer je bil v klubu „Teutonia* pod pokroviteljstvom velikega vizirja in avstvo-ogrskega ter nemškega poslanika v korist avstro-ogrsktga „KdeČeoa križa* in Rdečega polu-
mesca" dobrodelna prireditev, ki je vspela Izborno. Veliki vezir, vsi ministri, visoko vojaštvo in civilni dostojanstveniki ter mnogobrojno ljudstva se je vdeležilo prireditve. Veliko naveušenje so vzbujali avstro-ogrski in nemški vojni filmi.
firtko-turikl spor.
Grški poslanik odpotoval iz Carigrada.
ATENE, 15. (Kor.) »Agence d'Athenes« poroča: Grški mornariški ataše pri poslaništvu v Carigradu, Kriezis, je. bil te dni od nekega agenta carigrajske tajne policije insultiran. Nato se je podal grški poslanik Panas k velikemu vezirju, kjer je protestiral proti takemu postopanju. Veliki vezir je nasproti poslaniku izrazil svoje obžalovanje, vendar je izjavil Panas, da mora glede na pomembnost dogodka stvar sporočiti svoji vladi in počakati navodil od kabineta iz Aten.
Takoj ko se je vladi dogodek naznanil, je naročila poslaniku, da naj pismeno zahteva naslednje zadoščenje:
1.	Policijski prefekt carigrajski bo poslanika Panasa oficijelno obiskal ter istega ob navzočnosti poslaniškega osobja prosil odpuščanja radi dogodka, povzročenega od strani prefektu podrejenega uradnika.
2.	Imenovani policijski uradnik se takoj odstrani iz službe ter stavi pred sodišče, da se radi njegovega postopanja kaznuje.
3.	Turška vlada priobči razglas, v katerem se poroča o danem zadoščenju.
Predno je dospela grška nota v Carigrad, je poslal veliki vezir podtajnika zunanjega urada k poslaniku Panasu, da isti v imenu velikega vezirja ponovi obžalovanje. Poslanik je pa odgovoril, da vprašanje sedaj ne spada več v njegov delokrog, ker je zaprosil od svoje vlade navodila. Včeraj zvečer je Panas brzojavil v Atene, da je zvečer izročil grško noto.
Tukajšnji turški poslanik je izjavil, da se ugodi grški zahtevi glede zadoščenja.
CARIGRAD, 14. (Kor.) Grški poslanik Panas je odpotoval. Tajnik in drugo po-slaniško osobje ostane v Carigradu.
ATENE, 14. (Kor.) »Agence d'Athenes« poroča: Ker izvedba zahtevanega zadoščenja povzročuje težkoče, je moral poslanik Panas včeraj zapustiti Carigrad. Prvi tajnik je kot poslovodja ostal tam.
ATENE, 14. (Kor.) List »Patris« hvali turško postopanje glede zadoščenja Grški v očigled nastalega spora Kriezis.
atentat v Sofiji.
SOFIJA, 14. (Agence Tel. Bulgare.) V dvorani občinske kazine, kjer je bila nocoj zbrana številna družba na maskira-nem plesu, prirejenem po bolgarskih u-metaikih, je nastala iz dosedaj neznanega vzroka eksplozija. Sodijo, da gre za bombo ali peklenski stroj. Ena oseba je bila ubita, kakih deset pa poškodovanih, med temi dve težko. Uvedena je preiskava.
BUKAREŠT, 15. (Kor.) »Adeverul« poroča iz Sofije: Včeraj ponoči je na nekem plesu v Kazinu, ki se ga je udeležila elita tukajšnje družbe, eksplodiral peklenski stroj. Poročnik Bojačev, sin prejšnjega enakoituenskega vojnega ministra, je bil ubit. Vladni stranki pripadajoča politika Doracalolov in Kučev ter hči Bojačevega so bili ranjeni.
Dopisnik »Adeverulov« smatra za brez-dvomno, da je to političen atentat.
SOFIJA, 15. (Kor.) Bombni atentat na maskiranem plesu vzbuja toliko večje vznemirjenje, ker dosedaj storilcu še niso prišli na sled in ker največ poškodovanih pripada najboljši družbi. Sin prejšnjega vojnega ministra in hčerka sedanjega vojnega ministra sta podlegla zadobljenim poškodbam.
Domneva se, da se je atentat izvršil iz političnih nagibov. Izmed tu živečih Srbov so jih veliko zaprli. Vendar se zdi tudi možno, da je atentat izvršil kak anarhist aH kak slaboumen.
Govor ruskega ministra za zunanje stvari in Bolgarska.
SOFIJA, 14. (Kor.) Govor ruskega ministra za zunanje stvari Sazonova, ki je Bolgarsko popolnoma zamolčal in ki je v svojih izjavah v dumi niti omenil ni, je izzval nezadovoljstvo v vseh tukajšnjih političnih krogih in daja povoda za neugodne komentarje._
Portugiška ofenziva v nemški južnoza-padni Afriki.
LONDON. 15. (Kor.) Kakor poroča neki list iz Lizbone, je odšla dne 3. t. m. nova ekspedicija 3000 mož v Angolo. Ker so se Nemci umaknili iz Angole, se iz potnno-
ženja efektivnega stanja, pravi list. da sklepati na to, da začnejo Portugizi proti nemški južnozapadni Afriki z ofenzivo.
Wolffov urad pripominja k temu: To poročilo sprejmejo Nemci z dvomom o resničnosti istega, a z mirnostjo.
Boji v Tripolitaniji.
RIM, 14. (Kor.) Guverner v Tripolisu, general Tossoni, brzojavlja:
Da se južno od Syrte zbrani uporniki kaznujejo radi njihovega izzivajočega vedenja, je bil major Monssier pooblaščen, da uprizori nenaden napad na tabor upornikov v Caiurisu, kako uro oddaljen od Kasr-bn-hade. V tem taboru je bilo zbranih kakih 600 oboroženih upornikov.
Kolona, sestavljena iz italijanskih in libijskih čet je odšla dne 11. februarja ob 1. uri ponoči od Syrte ter je dospela ob 8. uri do sovražnika. Tam nahajajoče se bolne sile so bile poražene in tabor zažgan.
Sovražnik je ob zelo viharnem begu ostavil kakih 150 nepoškodovanih šotorov. Pozneje se je razvnel nov boj. Ob 3. uri popoldne je bil sovražnik popolnoma poražen in je zapustil svoje novo stališče.
Izgube ustašev so jako velike. Naše izgube so iznašale na mrtvih 20 Evropejcev in 4 urojence, na ranjenih 4 častniki, 64 belih in 18 urojencev. Rane so vse lahke.
Naše čete so kazale odlično hrabrost in disciplino. Kolona Moussier se je povrnila dne 12. t. m. v Syrte, ne da bi se jej bilo kaj pripetilo.
Povodnji v Italiji.
RIM, 14. (Kor.) Reka Tiber je popoldne zopet narastla in je dosegla obok mostu Milsio in Angeljevega mostu ter je poplavila zlasti ulico Angelica v mestnem delu Borgo, kakor tudi cesto Marmorata in o-kolico bazilike sv. Pavla. Na Tiberskem otoku San Bartolomeo je dosegla voda višino prvega nadstropja. V neki bolnišnici so morali v prvem nadstropju nameščene bolnike cpraviti v višja nadstropja.
V nekem magazinu kalcijskega karbita so udrle vodne mase in povzročile več eksplozij, pri čemer pa ni bil nihče poškodovan.
Tehnične čete in gasilci delujejo z največjo vnemo na točkah, prizadetih po povodnji. Kralj si je dal po nekem mestnem svetovalcu poročati o stanju povodnji in o izdanih odredbah ter si je potem osebno ogledal preplavljeno ozemlje.
Kakor javlja »Tribuna« kaže tudi papež živo zanimanje za vesti o povodnji.
Kakor javlja »Giornale dltalia«, dopuščajo vesti od gornjega toka Tibere nado, da jutri voda upade.
Hov! namestnik u Trstu.
T r S t, 15. februarja.
(Kor.) — Novoimenovoani tržaški namestnik, baron F r i e s, je danes sprejel namestništveno u radništvo, ki se mu je predstavilo pod vodstvom podpredsednika grofa Attemša.
Namestništveni podpredsednik grof A 11 e m s je nagovoril namestnika:
Vaša ekscelenca! Čast mi je, da v svojem imenu in imenu uradništva namestni-štva in namestništvenega svetovalstva v Trstu spoštljivo pozdravljam Vašo eksce-lenco v tej hiši in predstavljam tako Vaši ekscelenci ta izvrstni uradniški zbor.
Politična služba v tem upravnem ozemlju je i zaradi posebnosti razmer, i zaradi več deželnih jezikov, v katerem se razvija, posebno težavna. S priznanjem je torej treba poudarjati, da se je uradniški zbor doslej vedno kazal zelo vnet v izpolnjevanju svojih dolžnosti in svojega poklica ter da ni v resnem, od posameznega uradnika največ zahtevajočem času, ki ga preživljamo sedaj, niti en trenutek popuščal v svoji vnemi.
Naj mi dovoli Vaša ekscelenca, da priporočam vse uradnike primorske upravne službe dobrohotnosti in prizanašanju Vaše ekscelence, in prosim, da sprejmete zagotovilo, da bomo vsi tudi nadalje zastavljali vse svoje slabe moči v prid Najvišje službe in da bomo Vaši ekscelenci v težki, odgovorni službi, ki jo Vaša ekscelenca nastopa danes, stali ob strani kot sodelavci, ki jih navdaja najboljša volja.
V svojem nagovoru je po nekaterih pozdravnih besedah poudarjal namestnik, da sedanji skrajno resni čas, ki hoče največje požrtvovalnosti od vseh, zahteva posebno od državnih uradnikov daleč preko navadne mere segajoče žrtvovanje polne delovne sile, popolne vdaje osebnosti v službi. Uradništvo naj ima vedno
Strta D
TCDruarja 1915.
o;ed očmi povzdigajoči zgled naše Juna-fko se boreče armade, ki ie proti sovraž-pl premoči sijajno obnovila staro slavo naših zastav in ob najtežavnejših razmerah mogla storiti kar največ, ker je bil Vsak posamezni bojevnik prežet po svoji odgovornosti In pripravljen vsako uro, da z veseljem Žrtvuje svoje življenje in zdravje za cesarja In drŽav o.
Prav tako mora tudi uradništvo, ki mu
Iicer ni bilo dano, da bi neposredno sode-)valo v obrambo domovine, ki mu pa pripadajo ravno sedaj velevažne, za skupno blaginjo neobhodno potrebne funkcije, vedno misliti na to, da stojimo nasproti ukazujočim zahtevam velikega, izrednega časa, v katerem se vzdržimo le tedaj častno, če se bo prizadeval neprestano vsak posameznik vse tja dol do najmlajšega uradnika z izrednim naporom vse moči, da ojačuje sile države, ki se morejo naravno pojavljati samo kot svota vseh posameznih moči. Posebno na polju politične uprave, na katere mnogoličnem delovnem polju se visoka napetost javnega življenja čuti najprej in najmočneje, mora biti geslo vsakomur, kar najmožnejša enostavnost in hitrost poslovanja, s čimer <r. mnrsikedai ozko zvezane naivažnejŠe koristi prebivalstva in posebno pridobiva-jočih slojev, nič manje pa tudi neomajno vzdrževanje zakona in prava ter najstrožja nepredsodnost in stvarnost napram vsakomur. Toda tudi preko tega ima politični uradnik danes mnogo bolj nego ke-daj dolžnost, da vedno stoji ob strani prebivalstvu, pripravljen za pomoč in odprtih oči za njegove potrebe. Sele tako prihaja upravni uradnik do res ustvarjajočega delovanja, ki je ena najodgovornejših, toda obenem tudi najlepša stran njegovega poklica.
Končno je poudarjal namestnik posebne gospodarske in socijalnopolitične naloge, ki nastajajo zaradi vplivov vojnega stanja ravno v središčih trgovine in pro-pneta. Temu zanimanju se mora po — u-pajmo — ne več oddaljenem uspešnem paključku vojne priključiti ono še mnogo važnejše delovanje, po katerem naj bi se olajšala vrnitev v redne tire gospodarskega življenja. Potem pridobi mesto Trst In žnjim Primorsko, z delotvorno podporo vlade, zopet v polni meri oni delež v domačem in mednarodnem gospodarskem Življenju, katerega smeta utemeljeno pričakovati po svoji pripadnosti k obsežnemu gospodarskemu ozemlju monarhije, po pridobitni marljivosti svojega prebivalstva in mnogoštevilnih, posebno v zadnjih desetletjih po začetnosti mestne uprave (!) v pospeševanje trgovine in prometa na licu mesta ukrenienih ukrepih.
v lastnem obratu obratih, ne smejo
ali v tujih tozemskih jih pa prodati brez đo-
voljenja c. hr. trgovinskega ministrstva,
5.	Posestnikom plavžev, v katerih se izdelujeta Železo in jeklo, je prepuščena v to svrho količina aluminija, v njihovi posesti, katera odgovarja potrebi obratov do konca aprila 1915.	^
6.	Od zahtevanih kovin in zlitin, vttevŠi staro gradivo in odpadke, morejo posestniki podelati količine potrebne za poprave, da lastni ali tuji obrat more dalje trajati. Ta poraba pa je le dovoljena, ako ni mogoče nadomestiti imenovanih kovin in zlitin z drugimi materijali in se staro gradivo, katero se dobi vsled popravka in ni uporabljivo v lastnem obratu lastnika, postavi na razpolago vojaški upravi proti primerni odškodnini, kolikor je to gradivo težko najmanj 20 kg. Pod istimi pogoji je dovoljena tudi prodaja naznačenega gradiva, ako je to potrebno v takšne svrhe. — Dr. Fabrizl, 1. r.
DomaČe vesti.
»VEČERNA EDINOST« danes ne izide, pač pa jutri ob navadnem času.
Odlikovan stotnik. Naš tolminski rojak, I n i p P a v I i č e k, c. in kr. Stotnik 16. pešpolka, je odlikovan z zaslužnim križcem UL razreda z valno dekoracijo.
Razglas
c. kr. trgovinskega ministrstva v sporazumu s c. k. m;n strstvom za javna dela z dne 7. II. 1915 drž. zak. št. 29, glede dovoljenja za podelcvanje in prodaje določenih količin kovin zahtevanih za vojne namene z ministrskim ukazom z dne 7. II. 1914 drž. zak. št. 28.
Na podlagi §. 1 ministrskega ukaza z dne 7. II. 1915 drž zak. Štev. 28, o porabljanju zalog določenih kovin iti zlitin, dovoljuje se sploh do nove naredbe podelovati in prodajati gradivo, zahtevano za vojne namene s tem ukazom, v sledečem obsegu :
a)	svinec In rdeča zlitina do 25%,
b)	rumena med (mesing) z vsebino bakra od 58#/# ali manj 25*/,.
c)	kositar in kositrene zlitine z vsebino kositarja na 60'/t do 15%,
d)	kositrene zlitine z vsebino kositarja od 60% ali menj do 25%.
Ža izdelovanje jekla za orodje dovoljeno je porabljati
e)	krom in ferokrom do 25%,
I) volfram in ferrovolfram do 20%,
g) molibden in ferromolibden 20%,
2.	Posestnikom se dovoljuje predajati sledeče ko'ičine zalog zahtevanih kovin in zlitin, kar jih je dne 7. II. 1915, kolikor te tvarine niso še podelane.
a)	svinca in rdeče zlitine do 15%»
b)	rumene nudi (mesinga) z vsebino bakra od 58% a!i manj do 15%,
c)	kositarja in kositrenih zlitin z vsebino kositarja nad 607. do 10%.
3.	Količine podelane ali prodane v smislu dov ljenja pod točkama 1) in 2) ne smejo prekoračati skupaj postatka določenega pod točko 1.
4.	Lastnikom rud, predproduktov, starega gradiva, odpadkov, opilkov in pepela dovoljeno je podelavati vzeto v sirove kovine
Kadilni materijal po znižanih cenah za ranjence. Že v oktobru minolega leta je finančno ministrstvo dovolilo, da se za ranjene in bolne vojaške osebe, nameščene po stabilnih sanitetnih zavodih, gotove vrsti cigar in cigaret, kakor tudi najfineji ogrski cigaretni tobak, oddajajo po znižanih cenah v racijah, določenih za dan in glavo, dotičnim vodstvom bolnišnice, kakor tudi organom, ki jim je poverjeno nabiranje denarja za nabavljanje kadilnega materijala, in ki se imajo v ta namen obračati do generalne direkcije tobačne režije. Sedaj je finančno ministrstvo, ustrezajoč mnogstransko izraženi želji, v spo-razumljenju s kraljevo ogrsko vlado to udobnost razširilo na srednjefini tobak. Kot dnevna racija za eneyga moža je določen zavojček s 25 grami po ceni 20 vin., ki ga more vodstvo bolnišnice, oziroma nabiralnica naročati poljubno namesto zavojčka najfinejega ogrskega cigaretnega tobaka.
Umrl je v domu za rekonvalescente v Trstu 15. t. m. pešec 102. pešpolka, Josip H a v 1 i č e k. Pogreb se bo vršil danes, 16. t. m., ob 3 popoldne iz mrtvašnice pri sv. .lustu na vojaško pokopališče.
Učiteljsko društvo za Trst in okolico. Odborova seja se bo vršila 17. t. m. (pe-pelnična sreda) v društvenih proste rih v ulici Galatti 14, II ob 3 in pol pop. Tovariši in tovarišice, ki so bili izvoljeni v odbor na zadnjem občnem zboru, naj se je udeleže polnoštevilno. — Predsednik.
Iz ruskega ujetništva. — Gospa Albina Maurinova nam je dala na razpolago razglednico, ki jo je prejela od svojega soproga, nadporočnika Humberta M a u r i n a, ki je pisana slovensko in se glasi: „Taškent-Sa-maia, 7. 1. 15. — Srčen pozdrav z obale Aralskega morja, koder se mirno vozimo.
PODLISTEK
vjat s doroi trjena vest na bojišču
v ruskem ujetništvu.
Iz ruskega ujetništva. V »Edinosti« od
11. t. m. smo javili, da se Rado L e n a r d, 27. domobranskega pešpolka, pogreša. — Sedaj pa nam javlja tvrdka Pinter & Le-nard, da se je Lenard zglasit iz ruskega ujetništva.
O ranjenih, odnosno bolnih vojakih. — V pomožno bolnišnico v prostorih društva Austria« je bil sprejet Alfred Drakscl, iz matroške šole vojne mornarice. Odpuščeni so pa bili iz mestne bolnišnice Alojzij Bassi od 5. domobranskega pešpolka, ki Je lahko ranjen; Fran Zorzenon od 3. hav-biške diviizje, ki je bolan, in Ivan Tede-schi, ki je tudi le bolan. — V mestno bolnišnico so bili sprejeti poročnik 97. pešpolka Jurij Senica, Karel Fainan, Just Ferluga, Josip Trampuš, Matej Poropat, Ivan Babič in Marko Vascotto, vsi Črno-vojniki ter Karel SloŠafc od godbe 4. bo-
sansko-hercegovskega l*©5polka. Odpuščeni so pa bili iz mestne bolnišnice črno-vojnik Anton žerjav, Karel Jakomin od 5. domobranskega pešpolka, Anton Lang od 52. pešpolka, Ljudevit Urban od 81. pešpolka, Rajmund Haagen od 19 pešpolka, Anton Petrozalek od 21. pešpolka in Ivan Denes od 48. pešpolka.
Dve senlci, U sta oskubUi kalina. Prijateljici 23 letna Ivanka Jarčeva in 18 letna Evgenija Brumatti, obe dninarici, prva stanujoča v ulici Media Št. 42, a druga v hiši št. 8 iste ulice, sto se zmenili pred-snočnjim, (!a greste skupaj na lov. In res ste šli in ste ujeli kalina v osebi nekega gotovega Antona Tolmarja, ki jima Je plačal obilno večerjo, precej zalito z vinom. Potem pa, ko so bili vsi trije siti in popolnoma napojeni. je šel kalin Tolmar s senicama Ivanko Jarčevo in Evgenijo Brumattijevo v neko — hišo v starem mestu. V tej hiši je kalin Tolmar najel sobo za vse tri, a ko so bili vsi trije v najeti sobi, je odložil od sebe vse, kar mu je bilo v nadlego za intimen pogovor, in sicer je med drugimi predmeti odložil od sebe tudi novčarko, v kateri Je imel 80 kron de-
ftarja. Ubogi m prezaupljivi Tolmar je na-o ugasnil luč, da Je bila soba v popolni temi ter se pdtetfi intijnno razgovarjal Ivanko Jarčevo. Naenkrat pa ste Jarčeva in Brumattijeva pustili Tolmarja samega v sobi in ppbegmli. Tolmar je nekaj časa študiral, zakaj da ste njegovi senici pobegnili, a kmalu je prišel na sled vzroku njunega bega: na mizici, kamor jo je bil prej položil, ni bilo več njegove novčarke, v kateri je bilo 80 kron. Nato je šel Tolmar takoj na policijski komisarijat ulici della Muda vecchia in tam povedal, kaj da se mu je pripetilo. Funkcionarji tega komisarijata so pa zjutraj ob polipetih našli v kavarni »Alla Transalpina« Jarčevo in Brumttijev9 ter ju aretirali. Na policijskem komisarijatu v ulici della Muda vecchia, kjer sta bili zaslišani, ste Jarčeva in Brumattijeva najodločneje tajili, da bi bili sploh kdaj imeli opraviti s Tol-marjem, katerega da niti ne poznate.
Umrli so: Prijavljeni dne 14. t. m. na mestnem fizikatu: Maver Hedviga, 7 mesecev, ul. sv. Vida št. 7; Slama Emil, 7 mesecev, ul. del Pozzo št. 2; Kohl Danilo, 17 mesecev, Skedenj št. 418; Pelan Gve-rin, 12 dni. Polje sv. Alojzija; Stua Urli, 56 let, ul. sv. Apolinara št. 4; Susič Gvi-don, poltretje leto, ul. del Boschetto št. 11; Garofolo Marija, 85 let, ulica Cava-na št. 16; Fragiacomo Peter, 75 let, Bar-kovlje št. 51. — Prijavljeni dne 15. t. m. na mestnem fizikatu: (i~egorič Katarina, 64 let, Škorklja št. 329; Vaschitz Karel, 71 let, ul. D. Rossetti št. 3; Rudež Anton, polčetrto leto. Greta 83; Schreiber Pavlina, 48 let, ulica G. Carducci št. 10; Kohn Estella, 85 let, ul. D. Rossetti št. 11; Jer-kič Rudolf, 5 mesecev, nI. Risorta št. 4; Mase Alma, poltretje leto, ulica sv. Zeno-na št. 13. — V mestni bolnišnici dne 11. t. m.: Stok Frančiška, 35 let; Milanovič Marija, 83 let; Numar Zofija, 60 let, De-campo Josipina, 68 let; Scholle Dominik 58 let; Bernardon Jurijca. poldrugo leto ; Cebron Ivan, 57 let. — V mestni bolnišnici dne 12. t. m.: Hirsch Hijeronim, 70 L; Dobrinja Vijolica, 2 leti; Pinter Elizabeta, 70 let. — V bolnišnici pri Sv. Mariji
Magdaleni, poltretje h
Emil Furlan,
Vesti iz Gorttbe.
Poroka, Včeraj se je poročil v
g.
poročil v Gorici Ivan Legiša, knjigoveski pomočnik, z gospodično Elizo Bac ner iz Sovodenj, — Vse najbolje!
Poročil se je dne 14. t. m. vrli narodnjak g. Miroslav Šubrc, poštni ofici-tant, z gospico Angelo Kličevo, uči jeljico ročnih del. bilo srečno!
Zopet nova maksimalna tarifa za Gorico. — Ta maksimalna tarifa za prodajo na drobno: moka iz Žita po 82 v kg,moka za kuho 72 v za kg, za kruh 60 v, 61 v, 56 vinarjev, 57 v, koruzna moka 36 v kg; kruh po predpisu: 56 v kg, meso zadnji deli 2 K 40 v kg, sprednji deli 2 K za kg. ječmen 68 v za kg, krompir 16 v kg, fižol 80 v in 76 v, sladkor 92 in 96 v, slanina 3 K 20 kg, maslo 2 K 80 v in 3 K 60, ogrska slanina 3 K 40 v kg, olje 1 K 60, mleko 26 v liter, sol 28 v kg. — Tarifa je postavljena za to, da se je po trgovinah tudi točno držijo!
Svoje »Lege na z iona le« se spominjajo Italijani ob vsaki priliki, ob veselih in žalostnih trenotkih. Italijanski listi dan na dan izkazujejo darove za »Lego« — mi Slovenci pa smo skoro pozabili na svojo Družbo sv. Cirila in Metoda! Potrebno je njeno delo v teh Časih, zato spominjajmo se je pogostoma!
Umrl ]e v Gorici lekarnar Peter Liberi. Lekarno ie imel na Korsu Frana Josipa.
Predpnst v Gorici je potekel popolnoma mirno. Ni bilo treba prepovedovati ne maškar ne veselic, nič, vse je bilo mirno in v redu, bolj živahno Je tu kako nedeljo ali praznik, ko gredo ljudje iz gostilne. Mislimo, da poteče v iniru in redu tudi današnji pustni dan.
Ponosna, pa tudi odločna je bila neka žena iz Vipavske doline. Imela je, osem junakov v bojnih vrstah, a deveti je ravnokar dorastel za vojniško suknjo. Ko je bil torej ta pozvan pred naborno komisijo, ga je spremljala razen njegovih tovarišev in vaškega načelnika, tudi mati. Do-znavši, da je i deveti prištet v vrsto svojih bratov — junakov, se je obrnila mati do vaškeka načelnika, in mu, v prisotnosti mnogih tam mudečih se oseb, povedala nekaj prav gorkih v obraz, tako, da mož ni vedel, radi jeze in sramote, kaj naj počne. Očitala mu je najbrž, da bi je] bil on koj tak lahko ohranil vsaj devetega in zadnjega sina njej v tolažbo in pomoč. Nato Je stopila v dvorano, kjer je bila zbrana vojaška komisija in izpregovorila tele besede : , Oprostite gospodje, ker sem tako predrzna, in dovolite, da vam smem svobodno izraziti sveje misli. Osem mojih sinov je že tam na bojnih poljanah, ki tvegajo svoje življenje v blagor cesarja in domovine, in rada jih žrtvujem v ta plemeniti namen; nikakor vam pa ne morem pustiti tega, ki stoji tule pred vami, ker je to moj poslednji otrok in edina moja opora in tolažba v teh težkih dneh. In ko bi vsaka mati podarila državi osem sinov, kakor sem jih že faz, potem bi vam drage volje ponudila tudi tega poslednjega, tako pa je moja želja, da se vrne ta z mamo domov. To izgovorivši, je prijela sina za roko in ga odvedla iz dvorane. Člani komisije so se nekam čudno spogledovali in v zadregi niso našli pravega odgovora. Se-le po daljšem času so odredili, da se mati in sin vrneta svobodno domov. Poklonivši se In zahvalivši za iskazano jima naklonjenost sta odšla veselo domov. — Tako je bilo — ne morda sedaj, temveč pred dolgimi leti,
Prostovoljno gasilno društvo v Selu na Vip. vabi člane k rednemu letnemu občnemu zboru ki se bo vržil dne 21. t. m. v hiši št. 28.
Dnevni red: 1. Poročilo tajnika In blagajnika; 2. Volitev odbora; 3. Slučajnosti.
Snežni plaz zasul človeka. Iz Cerknega: V nedeljo dne 7. februarja se je zgodila blizo Cerknega velika nesreča. Sneženi plaz je zajel 54-letnega Petra Jereba iz Lablnja št. 54 in ga pokopal v nižavi. Po truda-polnem iskanju so ga našli danes (13. 2.) popoldne.
Vreme. Dne 5. t. m. je bil v sedanji zi-' prvi dan, ki je spominjal na pomlad.
najst dni, izvzeraši dopoldne pretekli četrtek, ko je bilo zopet lepo in jamo. Včeraj se je pokazalo zopet solnce, pa kdo ve, za koilko Časa. Bližnje gorovje je bilo v snegu.
Ranjeni In bolni vojaki v Gorici. Došli so: Ivan Ricci, 7. pešpolk, Angel Stabile, Matija Okovič, 8. pešpolk, Josip Minius-si, 5 pešpolk, Štefan Vojda, prostovoljec, Jakob Batič, Josip Mezetič, 27. pešpolk, Karol Stakul, finančni stražnik, S. Berto-nja, 98. pešpolk.
"Kolesar je povozil 17 letnega fanta Ivana Bavdaža in ga precej poškodoval. Ba-vdaž se nahaja v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici.
Požiga ie osumljen 55 letni Fran Cigoj iz Malovš na Vipavskem. Baje je zagrešil tudi javno nasilstvo. Zato so ga aretirali.
Težka telesna poškodba. 29 letni Ivan Jamar iz Biljanske občine v Brdih je bil ranjen v Krminu v neki gostilni, in sicer ga je ranil neki korporal v trebuh. Pripeljali so ga takoj v goriško bolnišnico in ga hitro operirali.
Tatvina. Služkinja Marija Melihen si ie s težavo prihranila nekaj denarja. Služi v Stračicah. Iz njene podstrešne sobe so jej ukradji tatovi znesek 50 K.
Na živinskem trgu v Gorici je bilo 425 glav goveje živine in 600 pre^ičev._
Hadame Bovary
Roman. • Spisal Gustave Flaubert.
sin zamorke?« ie vprašal jurist.
»To je pa poseben okus,« je dejal Ho-mais. »Natakar, prinesite dve kavi.«
»Ali pojdeva?« je sednjič dejal Leon nestrpno.
»Yes.«
Toda predno je Homais šel iz restavracije, je še dal poklicati poslovodjo ter mu je izrekel svoje priznanje in zadovoljstvo.
Da bi se Leon slednjič odkrižal lekarnarja, mu je dejal, da ima še neko važno {pravilo.
»Spremim vas,« je dejal Homais z vne-fno.
Tekel je po ulici poleg njega, mu pri->Qyedoval o svoji soprogi in o otrocih, o ijihovi bodočnosti in o svoji lekarni, ki jo e prevzel popolnoma zanemarjeno in ki jo
logne, se je Leon naglo poslovil od njega, tekel gor po stopnicah in našel svojo ljubimko v velikem razburjenju.
Ko je Ema čula lekarnarjevo ime, je jela kar besneti. Leon ji je po pravici ugovarjal, da ne more biti odgovoren za ta obisk. Ali ni poznala lekarnarja? Ali je menila morda, da mu ie ljubša njegova družba kakor njena? Obrnila se je v stran; on o je objel, položil ji je obe roki okoli pasu, pokleknil pred njo in je zrl vanjo s koprnečimi in prosečjmi očmi.
Stala je vzravnana pred njim. Njene velike, žareče oči so gledale vanj resno, da, skoro prestrašeno. Naenkrat so se napolnile s solzami; prepustila mu je roki in Leon jih je obsul s poljubi. V tem trenotku je prišel služabnik in je naznanil, da želi nekdo govoriti z gospodom in da ga pričakuje.
»Ali se vrneš?« Je vprašala.
»Gotovo!«
»Kdaj?«
»Takoj.«
»To je bila samo pretveza,« mu je vzkli-
e spravil na dosedanjo visino.	---------------
Ko sta dospela v bližino hotela de Bou-lknil zdolaj lekarnar, ko je Leon dospel K
njemu. »Hotel sem vas hiiro oprostiti obiska, ki vam je bil, kakor se zdi, zelo neljub. Pojdite z menoj k Bridouxu na pelin-
kovec.«
Leon je prisegel, da mora zopet v pisarno. Toda lekarnar je samo zbijal šale škricih in pravdariih. »Pustitf vendar enkrat v miru tisti nesrečni corpus iuris,« je dejal. »Le pogum, ne mislite venomer na pisarno! Pojdiva raje k Bridouxu! Videli boste, kakšnega psa ima.«
Ker je Leon vztrajal pri svoji nameri, je menil Homais konečno: »No, potem grem z vami. Cital bom časopis ali pa bom listal po kakem zakoniku.«
Leon, ki ga je napol omamila Emina jeza in ki ga je morda zmešalo klepetanje lekarnarjevo, si ni znal pomagati. Toda lekarnar je ponavljal venomer: »Torej, naprej k Bridouxu! Samo par korakov od tu! Biva v Rue Malpalu.«
Iz plašljivosti, iz boječnesti in morda tudi vsled pomanjkanja odporne sile proti nedoločljivemu čustvu, ki nas sili k naj-brezmiselnejšim dejanjem, se je končno dal vendarle premotiti. Našla sta Bridou-
BomL
— Šentjakobska podružnica CMD naznanja, da Je prejela iz nabiralnikov tekom leta 1914 sledeče zneske: Nabiralnik Delavskega konsumnega društva K 239*97; gospodarskega in konsumnega društva Jadran" K 13516; gostilna Frana Strančarja K 19-75 ; gostilna Jakoba Ivančlča K 139*17 ; gostilna Frana Tomažiča K 10*25; brivnica rojaka Čekovina K 19*75; skupaj K 564 05. Ta znesek se je odposlal glami družbi v Ljubljano. — Odbor se vsem darovateljem zahvaljuje.	_
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA
(Bos4kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulic! Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
:: HALI
□□
□o □□
m račun Mastno
n »j o enkrat reč. — S
• pristojbina zn^Sa 40
Mine družinske peči
:: za pe2eqjo kruha itd. pa
K 7-20, medena obešala za zavese K 3-20, prodaio CESOA, Trst, ul. Oaserma Btev. 14.	29
Pertot, urar,
ulica Stadion št. 26! t
16
Spretnega stenografa ali stenografinio
veščih slovensko-nemškega jezika ter strojepisja
|flT sprejme
Odvetniška pisarna dr. Mat. Pretner-ja in dr. Frana Brnčića v Trstu, ulica
Nuova štev. 13, II. nadstr. Nastop takoj, plača po dogovoru,
TRST, coaso ST. 17
Specijalist za KOŽNE in SPOLNE BOLSZN ŠIBKOST in NERVOZNOST za BGLEZN9 v NOGAH in SKLEPiH. Sprejema od 11-1 pop. in 3 - 6 zvečer
cb nedeljah oi3 10- 1.
mi
Toplo je bilo, jasno, prijetno. Ali drugi dan je začelo deževati in deževalo je dva-
xa na njegovem malem dvorišču, kjer je nadzoroval tri dečke, ki so sopiliajoč vrteli stroj, proizvajajoč sodovko. Homais ni štedil z dobrimi sveti in je objel Bridouxa. Nato sta izpila pelinkovec. Dvajsetkrat je hotel Leon planiti pokoncu in zbežati. Toda lekarnar ga je vsakikrat zadržal, rekoč: »Takoj, takoj! Pojdeva skupaj v u-redništvo »Rouenske baklje«. Predstavim vas glavnemu uredniku Thomassinu.«
Leon se ga je po velikem trudu konečno vendarle otresel in je skoro dirjal v hotel. Eme ni bilo več tam.
Vsa iz sebe je odpotovala. Sovražila ga je sedaj. Smatrala se je strašno razžaljeno, ker ga ni bilo k sestanku. Iskala je še druge vzroke, da bi se ž njim popolnoma sprla! Sploh ni bil zmožen velikega dejanja; bil je slabič, banalen, nestalnejši od ženske, skop in bojazljiv.
Ko se je nekoliko pomirila, se ji je vendar zdelo, da mu dela krivico. Toda poniževanje oseb, katere ljubimo, pušča vselej sledi v našem srcu in nas nekoliko odtuji. Človek se ne sme dotakniti ideala, vedno
se kaj prime prstov.	.. , v
(Dalje.)
Bosendorfer, Gebrtider Stingl, Koch ^ Korselt, Wirht itd. se prodajaio >a dajejo v najem po zmernih cenah proti gotovini kakor tudi na obroke.
UGLAŠANJE in POPRAVE.
M Hrli Zannoni
MAMO MALLY
Piazza S. Glacomo 2, II., Corso. TELEF. 2-3
UMETNI ZOBJE
PLOMBIRANJE " ZOBOV.
IZDIRANJE ZOBOV BOLEČINE :
Dr. J. ČERMAK U. TUSCHEft
ZOBOIDMAV. fnff KOffC. ZOBNI NtK	j	TBMNIK
ULICA CASERMA, 13 II. nad.
Dobro reiene prašfčekupi in dobro plača Hotel Balkan
Oglase, poslana, osmrtnice in vsa Ramna-nila ie pošiljati »Inseratnemu oddelku« s Edinosti«, Trst. ulica Sv. FrančiSkn št- 20,