naš tednik
Številka 31 Letnik 45 Cena 10,— šil. (25,— SIT) petek, 6. avgust 1993
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec
Sosvet
Grilc zavrača neverodostojne Ogrisove trditve
Globašani po Ameriki
Iz Amerike poroča Bernard Sadovnik
MePZ Peca, pod vodstvom mag. Stanka Polzenja, in folklorna skupina, pod vodstvom Sabine Sadjak in Rada Mar-) kitza, sta na drugi strani velike - vode na svoji doslej največji j turneji. Pretekli teden sta obe društvi zelo uspešno nastopili v Indianapolisu, kjer sta tudi sooblikovali mašo. Več sto i obiskovalcev je bilo presenečeno nad dobrim sporedom 'n to pokazalo s „standing ova-tiones”. Župan Indianapolisa Stephen Goldsmith je 30. julij uradno imenoval „Peca-day”. Ob prisrčnem srečanju z domačini je nastalo mnogo novih Prijateljstev. Nastopajoči so se glavnemu organizatorju turneje Paulu Barbarichu zahvalili za ves trud, ki ga je vložil v pripravo in uresničitev, s predajo slike.Težkemu slovesu od indi-anapolskih Slovencev je sledil zelo srčen sprejem v Clevelandu. Tam, v cerkvi Marijinega vnebovzetja, je zbor zapel nekaj Marijinih pesmi. S kratkim koncertom je pozdravil in navdušil tudi stanovalce doma ostarelih. Višek nastopov v Clevelandu pa bo konec tedna, ko bo na sporedu glavni koncert v Narodnem domu, i kamor organizatorji pričakujejo blizu 1000 obiskovalcev.
Naslednji teden bojo Globašani svojo turnejo nadaljevali v Torontu, Pittsburghu, Washingtonu DC. in New Yor-ku. Tamkajšnji višek bo uradni sprejem in koncert v poslopjih OZN, v avstrijski in slovenski ambasadi in v Beli hiši.
V sredo, 4. avgusta, je Delovna skupnost slovenskih socialdemokratov (DS) na tiskovni konferenci obrazložila svoje poglede na vprašanje sosveta, ki se je ponovno odprlo z odločitvijo Narodnega sveta, da - iz že znanih razlogov - ne bo imenoval novih članov za sosvet.	Beri stran 2/3 ■
Foto: Fera
ZVEZA-BANK
posluje v novih prostorih
Od prejšnje srede dalje poslujejo nastavljene! Zve-ze-Bank z njenimi strankami v novih, sodobnih prostorih. Novi prostori odgovarjajo vsem zahtevam sodobnega bančnega poslovanja. Temu primerno je banka tudi tehnično opremljena - mdr. z bankomatom najmodernejšega tipa in z napravo, s katero si lahko stranke same iztisnejo izpiske. Vsa ostala gradbena dela pa bodo končana prihodnje leto.
Club
tre popoli
V Piranu so na jezikovnih počitnicah Slovenci, Avstrijci in Italijani. Organizira jih Club tre popoli.
Strani 4 in 5
2
Politika
Politika
3
Jože Wakounig
Komentar
NAŠEGA TEDNIKA
Umori in samomori v deželi sonca
Grilc: „Ogrisov trditve so neverodostojne“
V sredo, 4. avgusta, je Delovna skupnost slovenskih socialdemokratov (DS) na tiskovni konferenci obrazložila svoje poglede na vprašanje sosveta, ki se je ponovno odprlo z odločitvijo Narodnega sveta, da - iz že znanih razlogov - ne bo imenoval novih članov za sosvet.
Leta nobenega ni sila razburjalo, če so v Italiji spet koga umorili. Nekatere je raznesla bomba, druge so spravili na oni svet s strupom, pa tudi drugih poti v smrt je bilo dosti. Mafija, rdeče brigade, neofaši-sti, razne tajne službe so veljale za krivce, celo vatikanske kroge so nekateri vpletali. Sodne preiskave so se po pravilu zapletle vsaj pred kakimi večjimi odkritji. Mafijce in druge obtožence so oprostili, če pa so jih obsodili, so bile kazni zaradi svoje malenkostnosti resnični posmeh in nadaljnje izpodkopavanje pravne države. Sodnikom pa porotnikom se je dalo vedeti, kako sodbo smejo izreči. Tiste, ki se temu niso hoteli ukloniti, je prej ali slej dosegla roka tistih, ki s tako sodbo niso bili zadovoljni.
Država Italija pa je kar delala. Tujci so polnili njene lepe obale, hodili ogledovat njene neprecenljive kulturne zaklade. Stavke na raznih področjih so se vrstile bolj ali manj redno. Vlade so padale in so spet prihajale. Obrazi na vodilnih položajih so bili skoraj isti, samo da so se malo premikali od tega na ono mesto, od donosnega na donosnejše ali pa narobe. V vseh vladah od druge svetovne vojske sem so sedeli krščanski demokrati, desetletja najmočnejša stranka v državi.
Stranke so bile bogate, njihovi prvaki so se mastili z državnim denarjem in s tistim, ki so ga morali plačevati podjetniki za to, da so dobili pri razpisih kaka naročila. Bolj je bil kdo zakoreninjen v tem sistemu podarim - dobim, več je moral dajati, bolj se je zakopaval v to brezdanje žrelo.
In država je še kar delala naprej.
Utrgalo se je takrat, ko je korupcija že tako zelo načela državni ustroj, da nekateri niso več hoteli poslušati in ubogati. Zlasti na bogatem severu, pa tudi na zaostalem in od mafije pa kamore in drugih združb veliko bolj načetem in že preluknjanem jugu so se oglasili najprej posamezniki, med njimi sodniki, ljudje pač, ki niso več hoteli sodelovati pri načrtnem uničevanju države. Gibanji Rete in Lega Nord sta samo dva pojava. V gošči sistemskih strank se je začelo podirati, ko bi bil zapihal oster vihar v les, katerega drevje so načeli lubadarji pa drugi zajedavci.
Eden poglavitnih vzrokov za to gosto razpredeno mrežo podkupovanja je strankarska razdrobljenost. Proporcionalni sistem je korupcijo prav pospeševal. Z večinskim voliv-nim sistemom hočejo čim bolj izsušiti njene vire. Večinski sistem pa je seveda sovražen strankam narodnih manjšin. Slovenska skupnost je na primer pri zadnjih volitvah v Fur-laniji-Julijski krajini zbrala več glasov kakor kadar koli prej, pa	zaradi	novega volivnega
zakona	ni	dobila nobenega
sedeža v pokrajinskem zboru. Na tem področju bojo morali spremeniti	volivni red, sicer
narodnim	manjšinam, z izjemo
južnih Tirolcev in aostanskih Francozov, odvzamejo vsakršno mogo-čost samostojnega zastopstva.
To pa bi nasprotovalo načelom sodobne demokracije, ali, kakor mnogi pravijo, demokratičnim standardom. Tudi v deželi sonca.
V izjavi za Naš tednik je predsednik NSKS dr. Matevž Grilc zavzel stališče k nekaterim trditvam DS oziroma njenega predsednika Tomaža Ogrisa. Prihodnji teden pa bodo predstavniki Narodnega sveta na posebni tiskovni konferenci informirali še širšo javnost.
Slovenski socialdemokrati, pravi dr. Grilc v svoj izjavi, imajo očitno potrebo, da prikrivajo svojo šibko pozicijo znotraj slovenske narodnostne skupnosti in tudi v lastni stranki. V sosvetu vidijo alternativo k parlamentu koroških Slovencev, ker se jim -pa tudi enako mislečim v ZSO -tako ni treba podvreči oceni vo-lilcev v volitvah za skupno zastopstvo koroških Slovencev in dokazati stopnjo zasidranosti v narodnostni skupnosti.
Nemoč DS se je posebno jasno pokazala v zadevi zakonske ureditve dvojezičnosti v otroških vrtcih, ko se je prav šef koroške SPÖ dr. Ambrozy postavil proti taki ureditvi in s tem onemogočil uresničitev soglasnega sklepa sosveta, ki so ga podprli zastopniki SPÖ v sosvetu skupno z
Prejšnji torek so konstituirali sosvet za gradiščanske Hrvate. Prva predsednica sosveta je mag. Zlatka Giehler iz Hrvaškega kulturnega društva.
V 24-članskem sosvetu je zastopanih 10 hrvaških organizacij (med njimi predsedstvo socialističnih županov in Delovna skupnost ÖVP občinskih politikov); ti imajo 12 sedežev. Ostalih 12 mest zasedajo SPÖ (5), ÖVP (5) in Cerkev (2). Hrvaške organizacije so se domenile, da bo vsako
deželnozborskim poslancem mag. Kaiserjem. Tudi v drugih vsebinskih vprašanjih, ki so bila v zadnjih letih na dnevnem redu sej sosveta in za katerih rešitev se je NSKS še posebej zavzemal, socialdemokrati niso igrali pozitivne vloge. Prav to dejstvo, pripomni predsednik NSKS - da se stranke ne držijo sklepov, ki so bili v sosvetu sprejeti celo z glasovi zastopnikov strank - pa je najtehtnejši razlog za odločitev predsedstva NSKS, da zaenkrat ne imenuje članov za novi sosvet. Kljub nekaterim namigom stranke vsekakor ne kažejo resne pripravljenosti za spremembo dosedanje linije.
Po mnenju dr. Grilca Ogrisovo obžalovanje v primeru, da NSKS ne bi bil zastopan v sosvetu, ni dosti verodostojno, kajti obema osrednjima organizacijama itak pripisuje le četrtinsko zastopanost slovenske narodnostne skupnosti. V resnici zvezna vlada namreč tvega, da velika večina slovenske manjšine ne bi bila več zastopana v sosvetu, če konstituira novi sosvet brez zastopnikov NSKS.
leto druga organizacija imenovala predsednika.
Glavno vprašanje, s katerim se bo vsaj zaenkrat sosvet ukvarjal, so finance. (Manjkajoči) denar je tudi vzrok za to, da je sploh prišlo do ustanovitve sosveta.
Trenutno so hrvaška društva vložila prošnje v višini 25 mio. šilingov, na razpolago pa je samo 15 mio. O porazdelitvi teh 15 milijonov mora sosvet izdelati predlog, „kar pa ne bo tako lahko“ (mag. Giehlerjeva).
v Jutri, 7. avgusta, bo hodiški župnik Lovro Kašelj obhajal svojo 80-letnico. To je osebni praznik rojaka, čigar zasluge za našo narodno skupnost na verskem, kulturnem in političnem področju spoštujemo vse premalo.
Mnogi, predvsem pripadniki mlajšega rodu, jih niti ne poznajo, nekateri jih morda tudi nočejo poznati. Pa je vendar mogoče z vso gotovostjo trditi: brez župnika Kašlja bi se naša kulturnopolitična dejavnost glede določenih vprašanj razvijala drugače; ne bi se ozirala na zahteve časa, marveč bi iskala rešitve v preživeti preteklosti.
Lovra Kašlja so „od nekdaj odlikovali samostojno mišljenje, odkrita kritična beseda in odprtost razgledanega kulturnika“ (dr. Janko Zerzer ob slavljenčevi 70-letnici). A to še ni vse. Z daljnovidnostjo preroka in z izrazito rahločutnostjo za potrebe mladine je odločno nastopil v odločilnem trenutku.
Tisti, ki so doživeli drugo polovico šestdesetih let, se spominjajo, da tudi koroški Slovenci nismo bili „zavarovani“ pred študentskimi „nemiri“. Konflikt okoli študentskega doma „Korotan“ sicer ni dosegel pariške ali berlinske razsežnosti, a je pri koroških Slovencih bil kljub temu zelo odmeven. Izražal se ni samo v protestu proti avtoritarnemu postopanju s strani lastnika in vodstva „Korotana“, demonstracije študentov so bile pogojene predvsem narodnopolitično.
Tako je bilo mdr. v ospredju tudi vprašanje, ali naj se NSKS naprej naslanja na ÖVP ali naj začne samostojno politiko izva-
jati dosledno na vseh področjih. Tedanji študentje Grilc, Wa-rasch, Smolle, Wedenig idr. so se zavzemali za dosledno politiko samostojnosti. Pri tem so jih podpirali občinski odborniki in drugi zaupniki na podeželju. Njim so nasprotovali odgovorni kulturnopolitični voditelji. Vrhu tega se je tedanje vodstvo NSKS v zadevi „Korotan“ brezpogojno solidariziralo s tedanjim vodstvom Mohorjeve družbe; tako je po lastni krivdi prišlo ob zadnjo možnost za skupno pot z mladino.
Lovro Kašelj je vedel, da so bile politične zahteve podeželskih zaupnikov NSKS in njegovega naraščaja umestne. Na
občnem zboru NSKS leta 1968 jih je odločno zagovarjal in tako precej prispeval k temu, da je bil dr. Reginald Vospernik kot kandidat mladine izvoljen za novega predsednika.
Morda še bolj odločilno pa je Lovro Kašelj na prihodnost narodne skupnosti vplival s svojim nastopom na občnem zboru Krščanske kulturne zveze leta 1968. To ni bil samo občni zbor, na katerem je KKZ z univ. prof. Erikom Prunčem za predsednika prvič izvolila laika in ne duhovnika. Na tapeti sta bili predvsem tudi vprašanji, kako sodelovati s SPZ in ali sploh navezati stike s takrat Socialistično republiko Slovenijo.
Stališče župnika Lovra Kašlja je bilo jasno in v veliko oporo vsem tistim, ki so se zavedali, da smo koroški Slovenci brez sodelovanja s Slovenijo obsojeni na narodno smrt. Zato je slavljenec tudi v času svojega predsednikovanja	KKZ
(1971-1983) iskal dobre odnose s SPZ in kulturnimi organiza-
cijami Slovenije. Zanj so bili vedno v ospredju narodni interesi, ne pa ideologija. Tako je potrebno tudi razumeti zlato odličje svobode, ki mu ga je podelila Zveza kulturnih organizacij Slovenije.
Slavljenec pa ni bil samo zaslužen kulturni politik. Je predvsem še ustvarjalen in literarno vešč kakor le malokdo v naši narodni skupnosti. Na žalost moramo ugotoviti, da tudi v tem oziru ni deležen potrebne pozornosti.
Pozornost in priznanje bi si zaslužil že zato, ker je bil pred več ko 30 leti sam zelo pozoren
urednik mesečnika „Vera in dom“ (sedaj „Družina in dom“). Tudi v tej funkciji je namreč dokazal čut za mladino in bil napreden v najboljšem smislu. K sodelovanju je pritegnil mlade literate, kot so Niko Darle (Erik Prunč), Boro Kostanek (Florijan Lipuš) in Miško Maček (Karel Smolle), za katere danes lahko trdimo, da predstavljajo prelomnico v koroško-slovenski literarni zgodovini.
Nenazadnje pa je Lovro Kašelj tudi duhovnik, ki živi z narodom. Z njim se veseli ob njegovih dosežkih, z njim trpi v trenutkih žalosti in porazov, veruje v njegovo svetlo prihodnost.
Ce je bilo potrebno, se je odločno postavil zanj. Tako tudi med vojno, ko je bilo ukazano,
da se morajo v cerkvah odstraniti vsi slovenski napisi. Kašelj je na to dejal, da naj „to stori ordinariat sam in naj nosi tudi odgovornost“.
Še bi lahko naštevali zasluge, ki jih ima župnik Lovro Kašelj za kulturnopolitični in verski razvoj naše narodne skupnosti. Predvsem pa bi si njegova literarna in publicistična dela zaslužila večjo odmevnost. Mnogo njegovih pesmi sploh ni znanih, ker se mu žal zdijo objave nevredne. Kaj, če bi ga neka založba prepričala, da ni tako? Tudi ne bi bilo narobe, če bi se kak pristojen strokovnjak lotil znanst-
vene obdelave Kasljevih literarnih in publicističnih del. Enako velja za Cerkev, ki doslej še ni videla priložnosti, da bi primerno odlikovala svojega služabnika.
Vsaj ob slavljenčevi 80-letnici bi moralo biti možno, da se nadoknadijo te zamude - da bi župniku Lovru Kašlju vsaj delno povrnili, kar je sam podaril svojemu narodu.
V tem smislu se NSKS, KKZ in Naš tednik iskreno zahvaljujejo svojemu zvestemu sotrud-niku. Naj bi mu Vsemogočni dal še dovolj moči, da bi lahko naš slavljenec uresničil vse svoje skrite želje in načrte.
Ad multos annos!
-Kuj-
Utrgalo se je takrat, ko je korupcija že tako zelo načela državni ustroj, da nekateri niso več hoteli poslušati in ubogati.
SOSVET ZA GRADIŠČANSKE HRVATE KONSTITUIRAN
Predvsem gre za finance
Župnik Lovro Kašelj 80-letnik
Zasluzil bi si več priznanja
Trije predsedniki KKZ: častni predsednik župnik Lovro Kašelj, njegov predhodnik, na žalost že rajni, dv. si/, dr. Pavie Zab/atnik in sedanji predsednik dr. Janko Zerzer.
4
Pismo iz Slovenije
18. Kongres A.I.D.L.C.M
Zahteva po zajamčenem zastopstvu
V Poljčah pri Begunjah je od 29. julija do 1. avgusta 1993 pod pokroviteljstvom Sekretariata za Slovence po svetu in slovenskega centra PEN potekal 18. kongres Mednarodnega združenja za zaščito jezikov in kultur (A.I.D.L.C.M.) na temo „Za novo jezikovno etiko v Evropi“. Kongres je potekal v slovenskem in francoskem jeziku, udeležilo se ga je okrog 50 predstavnikov iz nekaterih jezikovnih manjšinskih skupnosti Španije (aragonske, asturijske), Francije (provansalske), Belgije (valonske), Italije (slovenske n. m. piemontske), Avstrije (slovenske narodne manjšine), slovenske vlade in nekaterih slovenskih in tujih znanstvenikov.
Na kongresu so sprejeli tudi dvanajst resolucij, ki zadevajo problematiko jezika in kulture posameznih manjšin po svetu, in sicer Slovencev v Italiji, Avstriji in na Hrvaškem ter drugih manjšin v Španiji, Italiji, Belgiji in ameriških Indijancev na Aljaski. Zelo jasno je bila postavljena tudi zahteva po zajamčenem zastopstvu narodnih skupnosti v zakonodajnih telesih.
V Piranu so se na dvotedenski šoli tujih jezikov zbrali udeleženci nemškega, italijanskega in slovenskega jezika.
Meje, ki zbližujejo
V Piranu, ki je letos menda bolj poln turistov kot prejšnja leta, so se letos že drugič zbrali člani in ljubitelji Društva za pospešeno sodelovanje v prostoru Alpe-Jadran, po italijansko ga imenujejo Club Tre popoli, da bi se v tem majhnem morskem mestecu, tako rekoč na prepihu morskih in celinskih vetrov in vplivov iz zaledja naučili jezika in kulture drug drugega. Prek petdeset Avstrijcev, Italijanov in Slovencev je dva tedna obiskovalo tečaje nemščine, italijanščine in slovenščine. In menda se, niti na podobnih jezikovnih tečajih, ne zgodi prav pogosto, da bi v šolske klopi skupaj sedli tako osnovnošolci kot ljudje v najboljših letih svoje poklicne kariere in tisti, ki že mislijo na pokoj.
Zakaj se pravzaprav želijo učiti jezika sosej dov, tudi slovenščine?
Aldo Sunseri, krznar iz Palerma v Italiji:
„Vsa poletja že vrsto let preživljam v Celovcu, zato sem se odločil, da se naučim nemškega jezika. Upam, da bom tokrat zdržal. Večkrat sem namreč že poskusil, pa je nemščina zelo težak jezik. S šolo sem zadovoljen, način predavanj mi ustreza in me sploh nič ne moti, da sedim v šolskih klopeh skupaj z
PISMO IZ SLOVENIJE
Slovenija je v dneh pasje vročine, ko sta najbolj zanimiva pivo in senca, dobila osnutek pomembnega zakona. Vlada je namreč v zadnjem času obravnavala tri dokumente, ki urejajo obrambno področje v državi - resolucijo o nacionalni varnosti, osnutek zakona o obrambi ter besedilo zakona o zagotavljanju denarja za obrambo. Ta zadnji zakon predvideva, da bi v naslednjih osmih letih zbirali vsako leto po en odstotek bruto narodnega dohodka za postavitev obrambnega sistema v državi. Sicer pa se naš obrambni sistem prilagaja obrambi evropskih parlamentarnih držav, sistemu kolektivne varnosti v Evropi in paktu Nato, v katerega bi Slovenija rada vstopila.
Omenim naj tudi, da smo dve letu po junijski vojni v Sloveniji dobili novo civilno žrtev desetdnevne vojne. Protipehotna mina, ki jo je Jugoslovanska armada pred svojim umikom iz Slovenije
med dvema letoma namestila na zunanji strani skladišča po-stonjskega učnega vojaškega centra, je povzročila smrt mladega slovenskega teritorialca. Piše Vida Petrovčič
Bo valu podražitev sledila inflacija? Te dni
nas je prijetno presenetila
Slovenski obrambni sistem bližji evropskemu
vest, da lahko poslej v sosednjo Avstrijo državljani Slovenije potujemo le s slovensko osebno izkaznico. Zelo slab odziv pa so dočakale novice o desetodstotni podražitvi bencina in naftnih derivatov, ter podražitve mleka, poštnih storitev in avtobusnih prevozov. Ker bomo v Sloveniji v začetku prihodnjega leta pričeli zbirati bencinski tolar - zanj bomo plačali 16 odstotkov v ceni litra bencina, bo vlada, kot kaže, postopno do konca leta
dražila bencin. Zato so mnogi ekonomisti upravičeno zaskrbljeni nad prihodnjo slovensko inflacijo. Nad prihodnostjo svojih naložb v nekatere delnice, ki kotirajo na ljubljanski borzi, pa so se zamislili vsi, ki so z naložbami svojega denarja iz nogavic in avstrijskih bank v nekatera slovenska podjetja in banke v zadnjih štirih mesecih zaslužili tudi do štiristo odstotkov. V prvih dneh avgusta je njihova vrednost začela nekoliko padati.
Z neba in domnevnih ozonskih lukenj pa že zelo dolgo ni padal dež, ki bi ga potrebovala slovenska polja. Zato si bodo mnogi letošnje dolgo vroče poletje zapomnili tudi po suši in po hudih prometnih nesrečah na naših cestah. Pa tudi po tem, da je na barometru priljubljenosti, ki jo meri časopis Delo, močno padla tudi priljubljenost slovenskih politikov.
Predsednik države je sicer še vedno najbolj priljubljen, takoj za njim pa se je uvrstila televizijska zvezda Miša Molk, ki je prehitela celo predsednika vlade. Jo bomo prihodnje leto srečali pod Najevsko lipo?
Petek,
§• avgust 1993
5
Club tre popoli
osnovnošolci. Nasprotno, otroci mi popestrijo dan. Slovenijo poznam in mi je zelo všeč. Slovenščine se pa ne bi učil, ker se mi zdi še težja kot nemščina in nisem preveč nadarjen za jezike. Poleg tega pa lahko s Slovenci govorim tudi italijansko, ker večinoma vsi govorijo tuje jezike."
Ingrid
Schindler,
gospodinja in študentka italijanščine in medijskih ved v Celovcu:
„Sem v
L---*—i---------3 predsedstvu
Kluba Tre Popoli in najbolj mi je všeč zamisel, da se učimo jezikov sosedov, da bi jih bolje spoznali. Poleg 'ega pa so jezikovni tečaji zelo kakovostni predvsem zato, ker nas jezika učijo ljudje, ki jim je 'o materin jezik. Na tečaju sem bila že lani in sem srečala veliko novih prijateljev. Ker se mi zdijo jeziki okolja, kjer živimo, bolj pomembni, kot denimo angleščina, bi se rada učila tudi slovenščine. Mogoče se bom kdaj v prihodnje za to odločila.“
Mag.
Brigitte Brudermann, prevajalka:
„Poleg angleščine, francoščine in španščine, ki jih obvladam kot prevajalka, sem se odločila še za slovenščino, ki je 111 oj prvi slovanski jezik. Na Padišah, kjer živim, imamo slovanske sosede, in priznati mo-["am, da so tudi moji sosedje raz-lQg, da sem se odločila, da se Naučim njihovega jezika. Moram reči, da je slovenščina težak lezik, a kljub temu dovolj zanimiv, da že drugo leto vztrajam, Ze v nadaljevalnem tečaju.“
Dolores Bressan, učiteljica razrednega pouka na italijanski osnovni šoli v Luciji:
„Ko so me pred dvema le'oma vprašali, če bi želela Poučevati v poletni šoli italijan-söine, sem se takoj odločila za Ne le da srečam tu veliko iodi, ki jim je v posebno veselje, da živijo na stiku treh narodov, to domeni, da lahko s spoznava-niem različnih kultur samo veliko dddobijo, tu so v šoli tudi odrasli
Nad petdeset Avstrijcev, Italijanov in Slovencev je v Piranu dva tedna obiskovalo tečaje slovenščine, nemščine in italijanščine. Tečaj slovenščine je obiskovalo okoli trideset udeležencev — tako osnovnošolci kakor tudi ljudje v najboljših letih.
in andragoški pristop k učenju je zame poklicno zanimiv. Sem namreč učiteljica razrednega pouka. Poleg tega se udeležujem tudi drugih srečanj, ki jih prireja klub. Teh pa ni malo. Bila sem na srečanju manjšin v Tinjah. Letos pa bomo sosedom v sklopu poletne šole pokazali hra-stoveljske freske, solinarski muzej in hrvaško Istro, predvsem Grožnjan.“
Mag.
Harald A. Kuchler, profesor zemljepisa in zgodovine na Slovenski gimnaziji v Celovcu:
„Za pouk slovenščine sem se odločil iz več razlogov. Med mojimi učenci so takšni, ki govorijo samo slovensko. Glavni razlog pa je, da sem poročen z Ljubljančanko, zdravnico. Učim se že tretje leto. Slovenščina je zelo težka in upam, da bom po tej šoli, ki je zelo kakovostna, že malo bolje govoril. Slovenijo in Ljubljano poznam tudi sicer. Za časa osamosvojitvene vojne sem preživel vsega skupaj šest ur v nekem ljubljanskem zaklonišču. In bilo me je zelo strah pred morebitnim bombnim napadom. Menim, da potrebuje Slovenija čas, da bo uspešno krenila po poti vseh tako demokratičnih kot gospodarskih sprememb. Veliko možnosti imate, da to opravite čimbolj uspešno in čimprej.“
Johana Popatnig,
učiteljica na Ljudski šoli na Brdu:
„Rada bi poučevala slovenščino, zato obiskujem letos v tej šoli že četrto jezikovno skupino. To pomeni, da že precej znam. Pa vendarle je težko. Všeč mi je tudi Slovenija in za ta klub sem se odločila predvsem zato, ker lahko z vzporednimi prireditvami spoznam ne le jezik, pač pa tudi kulturo in znamenitosti Slovenije.“
Maria Tolmajer,
gospodinja:
„Na tečaju sem prvič, za slovenščino pa sem se odločila zato, ker je moj soprog Slovenec. Ker zna vsa družina slovensko, bi se jim rada pridružila še sama. Sem že v drugi skupini, to pomeni, da nekaj osnov jezika ža obvladam. Pouk je izvrsten. Predvsem mi je všeč dejstvo, da zna učiteljica le slovensko in nič nemško, tako da se pogovarjamo le v vašem jeziku. Sicer pa se mi zdi slovenščina zelo težka, predvsem zaradi izgovarjave in branja besedil. Ker bivamo v hotelu Vile Park v Bernardinu, bom izkoristila popoldneve tudi za počitek in kopanje.“
Dr. Artur Ross-bacher,
notar v Borovljah in predsednik Društva za pospešeno sodelovanje v prostoru Alpe-Jadran (Club tre popoli):
„Naše društvo, ki je zasebno, deluje že šest let. Začelo se je pravzaprav na avstrijskem Koroškem kot klub, ki smo ga ustanovili skupno s prijatelji — koroškimi Slovenci z namenom, da bi premostili meje, ki nas ožijo. Meje pa so mnoge —- jezikovne, kulturne, etnične, narodnostne in politične. Teh zadnjih je vse manj.
Za zdaj smo že šestkrat organizirali tečaje tujih jezikov, dvakrat v Italiji, dvakrat ob Bohinjskem jezeru in letos že drugič v Piranu. Čeprav znajo vsi Slovenci, ne le na Koroškem ampak tudi v Sloveniji, dobro govoriti tuje jezike, tudi nemščino, sem se vseeno odločil, da se tudi sam naučim vašega jezika. Pa tudi kot notar imam s Slovenci veliko opravka. Prihodnost društva vidim predvsem v še boljših stikih z drugimi podobnimi društvi in organizacijami v vseh treh državah. Mislim, da smo na dob'ri poti. V šestih letih se je naših jezikovnih tečajev udeležilo že prek 270 ljudi. Letos se nas kar dvajset uči slovenščine.“
Pogovarjali sta se:
Milka Hudobnik in Vida Petrovčič, ki je pogovor tudi zapisala in fotografirala udeležence
OGLASA
ČESTITAMO
obilo zadovoljstva in božjega blagoslova! Na mnoga leta!
Iščemo telefonistko
z znanjem slovenščine, nemščine in deloma angleščine. Nastop možen takoj! Pismene ali telefonske prijave pri
Karanta Handelsgesellschaft m.b.H.,
1090 Wien/Dunaj, Alserbachstr. 14-16 Tel.: 0222/310 43 25.
ZVEZA-BANK CELOVEC
Iščemo snažilko
Plača po dogovoru. Pismene ali telefonske prijave pri
Zvezi slovenskih zadrug, Paulitschgasse 5-7 9020 Celovec Tel. 0463/51 23 65-12.
nt - vaš prijatelj
Jutri obhaja rojstni dan občinski odbornik EL Globasnica Franc Fera. Zavzetemu občinskemu odborniku kličemo še na mnoga zadovoljna, vesela in zdrava leta! Čestitkam se pridružuje tudi EL.
Društvo upokojencev Podjuna čestita Ljudmili Sienč-nik in Francu Rutarju iz Dobrle vasi, Vladimirju Rutarju iz Žitare vasi, Suzani Sturm iz Mokrij, Barbari Knez iz Mlinč in Janezu Ku-chlingu iz Štriholč. Vsem slavljencem želi obilo zdravja in božjega blagoslova tudi uredništvo Našega tednika!
Dvojni praznik je te dni obhajala Marija Olip iz Sel. Želimo ji vse najboljše!
V Društvu upokojencev Št. Jakob praznujeta osebne
ČESTITKA TEDNA
Župnik Ludvik Jank - 90-letnik
Prihodnjo nedeljo bo fara Radiše praznovala, kakor že dolgo ne: njen dušni pastir Ludvik Jank bo namreč 13. avgusta obhajal 90-letnico.
Slavljenec prihaja iz Ziljske doline. Na Radiše je prišel že leta 1932; leta 1941 jih je moral zapustiti, po zlomu nacističnega režima pa se je lahko spet vrnil med svoje farane.
Radišani cenijo svojega župnika kot „dobrega človeka, ki zna vedno odpuščati, četudi je večkrat razočaran nad svojimi ovcami“ (meni Lampichler v farnem pismu). Slavljenec želi biti za vse enakopraven in odprt. Sicer pa mu niso pri srcu samo radiški farani, marveč tudi lepota radiške narave in njen sveži zrak.
Številnim čestitkam, ki jih te dni dobiva župnik Ludvik Jank, se iz srca pridružuje tudi uredništvo Našega tednika. Našemu zvestemu bralcu želimo predvsem zdravja in da bi se mu izpolnila njegova želja: „...da bo radiška fara postala še bolj globoko verna in po veri srečna sedaj in v večnosti!“
praznike Franc Keuschnig iz Št. Petra in Nani Brandner iz Svaten. Ostali člani društva iskreno čestitajo! Vsem čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika.
Svoj 30. rojstni dan te dni slavi Poldej Sadjak iz Vidre vasi. Iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše!
Ob Preseškem jezeru v Ziljski dolini te dni slavi 85. življenjski jubilej gospa Marija Zanki. Želimo ji obilo božjega blagoslova, in da bi jo Bog še dolgo ohranil med njenimi domačimi.
Za osebni praznik želimo Ani Apounig iz Podkraja vse najboljše! Vsem čestitkam se rade volje pridružuje tudi Enotna lista.
Svoj 75. rojstni dan te dni obhaja gospa Ana Sadjak iz Šmiklavža pri Rudi. Želimo ji
Svojo 40. pomlad slavi gospod Nac Ramuš iz Strpne vasi pri Šmihelu. Številnim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika!
Obletnico poroke sta te dni obhajala Helena in Franci Haberc iz Mlinč. Naše iskrene čestitke in obilo sreče tudi na nadaljnji življenjski poti.
Na Obirskem praznuje življenjski jubilej gospa Ani Hribar. Za osebni praznik vse najboljše ter obilo osebnega zadovoljstva.
Svoj 30. rojstni dan je te dni praznoval gospod Oto Ogris iz Sel. Želimo mu vse najboljše in da bi se mu izpolnile vse skrite želje.
Te dni je obhajal dvojni praznik gospod Naci Pasterk z Obirskega. Vsem čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika.
MOHORJEVA KNJIGARNA	___________
Razstava umetnikov iz Bosne in Hercegovine
Na pobudo gospe Pepce Weiß je Mohorjeva založba pripravila raZ' stavo, ki se še posebej razlikuje od dosedanjih razstav v prostorih M°' horjeve knjigarne. Behzad Hadžiahmetovič, Dževad Eškič in Zlatk® Goričkič, trije umetniki, ki so morali zbežati iz Bosne, živijo sedaj ^ Koroškem. Behzad Hadžiahmetovič, ki živi s svojo družino v Pliberku riše s kredami in ogljem predvsem motive iz nove okolice ter portrete-Dževad Eškič, ki prihaja kakor Behzad iz okolice Banje Luke, živi 'J Beli pri Železni Kapli. Na njegovih slikah so stari bosanski motivi, ko’ mlini na čolnih. Z ikonami pa se ukvarja Zlatko Goričkič, ki je restavrS' tor fresk. Poleg ikon razstavlja še oljnate slike.
Številne obiskovalce, med njimi je bilo tudi nekaj koroških umetn1' kov, je župnik Janez Tratar seznanil z življenjem beguncev pri nas Koroškem. Umetnike in njihova delaje predstavila Pepca Weiß, za prl' meren glasbeni okvir vernisaže pa je poskrbel znani Friedbert Ker' schbaumer. Ob koncu je treba omeniti še podjetja, ki so s svojo po°' poro omogočila razstavo: Zadruga-Market Pliberk, Trgovina Krivogra" in Posojilnica-Bank Pliberk.
Slike, ki jih je možno kupiti, so na ogled še do 3. septembra.
7
Rož — Podjuna — Zilja
Slovenščina v Št. Jakobu
ST. JAKOB V ROŽU
Pretekli teden nam je prinesel pismonoša reklamni letak ZADRUGE-MARKETA v Št. Jakobu v Rožu. Zadruga sodi v Zvezo slovenskih zadrug na Koroškem, ki se je v zadnjih letih s pomočjo mlade generacije podjetnih sodelavcev močno vsidrala v našo zavest, saj so (skoraj) vse podružnice obnovili in začeli delovati po sodobnih gospodarskih načelih. Uspeh ni izostal in je zavidljiv! Zadruge so ostale središča našega življenja, kulturno-političnega delovanja in tudi domačnosti!
Ko pa najdeš na omenjenem letaku šentjakobske Zadruge (prilagam izvod, da ga bodo cenjeni bralci NT lahko Pregledali na uredništvu NT) z najboljšo voljo le eno slovensko besedo („Šentjakob“) - če Prištejem še besedo „Cevapcici“, sta to dve, se zares sprašuješ, kje se razlikuje »naša“ zadruga od vseh ostalih trgovin v Št. Jakobu.
Saj „Šentjakob“ in „Cevapcici“ razumejo prav povsod. Prepričan sem, da je omenjeni letak le pomota - saj tudi z gospodarskega vidika ni razumljiv, ko pa prav vsi vedo, da je Zadruga ustanova koroških Slovencev. Tudi letak v francoščini tistih, ki nočejo ali ne morejo ali ne marajo kupovati pri koroških Slovencih, ne bo pritegnil!
Torej lahko ostanemo mirne duše to, kar smo!
■ ■■Vprašanje bo tudi, kako bomo mogli zahtevati od uradov upoštevanje slovenščine, ko pa je sami ne upoštevamo več v zadostni meri...
Dovoljeno mi bo, da se »troštam" s pesmijo Otona Župančiča, ki se glasi:
„Kadar me skrb za nas napade
in več nikjer ne vidim nade, se spomnim (Mikiove) Zale na kolenih; poln zopet upov sem ognjenih
in vem: naj'pride, kar še koii, za nas še zvesta Zala moli. “
O, da bi le molila šentjakobska Miklova Zala tudi za šentjakobsko Zadrugo!
Prosenov Franc, Rožek
Dve žalostni novici...
Smrt ne izbira - vse pobira. Pred nedavnim smo se za vedno poslovili od Marije Koschat in komaj 37-letne Ane Kowatsch.
Marija Serajnik se je po vojni poročila z Ludvikom Koschatom; v zakonu sta se jima rodili dve hčerki. Življenje rajne ni bilo samo z rožicami posuto - huda leta sta z možem preživljala, saj sta si v tistem času - dobesedno povedano - od ust odtrgala, da sta lahko zidala svoj dom.
Vendar veselje nad novim domom ni trajalo dolgo, saj je prišla bolezen in mož rajne je v 51. letu starosti leta 1953 umrl. Kot vdova je rajna živela na svojem domu pri hčerki, ki jo je do smrti negovala in ji nudila v okviru družine lep življenjski večer.
Rajna je bila ena zadnjih potomk iz rodu „Mikiove Zale“ -znane Serajnikove družine - česar se je tudi zavedala in je ostala do smrti zvesta izročilom svojih slavnih prednikov.
V petek, 23. julija 1993, smo se poslovili od rajne Marije Koschat na šentjakobskem pokopališču. Pogrebno sveto mašo je opravil naš kaplan gospod Slavko Thaler, med mašo pa so ji cerkveni pevci prepevali pesmi, katere je tako rada poslušala.
Rajna naj se v domači zemlji odpočije od tegob zemeljskega življenja. Hčerama z družinami in sorodnikom tem potom izrekamo naše iskreno sožalje!
Zapustila nas je Ana
KowatSCh. Žalostno so pozvanjali zvonovi šentjakobske cerkve, ko se je raznesla vest, da nas je šele v 37. letu starosti za-
KAZAZE__________________
Mežnar nepričakovano umrl
V sredo, 28. julija, je povsem nepričakovano pri košnji trave na pokopališču v Kazazah v 77. letu starosti umrl naš mežnar Hanzl Falej, pd. Kolir. 35 let je bil izredno navdušen, zanesljiv in skrben mežnar pri naši farni cerkvi. Cerkev pa že vsa ta leta zelo lepo venča njegova žena Evla-lija.
Razen tega pa je bil vedno zelo prijazen in je rad pomagal. Zato je bil zelo priljubljen, kar je dokazala tudi ogromna udeležba na pogrebnem slavju, ki ga je sooblikoval tudi naš domačin prof. Jože Ropitz.
Domači župnik Florijan Zer-goi je poudaril, da je, smrt našega mežnarja velik udarec za celo faro, posebno pa zanj. Prisrčno se mu je zahvalil za zgledno versko življenje in za zvesto mežnarsko službo. Naj se zdaj veseli čudovite liturgije v nebeški domovini.
pustila mlada Spodnja Strelcinja Ana Kowatsch iz Svaten 28. julija '93. Rajna je živela skupaj s svojo mamo in je do pred enim letom hodila v službo k tvrdki Siemens. Službo je morala pustiti zaradi zahrbtne bolezni. Iskala je pomoč pri zdravnikih in v bolnišnici -vendar zanjo ni bilo več pomoči -življenjska ura se ji je iztekla.
V petek, 30. julija 1993, smo rajno spremljali na njeni zadnji poti na pokopališče v St. Jakobu. Da je bila priljubljena, je pričala množica prijateljev in znancev.
Pogrebno mašo so opravljali kar trije duhovniki, namreč dr. Andrej Kajžnik, dekan Hanzi Der-sula in naš župnik Jurij Buch.
Rajna je našla svoj mir v domači zemlji - kjer ni več solz in ne trpljenja. Mami ob izgubi edine hčerke izrekamo naše iskreno sočustvovanje.	Mj
DVOR__________________________
Umrl je Božičev oče
Prejšnjo sredo je v 78. letu za vedno zatisnil svoje oči Franc Verhnjak, Božičev oče iz Dvora pri Šmihelu. Rajni je bil znan kot dober sosed in zaveden pripadnik naše narodne skupnosti.
Pogreb Božičevega očeta bo jutri, v soboto, na farnem pokopališču v Šmihelu (ob 9.30 od hiše žalosti v Dvoru).
Vsem sorodnikom izrekamo iskreno sožalje.! Več o pokojnem v naslednjem NT.
Še nekaj besed o gostovanju poljskih glasbenikov
Pred slabim mesecem nas je po Južnem Koroškem s svojim petjem razveseljeval moški komorni zbor „Cantilena” iz Wroclawa (Poljska). NT (št. 28) je o gostovanju odličnih poljskih glasbenikov sicer že poročal, a je potrebno dodati še nekaj besed.
Nosilca organizacije te tako dobro uspele turneje sta bili SPD Trta iz Žitare vasi in SPD Srce iz Dobrle vasi. V že omenjenem članku namreč vloga teh dveh društev ni bila primerno poudarjena oziroma izpostavljena, kar so si njuni člani s prizadevnostjo in požrtvovalnostjo vsekakor zaslužili. Dragi
Žitrajčani in Dobrolčani, oprostite, prosim, za nerodnost!
Seveda pa ne moremo in ne smemo tudi mimo vseh drugih, ki so vsak po svojih močeh prispevali k uspelemu gostovanju poljskih pevcev. Organizatorja štiridnevne turneje, SPD Trta in SPD Srce, se tem potom zahvaljujeta za raznovrstne podpore in razumevanje Fari Žitara vas, Posojilnici Podjuna, Posojilnici Železna Kapla, Rutar centru iz Dobrle vasi, Campingu Rož iz Kočuhe, Gostilni Škrjanc iz Št. Lipša, Zadrugi Dobrla vas, g. kaplanu Janezu Tratarju iz Dobrle vasi, SPZ, KKZ in Modestovemu do-
mu iz Celovca, Pekarni Keber iz Dobrle vasi, „Raiki” iz Dobrle vasi, Mehanični delavnici Schildberger iz Lovank, Mesariji Partl iz Dobrle vasi in seveda vsem privatnikom, ki so pod domačo streho prijazno sprejeli poljske glasbenike in jih prenočevali.
Poljaki so bili navdušeni nad toplim in prisrčnim sprejemom, kakršnega so bili deležni med koroškimi Slovenci. Zato nas ne preseneča razveseljiva novica, da sta MePZ Srce in MoPZ Trta povabljena na povračilno gostovanje na Poljsko v maju 1994.
M. Uršič
8
Reportaža
Reportaža
9
Vaške trgovinice vse bolj zginjajo
VELETRGOVINE POŽIRAJO VJ&KE TRGOVCE
krogle pol ure hoda ali f ^danes dve minuti z avto-1 f mobilem iz Pliberka proti vzhodu se levo nad cesto razprostira majhna vasica Dob. S svojimi dobrimi sto hišami brez industrijskih obratov sodi še med pristne podeželske vasi. Idilično vas sestavljajo največjim delom enodružinske hiše, par kmetij in še nekaj - dandanes bolj redkega - majhna vaška trgovina.
Včasih je bila v vsaki vasi kaka kramarska postojanka - kraj, kamor so vaščanke zahajale nakupovat, vaščani pa na pivo, vino ali mošt, vsi skupaj pa poklepetat in poizvedet o najnovejših govoricah, Originalne kramarske trgovinice so pri nas že izginile v ropotarnici zgodovine. Nadomestile so jih male trgovine, ki pa jih medtem zaradi močne konkurence veletrgovin in večje mobilnosti ljudi tudi hi več toliko.
Ura kaže pol dvanajst in sonce žge z vso močjo na kakor izumrlo vas, prav posebej hudo pa na ploščad pred trgovinico “Ruths Kaufladen”. Ko vstopim, me takoj objame prijeten hlad. Slika je podobna zunanji. Ozrem se naokoli, da bi koga zasledil, pa ni nikogar, niti prodajalke/ca. Malo se ogledam po temačnem prostoru. Kar čudim se, s kolikimi proizvodi trgovina nagovarja kupce. V tem se prikaže ženska srednjih let, Ruth Oman, tukaj poročena Predarlčanka, lastnica, prodajalka, menežerka, pisarniška pomoč, skratka “faktotum” trgovine in me vljudno vpraša po željah. Pojasnim ji vzrok svojega prihoda in ker tačas ni nakupovalcev, me takoj povabi, da prisedem. Hitro se zapleteva v pogovor. Gospa Oman pove, da pravzaprav zdaj le na drugem kraju vasi nadaljuje s trgovino, ki jo je zaradi upokojitve opustila sorodnica in začasna pisarniška pomočnica ga. Mi-cheu. “Januarja tega leta sva z možem odprla trgovino,” in nadaljuje, da je s potekom in prometom izredno zadovoljna. Začudeno jo vprašam, kako to, ko takšne trgovinice zaradi nedonosnosti vsepovsod zapirajo. Smeje odvrne, da tisto za to trgovino ne ve-
Vaške trgovine opravljajo pomembno družbeno vlogo
Ija, za kar skrbita z možem. “Na začetku sva najela zelo ugoden kredit za podjetniške začetnike (Jungunternehmerkredit), s čimer je bil omogočen uspešen zalet. Dobri moževi stiki z domačini pa nama prinašajo mnogo kupcev in naročnikov, saj z živili in blagom oskrbujeva tudi gostilne in šotorske fešte,” ponosno pripoveduje prizadevna ženska in pristavi, da sta vmes začela še s trafikantst-vom, ki je zelo donosen posel, vrhu tega si nameravata priskrbeti tudi dovoljenje za postojanko iger na srečo loto in toto. “Marsikateri domačin premisli, ali se bi postavil v dolgo vrsto nakupovalcev v neki veletrgovini in raje skoči k meni.”
Gospa Oman pravi, da je prvih pet let najtežje, saj je potrebno odplačevati vse za obratovanje potrebne aparature, poleg tega pa so drugi izdatki, ki segajo od stroškov za odpadke tja do telefonskega računa. “Na zanesljivo plačo zaenkrat nikakor ni misliti in od dobička iz blagajne jemljem le kolikor res potrebujem,” zatrjuje in nadaljuje, da si “z možem, za katerega je trgovina delo v prostem času, saj je drugače celodnevno zaposlen v neki zadrugi, mnogo prištediva tako, da ne plačujeva najemnine za prostore, še več pa, ker nikogar ne za-poslujeva. Zato je občasno dela za podnevi in ponoči.” K značilnostim vaške trgovine spada gotovo tudi delo non-stop in kot dobrodušna lastnica trgovine ustreže vaščanom vselej, kadar je sila. Zaradi velike donosnosti in zvestih kupcev (dnevno jih prihaja nad 50) se ne zgraža nad tem preveč, celo obratno. Zelo drago ji je, da ljudje cenijo njo in njeno trgovino. “Prav posebej me veseli, da so me domačini kot ne-domačinko, ki medtem slovensko razume, vendar ne govori, tako srčno in brez predsodkov sprejeli.” Ruth Oman misli, daje k temu pripomoglo eno njenih življenjskih vodil: “Če se v življenju trudiš, tudi do česa prideš. In večina to odobrava.”
Ruth Oman zelo prizadevno vodi trgovino, domačini pa radi naM r9°vina je tudi kraj srečanja.
Menjava prizorišča.
Četrt ure vožnje zahodno od Celovca se razprostira na obeh straneh zvezne ceste vas Bilčovs. Sonce se je že pomaknilo proti zahodu, vendar njegovi žarki kljub temu spuščajo neznosno vročino proti Zemlji.
Tik ob cerkvi najdem za gostim zelenjem skrito gostišče. Napis nad vhodom je troje-zičen: nemško, slovensko, italijansko - v znamenju trikulturne-ga območja. Lastnik gostišča je Hanzi Ogris ml., pd. Miklavž.
Gospoda Ogrisa srečam sredi dela v tako zapeljivo dišeči kuhinji, da se meni od vročine sitemu pocedijo sline.
Hanzi Ogris je imel še pred dobrim letom v stavbi poleg gostilne
trgovinico za vsakdanje potrebščine. Lani je po sedmih letih (1-1985 jo je prevzel od starega
°^®ta) zaradi neznatnega donosa Pašel do zaključka, ali trgovino za Znosnejše poslovanje povečati, Pa jo zapreti in se povsem Posvetiti gastronomiji. Odločil se 16 za drugo. Iz razumljivih razlo-9°v- “Tukajšnji prebivalci so veči-Poma zaposleni v Celovcu in Be-Jaku ali v njuni neposredni bližini. ak° tudi nakupujejo tam, saj
najdejo v veleblagovnicah vse potrebno na enem mestu. Zaradi te konkurence bi se mi dolgoročno ne splačalo več, niti ne, če bi trgovino^ povečal.” Hanzi Ogris je realist. Čeprav je v Ogrisovo trgovinico prihajalo dnevno med 50 in 70 kupcev, sta bila zaslužek in izdatek precej uravnovešena, malenkostno višji je bil zaslužek. “Vendar dobiček nikakor ni bil v uravnovešenem razmerju z delovnim časom in vloženim trudom,” se Ogris spominja in doda, da so “zlasti personalni stroški požrli velik del možnega dobička”. “Ker sem sam dosti zaposlen v gostilni, sem seveda moral imeti nastavljence.” Vsekakor se zaveda, da bi se mu mnogo bolj obrestovalo, če bi vse opravljala družina in z nostalgičnim tonom pove, da “je bilo hudo opustiti trgovino, ker se z leti nanjo navadiš”. Pri odločitvi, kakor pojasni, je upošteval seveda tudi bližinjo podobno trgovino, ki skrbi za manjše vsakodnevne potrebščine. Po kratkem premoru pa še doda: “Čas za male trgovine je potekel. Tendenca med ljudmi je, da zahajajo v veleblagovnice, kjer najdejo veliko večjo ponudbo.”
Z izginjanjem vaških trgovin, izginja tudi zelo značilni del vaškega življenja. Kakor gostilne so bile in so tudi vaške trgovine, kjer pač še obstajajo, kraj srečanja, pomenkovanja, izmenjavanja novic, skratka komunikacijski kraj vaščank/ov. Vrhu tega zahajanje v veletrgovine kaže splošni današnji značilnosti ljudi, ki se po-laščata vse bolj tudi prebivalstva vasi: nagibanje k anonimnosti in izolaciji.
Adke
Hanziju Ogrisu se ni
več splačalo vzdrževati trgovine, zato jo je opustil. Ogris: „Dobiček je bil prenizek!“
Prijeten večer z Vaščani pri Košarju na Gori
Z bogatim in pestrim kulturnim sporedom je minulo soboto priljubljenemu moškemu zboru “Vaščani pojo” iz Zgornje vesce pri Bilčovsu uspelo privabiti okrog 400 ljubiteljev starih ljudskih pesmi h Košarju na Goro.
Na presenečenje vseh so se Vaščani tokrat predstavili tudi s profesionalno izvedbo pesmi Reinharda Meya (Diplomatenjagd) in Andreja Šifrerja (Uspavanka za Evo, Pozdravi doma svojo ženo), s katerimi so navdušili v prvi vrsti še posebej mlajšo publiko. Za izvrstno spremljavo sta poskrbela Marko Kovačič na orglah in zborovodja Vaščanov prof. Jožko Kovačič na klavirju.
Vsekakor je bil spored pesmi Vaščanov zelo posrečen. Po eni strani so prišli na svoj račun ljubitelji starih domačih ljudskih pesmi, po drugi strani pa so Vaščani dokazali, da znajo ustreči tudi željam in pričakovanjem mlajše generacije. Poleg tega je bil večer tako za domačine kot tudi za goste posrečen prikaz pesmi raznih narodov. Tako so bile na sporedu poleg slovenskih in nemških domačih pesmi tudi izvedbe italjanskih, dalmatinskih in starogradskih.
Za instrumentalno spremljavo dalmatinskih in starogradskih pesmi je Vaščanom uspelo pritegniti Anjo Šlemic, Vero
in Natašo Kunčič (tamburice), za spremljavo s kitaro pa je poskrbel član Vaščanov Hanzi Andreasch.
Kot gostje so bili ta večer povabljeni na koncert na Goro tudi pevci in plesalci Folklorne skupine “Triglav” z Jesenic, ki so navdušili v prelepih nošah z gorenjskimi, belokranjskimi in ljubljanskimi plesi. Kot darilo so prinesli Vaščanom, ki so si za ta večer izmislili marsikaj novega in posebnega, “ja-grske” klobuke, ki so jim prišli še posebej prav za izvedbo pesmi Reinharda Meya “Diplomatenjagd”.
Posebno pozornost pa so ta večer na Gori vzbudili tudi pevci z Zilje “Fünf Gailtaler”, pod vodstvom prizadevnega zborovodje Franza Mörtla, ki so izvajali pesmi v slovenščini, nemščini in italijanščini.
Čeprav je bil spored razmeroma dolg, nobenemu gostu ni postalo dolgčas. Prijetno domače vzdušje pa je vladalo tudi še dolgo po končanem sporedu, saj so Vaščani poskrbeli tudi za jedi in dobro kapljico.
Igor Roblek
iz MOJEGA VIDIKA
Kaj storiti proti naravnim katastrofam?
Pred nekaj tedni je bila večina Korošcev prestrašena, ko je videla, kako je v Krški dolini in drugih predelih naše dežele strašno neurje uničilo velike dele gozda, hiše in žitna polja. Posledica je bila neznansko velika finančna škoda; nekateri ljudje so celo v hudih eksistenčnih težavah.
Še posebej so bili prizadeti kmetje. Vsak človek, ki pozna kmete, ve, kaj jim pomeni, če izgubijo svojo edino zavarovalnico - les. Pri tem neurju je pa bilo uničenih nad 1000 ha lesa. K vsej tej škodi pa še pride, da je sedaj velika nadloga še lubadar (Borkenkäfer).
Kot Selan sem sam pred dvema letoma doživel, kako je
PISMO BRALCA
Messnerjev
lingvopapizem
Janko Messner se je v Slovenskem vestniku 23. VI. in 28. VII. krepko obregnil ob moja dva komentarja v Nedelji 23. maja in 18. julija (Še zemlja ne pije..., Nevmešavanje v lastne zadeve), češ da je jezik v njih „puhel“, „tujega izvora“, da se skrivam „za tančico posebne učenosti“, da je „mož po vseh podobi prezaposlen z ohranjanjem slovenskega življa v svetu“ itd.
Pa poglejmo, kaj ima mož očitati. Beseda „obeležje“, menda nedovoljena, je bila Messnerjevemu komentiranju vredna 42 vrstic. Da bi bil pogledal v Slovar slovensekga knjižnega jezika (I, str. 183), bi bil tam našel šest (!) dovoljenih, v publicističnem jeziku običajnih primerov za obeležje v smislu moje uporabe besede (npr. „alpsko obeležje pokrajine“). Pa ni pogledal in se slepo obregnil.
V svojem komentarju 28. VII. je našel J. M. dolgo vrsto dozdevnih jezikovnih kozlov. Gremo po vrsti. „Ožigosati“ je povsem dovoljena
našo vas nenadoma prizadela naravna katastrofa. Še danes se vidi škoda. Tedaj so se tudi v Selah pojavili strokovnjaki, ki so trdili, da so že prej vedeli, kaj se bo zgodilo. Pravili so, da je v prvi vrsti kriv teh katastrof človek, ki uničuje naravo. Rekli so, da kmetje s svojim včasih pretiravanim sekanjem gozda in s tem povezano tudi z gradnjo gozdnih cest ter v prejšnjih
Mislim, da so naravne katastrofe v določeni meri človeku potrebne.
slovenska beseda (glej SSKJ III, str. 500). Med drugimi primeri piše: „Vsi so ožigosali to njegovo dejanje..." Nadalje ga moti „neka slovenska nacionalna lastnost". Tudi tej uporabi besede „neki, neka, neko“ prisoja SSKJ (III, str. 39) z dvema primeroma jezikovno pravilnost. Normativni kvalifikator „neustaljenosti“, ki je besedi pripisan, namreč pomeni, da se beseda „kljub dosedanjim prepovedim dosti uporablja“. Fraza „vrat na nos“ je povsem slovenska (ekspresivna), kar dokazuje SSKJ III (str. 154), ko navaja primer „odločil se je (na) vrat na nos (nepričakovano...)“. Edino besede „pasti v nemilost“ so zares pogovorne; vendar smemo vrsto primerov, ki jih J. M. navaja v zvezi z besedo pasti kot nedovoljene, spet sodeč po SSKJ III, str. 540 do 542, mirno uporabljati kot pravilne. In teh ni samo vsaj en ducat, ampak več ducatov. Med njimi seveda tudi nekaj pogovornih in zato v zbornem jeziku nedovoljenih. Končno motita kritika še dva stavka: „Tem bolj nerazumljiva je izjava predsednika Kučana...“ češ daje veznik „tem“ zmeraj povezan z besedico „čim“. Pomota, gospod M. V zgoraj navedenem stavku ne gre za veznik, marveč za prislov „tem“. Naj po-
letih z odlaganjem smeti na veliko škodujejo naravi. Tega tedaj naši kmetje niso hoteli priznati.
Na televizijskih ekranih smo vsak dan lahko opazovali ljudi, ki so čez noč izgubili svojo eksistenco. Tedaj se zaveš, kako kruto je, če narava pokaže svojo moč in kako slaboten je človek proti njej.
Mislim, da so take naravne katastrofe v določeni meri človeku potrebne, ker se naša družba samo tako zave, da človek ne more kontrolirati vsega, kar bi hotel. Po mojem se ljudje tega premalo zavedamo. Odgovorni politiki in seveda tudi prebivalci ogroženih občin bi morali v večji meri poslušati strokovnjake, ker se ti nedvomno spoznajo. Prepovedati bi morali n.pr. gradnjo mostov v gorskih regijah, ker povzročajo v primeru neurja dodatno škodo. Nadalje bi morali prepovedati sekanje zaščitnih gozdov in gradnjo dodatnih žičnic. Če bi se to zgodilo, bi se po mojem nevarnost naravnih katastrof kar precej zmanjšala.
Nekaj pa moramo imeti zmeraj pred očmi: zelo smo odvisni od narave, zato moramo nanjo paziti vedno, ne šele tedaj, ko je prepozno.
strežem spet s primerom? „Nikogar ni doma? Tem bolje, bova imela vsaj mir.“ (SSKJ I, str. 169). Kaj še preostane? „Hvaležni bomo za tozadevno pojasnilo.“ Namesto predzadnje besede zaukaže komentator izraz „zadevno“. Naj pogleda v SSKJ V, str. 131. Poved „Sporočil mu je tozadevne podatke“ je navedena kot knjižna in povsem pravilna.
Mimogrede naj omenim, da beseda „novinar“, ki jo uporablja prestrogi J. M., ni slovenska, marveč hrvaška. V slovenščini se raje odločimo za časnikarja.
Očitno želi J. M. s svojima tu navedenima in skoraj docela neutemeljenima zapisoma poravnati stare račune iz gimnazijskih let. Jezik mu je le konj(iček), ki ga zajaha z bridko, a že nekoliko krhko sabljico.
Naj v tej zvezi opozorim na dejstvo, da je jezik živ organizem, ki se spreminja na osnovi jezikovnih navad pišočih in govorečih ljudi. Koliko nemških fraz je zdavnaj dovoljenih, ki jih je strogo učiteljevo pero v mojih gimnazijskih letih rdeče načrtalo v šolskem zvezku.
Ko se komentator J. M. tako prevzvišeno spušča na pišoče koroške Slovence, naj mu ob tej priložnosti dokažem, kako izrazito slabo nemščino je prevajalec J.
DOGODEK TEDNA
Odpravljala sem se na dopust, zato sem nekoliko prej povabila prijateljice na praznovanje svojega godu. Med nami je bilo sicer domenjeno, da se ne bomo obdarovale, toda te domene se ni nobena posebno držala. Tudi tokrat ne. Med šopki in drob; nimi prisrčnimi predmeti, je bil večji porcelanast kip konja, kičasto pobarvan z nekaj, roži podobnega, za prevelikim nesimetričnim uhljem. Na hitro rečeno, neznansko grd.
Zelo se mi je zdel znan. Pred leti mi ga je nekdo prinesel iz Italije in ker mi je vsepovsod hodil v napoto, sem ga predlani podarila prijateljici za rojstni dan, ker ji je bil „menda’ tako všeč.
In kot pravi pregovor: „Če prej ne, čez sedem let se vse povrne" se je povrnila tudi moja nelepa živalca. In kaj mi je preostalo drugega, kot se z narejenim navdušenjem zahvaljevati za „res lepo darilo“, pri tem pa sem bliskovito razmišljala, kako se ga bom kar najhitreje znebila.
Ko smo se razhajale, se mi je zdelo, da sem v prijateljičinih očeh, ki mi je podarila konja, opazila malo, pa res čisto malo hudobije.
In prav je bilo tako, saj tudi ona ni imela z njim kaj početi. Še v temi je bil neznansko grd.
Anita Hudi
M. prodajal v svoji knjigi „Wild-wüchslinge“ (1963; prevod Prežihovih „Samorastnikov“) kljub osemletni docela nemški gimnaziji.
Naj jih naštejem samo nekaj: der Harz (pravilno: das Harz), die Felder wurden beholzt (beseda neznana; očitno misli prevajalec: wurden aufgeforstet, mit Bäumen bepflanzt), ...was dazu den letzten Stoß gegeben hat (pravilno: Anstoß), ...wegen ihrer Hoffahd (pravilno: Hoffart), so daß (avstrijsko pravilno: sodaß), verflucht auch ihr mich (pravilno: lht)> ...hielten beim Hüterbub inne (pravilno: beim Hüterbuben), die Mutter mahlte jedem ein Kreuz auf die Stirn (pravilno: malte), Jahr für Jahr tränkte Meta ihren Kindern Selbstvertrauen ein (flöß' te ihnen ein, gab ihnen, lehrte sie Selbstvertrauen). Da o napačn0 postavljenih ali nepostavljenih vejicah, o napačnem besednem zaporedju (številni slovenizmi) spl0*1 ne govorim.
Kdor je piker in pikolovski, mora strogo jezikovno urejenost gojiti na lastni prevajalski mizi. Sicef nima moralne pravice, da bi s® žaljivo spopadal z drugimi pisci-
Reginald Vospernik
Kultura
11
Rebrca: Rekorden obisk Tedna mladih umetnikov
Otroci se učili živeti v skupnosti in razvijati kreativnost
Med 26. in 31.7.1993 je bilo na Rebrci zbranih okoli 70 otrok - kar pomeni rekordno udeležbo. Cilj Tedna mladih umetnikov je, da otroci odkrivajo svoje kreativne talente in da gojijo medsebojno prijateljstvo.
Besedilo: Igor Roblek, foto: Heidi Stingler
Letos je Krščanska kulturna zveza zopet vabila na Teden mladih umetnikov na Rebrco. Prijavilo se je rekordno število otrok - bilo jih je kar 70. Otroke so razdelili na osem skupin s ciljem, da bi se navadili delati v skupini. Drugi cilj tega tedna pa je bil, da bi ga otroci preživeli čimbolj pestro.
Organizator se je zelo potrudil in pripravil mnogo ponudb; otroci So se ukvarjali z lutkami, glasbo, Plesom in likovno umetnostjo -tudi z risanjem na porcelan. Zelo Pomembno se je organizatorju zdelo, da otroci razvijajo svojo kreativnost in da se upoštevajo njihovi interesi.
Pa tudi ob večerih so imeli vsak dan nekaj posebnega, kot n. Pr. skupne ige, lutkovno predsta-v° Mariborskega lutkovnega gledališča.
2 otroki so cel teden delali Izidor Stern, Nežika Novak, Pavli Zablatnik, Barbara Möseneder,
Otroci so
lahko poizkusili kaj zaigrati na klavir.
Albert Krajger, Ilse Möller, Edi Oraže, Breda in Tine Varl ter Her-mi Pavlič. Posebno se je potrebno zahvaliti tudi kuharici Anici Fugger, ki je cel teden kuhala otrokom in tako skrbela za njihovo dobrobit.
Prvič v zgodovini Tedna umet-
nikov na Rebci je letos bilo nekaj nemško govorečih otrok, ki so se, kot smo od odgovornih izvedeli, zelo dobro vživeli. Nemško in slovensko govoreči otroci so se naučili dvojezično lutkovno predstavo „Sedem palčkov in Sneguljčica”.
Ko so se v soboto po skupni zaključni predstavi otroci spet vrnili domov, so bili vsi zelo zadovoljni. Tudi organizatorji so veseli, da je teden tako dobro uspel, in upajo, da bodo prihodnje leto otroci spet prišli na Rebrco v tako velikem številu.
Rene Krištof, Celovec:	„Jaz
sem prvič tukaj Rebrci. Naj-°°lj mi ugajajo skupne igre. Spoznal sem že veliko novih prijateljev, s katerimi se skupno 'Pramo in poveselimo. Jed je zelo dobra, sko-raj da je bolj flet-D° kakor doma. Tukaj na Rebrci ^i nič ne manj-ka,^ zato bi rad Phšel tudi drugo leto.”
Bernhard Ko-peinig, Šmarten pri Rožeku: „Letos sem prvič na Rebrci. Najbolj mi ugajajo lutke in tudi jaz igram pri dvojezičnil lutkovni predstavi. Žal mi pa je, da ne znam slovenskega jezika. Drugo leto bi se tudi rad udeležil Tedna mladih umetnikov.”
Anna Balti, Celovec:	„Letos
sem že drugič tukaj. Tudi jaz ne znam slovensko, sem pa tudi zelo vesela, da nimamo težav v pogovoru. Našla sem že nove prijatelje in prijateljice. Najbol[ mi ugaja ples. Ce bo šlo, bi tudi drugo leto spet rada prišla sem."
MNENJA
Kaj
pravijo otroci in vzgojitelji o
Tednu
mladih
umet-
nikov
■
Irena Uršič, Celovec:	„Najbolj
so mi všeč lutke. Igram tudi pri predstavi „Sedem paljčkov in Sneguljčica”. Na Rebrco sem prišla s sestro, tako da nimam domotožja. Zelo mi tudi_ ugaja glasba. Če bi bilo možno, si želim priti tudi naslednje leto.“
Pavli Zablatnik:
„Moj osebni cilj je, da v teku enega tedna napravim čim več novega in pestrega, da otrokom ne postane dolgočasno. Mislim pa, da je letos ponudba zelo široka in tudi kvalitativno dobra."
Edi Oraže: „S
strani Krščanske kulturne zveze sem bil vprašan, ali bi ne bil pripravljen prepevati z otroki. Odločil sem se, da bom poizkusil. Zelo me veseli, da otroci pri petju tako radi sodelujejo in mi s tem v pozitivnem smislu _ olajšajo -delo. Če bi me-drugo leto spet vprašali, sem pripravljen zopet priti."

m—
T
A
T
E
D
E
N
V
R
A
D
I
U
mam
PETEK, 6. avgust
100-letnica rojstva Prežihovega Voranca.
SOBOTA, 7. avgust
Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
NEDELJA, 8. avgust
6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna misel (pater Roman Tkauc).
18.10—18.30 Za vesel konec tedna.
PON ED., 9. avgust
Učiti se jezika v okolici, kjer jezik govorijo — jezikovne počitnice v Novem mestu.
TOREK, 10. avgust
Partnerski magazin.
■■■■■■■■■M
SREDA, 11. avgust
Glasbena sreda.
Večerna: 1. biseri glasbe za violino/Debussy. — 2. odmevi glasbenega poletja — festivalske zvezde.
ČETRTEK, 12. avgust
Rož — Podjuna — Zilja.
DOBER DAN, KOROŠKA
Nedelja, 8. avgusta, ob 13. uri v TV 2
Poned., 9. avgusta, ob 18.10 v TV SLO 1
predvidoma z naslednjimi prispevki
Domača zemlja, ljubezen do korenin, narodnoosvobodilna borba in ljudska revolucija: ob 100-letnici rojstva Prežihovega Voranca.
Posredovanje slovenščine v dopustniškem vzdušju: Jezikovne počitnice v Novem mestu.
Ob 60-letnici slovenskega slikarja in grafika Janeza Bernika: na Koroškem razstavljen življenjski opus.
Kosec koso brusi: kar enemu nuja, je drugemu zabava.
Tekmovanje za avstrijski nogometni pokal: Slovenski atletski klub je premagal WAC.
Venček narodnih: slovenski tamburaši na Dunaju.
II
7**

NEDELJA, 8. AVGUST 1993 ob 14.30 uri
SVETO MESTO
Za jed in pijačo je poskrbljeno!
Bistrica pri Pliberku
BISTRIŠKI KULTURNI DNEVI Prireditelj:	občina Bistrica pri
Pliberku
Sobota, 7. 8., ob 20. uri
KONCERT
na Breškem jezeru (slavje gostov)
Sobota, 14. 8., ob 19. uri
KONCERT NA TRGU
pri gostilni Loser v Šmihelu
Borovlje
.Mestna občina Borovlje sporoča, da je
PUŠKARSKI MUZEJ
v Borovljah odprt do 9. oktobra 1993, od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure. Od 3. 7. do 11. 9. v sobotah od 10. do 18. ure. Po dogovoru možen tudi ogled s skupinami.
Višarje
Spet vozi žičnica na Sv. Višarje
Urnik delovanja žičnice je od 9. do
17.	ure ob delavnikih, ter od 8. do
18.	ure ob nedeljah in praznikih do konca poletne sezone. V svetišču je dnevna sveta maša ob 12. uri; ob nedeljah in praznikih pa ob 9.30, 10.30, 12. in 15. uri.
Kazaze
FARNI PRAZNIK
Čas: v nedeljo, 8. avgusta 1993
—	ob 9.30 sv. maša
—	nato družabnost
Radiše
FARNI PRAZNIK — župnik Ludvik Jank obhaja 90. življenjski jubilej
Čas: nedelja, 8. avgusta 1993
—	ob 9.30 sv. maša v farni cerkvi na Radišah
—	pridiga: pomožni škof msgr. Alojzij Uran, Jože Kopeinig
— po sv. maši družabnost pred kulturnim domom
Kot gost sodeluje: Trachtenkapelle Alpenland St. Stefan im Gail-tal/Šteben pri Zilji
Celovec
KNJIŽNA RAZSTAVA PREŽIHOVIH DEL
Kraj: Slovenska študijska knjižnica v Mladinskem domu, Mikschallee 4, Celovec, tel. 0463/32385 Knjižnica posluje: pon. in tor. od 10. do 18. ure, sre., čet. in pet. od 8. do 16. ure
Knjižnica bo od 2. avg. do 3. sept. zaprta! Odprta bo spet v pon., 6. septembra 1993!
Št. Primož
KOROŠKI VEČER
Čas: v petek, 6. avgusta, ob 20.30 Kraj: Kulturni dom „Danica" v Št. Primožu
Nastopajo: MoPZ SPD „Trta“ iz Žitare vasi, Folklorna skupina SPD „Trta" iz Žitare vasi, MePZ SPD „Danica" iz Št. Primoža Prireditelj: SPD „Danica“ Št. Primož
Slovenska prosvetna zveza v Celovcu razpisuje
likovno kolonijo, ki bo od 23. do 28. avgusta 1993 v Porabju na Madžarskem.
Na programu: delo z glino in keramiko.
Prijave bomo sprejemali po vrstnem redu: tel. 0463/ 514300/20/22
Jepa
POHOD NA JEPO — v spomin na Jozija Miklavčiča Čas: nedelja, 8. avgusta 1993 Srečamo se ob 10. uri na vrhu Jepe.
Ob 15. uri je sv. maša na Bleščeči planini za Jozija Miklavčiča in Marjana Tschertova.
Prireditelj: Kulturno društvo „Peter Markovič“ v Rožeku
Obirsko
11. TEKMA KOSCEV
Čas: v nedeljo, 22. avg., ob 14. uri Kraj: pri Jerebu na Obirskem Prireditelj: Alpski klub Obir na Obirskem
Za razvedrlo bo poskrbel „Jäger Trio“. V primeru slabega vremena bo tekma v nedeljo, 29. avg., ob istem času.
Teden v planinah
S KATOLIŠKO MLADINO NA TEDEN V PLANINAH
Čas: od 22. do 27. avgusta Vodijo: Peter in Stanko Olip, Hanzej Sticker
Stroški: pribl. šil. 1000,—
Prijave sprejema Hanzej Sticker (04253/597)
Dom v Tinjah
Od srede, 18. avgusta, ob 18. uri do sobote, 21. avgusta, ob 13. uri
Duhovne vaje za duhovnike: TAKO SE PREOBRAZUJTE, DA BOSTE PRENAVLJALI SVOJEGA DUHA Voditelj: škof msgr. Metod Pirih, Koper
od nedelje, 22. avgusta, od 16. ure do nedelje, 28. avgusta, do 19. ure SLIKANJE IKON Vodi: Anica Vrečar, Kotmara vas
od sobote, 28. avgusta, od 10. do 19-ure do nedelje, 29. avgusta, od 10. do 15. ure
ZDRAVSTVENA MASAŽA — intenzivni seminar
Vodi: mag. dr. Christian Kobau, Beljak
ROMARSKA IN IZOBRAŽEVALNA POTOVANJA
od ponedeljka, 30. avgusta, do torka, 7. septembra 1993
IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE V BURGUNDIJO
Vodi: dr. Grete Schmidt, Innsbruck Prijave: čimprej na Dom v Tinjah Detajlirani spored lahko dobite v Domu v Tinjah
od nedelje, 19. septembra, do sobote, 25. septembra 1993
IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE NA SICILIJO
Vodi: dvorni svetnik dr. Johann Sturm, Linz
Prijave: čimprej na Dom v Tinjah Detajlirani spored lahko dobite v Domu v Tinjah
NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izda- * jatelj: društvo „Narodni svet koroških Slo- I vencev", ki ga zastopa predsednik dr. | Matevž Grilc, 9020 Celovec, 10,-Oktober-Str. 25/lil.	J
Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni C urednik), Silvo Kumer (2. glavni urednik), < Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (foto- 5 graf), vsi: 9020 Celovec, I0.-Oktober-Str 25/111, Karl Sadjak (oglasni oddelek). I"
Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 C Celovec, Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK p izhaja vsak petek. Naroča se na naslov:	(.
Naš tednik, I0.-Oktober-Str. 25/111, 9020 Celovec: telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 04 63 / 51 25 28. Telefaks: 0463/512528-22.
_ Prireditve
AVGUST 1993
K
U
L
T
U
R
N
I
K
O
L
E
D
A
R
S
L
0 V E N
1
J
E
Mednarodni poletni festival
(Info. Festival Ljubljana,
Trg francoske revolucije 1—2, Tel. 03061/221948)
Ljubljanski festival — višek umetniških ponudb Slovenije se priveša v drugo polovico. Opozoriti želim še na nekaj glasbenih biserov in na slovesni zaključek z gledališko predstavo in opero.
11. 8. — 20.30.: Kodaly kvartet, Ljubljanski grad
17. 8. — 20.30: Zagrebški kvartet saksofonov, Križanke
20. 8. — 20.30: New Swing Quartet, Golden Gate Quartet, Križanke, črnske duhovne pesmi
23. 8. — 20.30: Pihalni kvintet Festivala Ljubljana, Križanke
26. 8. — 20.30: A. Novačan: Herman Celjski, Slovensko ljudsko gledališče Celje, Ljubljanski grad
31. 8. — 20.30: J. Strauss ml.: Netopir (Fledermaus), Opera in balet Slovenskega narodnega gledališča Ljubljana, Križanke.
Poletje v Stari Ljubljani
(Info. promocijski center Ljubljana, Trubarjeva 5,
Tel. 03061/133155)
Društvo za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra je z bogatim programom doseglo, da so Ljubljančani odkrili in vzljubili svoje mestno središče po dvoriščih krog Magistrata, na Tromostovju, tam okrog Zlate ladjice, pred Trubarjevim antikvariatom, na Jurčičevem trgu). Sveče in bakle pričarajo romantično vzdušje, brezplačen dostop olajša množično udeležbo.
Avgust je tudi v znamenju jazza:
10. 8. — 21.00: First Line Big Band, Andrea Barker, Mestni trg
11. 8. — 21.00: Afterhours, Trinajsto prase, Ljubljanski grad
23. 8. — 21.00: Ljubljana Jazz Se-lection, Oto Pestner, Jurčičev trg.
Gremo na Štajersko
Sredi avgusta, ko vsi silijo na morje, predlagamo kratek izlet na Štajersko, kjer teče dobra kapljica in prepevajo vesele viže.
14.	8. — Ljutomer: 9. Prleški sejem „po celem Lotmerki“, sejem, zabava
15.	8. — Ptuj: Razstava „Zakaj klopotci klopotajo“, postavljanje klopotcev na grajskem dvorišču, razstava bo odprta do 15.10.
17. 8. — Radenci: Radenska noč 93, tradicionalna prireditev z glasbo in plesom v zdraviliškem naselju Radenci
Čipkarski festival Idrija 1993
V Sloveniji se je ohranila umetnostna obrt, ki je v Avstriji ne poznamo več: kleklanje. Ne samo stare ženske v Poljanski in Soški dolini (Železniki, Žiri), tudi mlade Idrijčanke še obvladajo to umentnost, v Idriji je tudi poklicna šola, kjer se mladina lahko nauči kleklanja. Idrijske čipke so od nekdaj znane po vsem svetu.
28.	8. — ves dan razstava čipk Čipkarske šole. Razstava idrijskih čipk od 17. stoletja do danes, muzej. Zvečer modna revija: čipke in sodobno oblačilo, praznovanje po idrijskih ulicah in trgih.
29.	8. — Idrijske čipkarice prikazujejo izdelavo čipk po idrijskih ulicah in prodajajo lastne izdelke.
Tekmovanje nad 100 čipkaric v izdelavi kvalitetne čipke, podelitev nagrad in kulturni program.
Oba dneva bodo gostom na voljo značilne idrijske jedi.
POZOR! 30. 8. — 4. 9. Ljubljana: 39. mednarodni vinogradniško vinarski sejem, Gospodarsko razstavišče, Dunajska 10.
Podllga vzhod:
Št. Vid - Bilčovs	1:0 (1:0)
BILČOVS: Slapnig 3, Weichboth 4, Olipitz 3 (62. Dumik 0), Rajnovič 4, Schaunig 3, Partl 4, Kuess 5, Mitterbacher 3 (7. Hobel 0), Quantschnig 4, Smeral-do 4;
Št. Vid, 200 gledalcev Sodnik: Hauer (povprečen)
Strelec: Kreuzer (20.)
1. razred P;
Globasnica - Železna K. 1:0 (0:0)
GLOBASNICA: Matavž 4, Fera 4, G. Sadjak 4, Tratar 5, Kreutz 4, Silan 3 (80. Jammer 0), Dlopst 4, Kert 4, Pasterk 3, Pleschgatternig 3;
ŽELEZNA KAPLA: Magie 3, Baloh 4, Schorli 2, Köck 3, Ošina 2, Nerz 2, Germadnik 3, Sporn 2, Wichet 4, Luschnig 2, Sumar 3,
Globasnica, 250 gledalcev
Sodnik: J. Ebner (sodil proti domačinom)
Strelec: Pasterk (75.)
Sinča vas - Sele	3:6 (2:3)
SELE: E. Oraže 3, A. Mak 3, S. Užnik 3, Radosavljevič 3, F. Oraže 4, A. Čertov 4, Z. Oraže 3, Travnik 4, Kelich 4 (60. D. Oraže 3), A. Oraže 5 (20. M. Oraže 4), Maver 4;
Sinča vas, 100 gledalcev
Sodnik: Wulz (slab, večinoma dajal prednost domačinom)
Strelci: A. Oraže (4., 9.), Travnik (14., 47.), Maver (60.), A. Čertov (89.)
Šmarjeta - Dobrla vas 4:0 (1:0) DOBRLA VAS: Rigo 3, Wernitznig 3, Karel 0 (20. Zunder 3, Opietnik 4, Sturm 4, Schippel 2, Knees 2, Marin 3 (70. Radiff 0), Herburger 3, M. Lesjak 3, Dol-linger 2;
Šmarjeta, 200 gledalcev Sodnik: Tschopp (slab)
Šmihel - Grebinj	1:2 (0:1)
ŠMIHEL: Leitgeb 3, Krewalder 3, Petrič 3, Polzer 3 Lutnik 4, Grobeinig 3, W. Kräusler 3, Lopinsky 3, Kapp 3, Buchwald 3 (35. Brezovnik 3), W. Motschil-nik3;
Šmihel, 150 gledalcev Sodnik: Radi (dober)
Strelec: Petrič (72711-m.)
Podliga vzhod;
1. Žitara vas	1	1	0	0	4:0	2
2. Mostič	1	1	0	0	3:1	2
3. Vetrinj	1	1	0	0	2:0	2
4. Pokrče	1	1	0	0	2:1	2
5. Žrelec	1	1	0	0	1:0	2
6. Št. Vid	1	1	0	0	1:0	2
7. ASV	1	1	0	0	1:0	2
8. Liebenfels	1	0	0	1	1:2	0
9. Št. Lenart	1	0	0	1	0:1	0
10. Bilčovs	1	0	0	1	0:1	0
11. Ruda	1	0	0	1	0:1	0
12. ASK	1	0	0	1	1:3	0
13. Šmihel/L.	1	0	0	1	0:2	0
14. Klopinj	1	0	0	1	0:4	0
Naslednje kolo (778. avgust):					
Bilčovs - Mostič					
1. razred D:					
1. Frantschach 1	1	0	0	4:0	2
2. Šmarjeta	1	1	0	0	4:0	2
3. Sele	1	1	0	0	6:3	2
4. Metlova	1	0	0	3:1	2
5. Grebinj	I 1	0	0	2:1	2
6. Eitweg	I 1	0	0	1:0	2
7. Globasnica 1	1 1	0	0	1:0	2
8. Šmihel	I 0	0	1	1:2	0
9. Železna K.	I 0	0	1	0:1	0
10. Št. Andraž	I 0	0	1	0:1	0
11. Labot	I 0	0	1	1:3	0
12. Sinča vas	I 0	0	1	3:6	0
13. Dobrla vas	I 0	0	1	0:4	0
14. Št. Pavel	1 0	0	1	0:4	0
Naslednje kolo (778. avgust): Dobrla vas -Sele, Šmihel - Metlova, Železna Kapla - Št. Andraž, Frantschach - Globasnica
Proti Mostiču napadalno
Podliga vzhods
Št. Vid - Bilčovs 1:0 - V prvih 15. minutah so se Bilčovščanom nudile tri izredne priložnosti, a jih niso znali izkoristiti. Tako je Mitterbacher zapravil 100% priložnost. Prvi resni napad domačinov pa je bil usoden, saj so povedli z 1:0. Nato je bila igra izenačena, toda brez velikih priložnostih. V 2. polčasu so bili Bil-čovščani v rahli terenski premoči, vendar brez zaključkov. Tekma je bila hitra in borbena, Bilčovščani pa bi si zaslužili najmanj točko.
„Poraz v Št.
Vidu bomo popravili proti Mostiču!“
trener Sigi Hobel
V naslednjem kolu tekmuje Bilčovs proti Mostiču na domačem igrišču. Vsi so zdravi, poleg tega se bo v ekipo vrnil Schlemitz, ki je proti St. Vidu manjkal. Trener Hobel: „Mostič naj ne pričakuje daril, kajti mi potrebujemo vsako točko!“ Poleg Quantschniga in Mitterba-cherja potrebuje Hobel še tretjega napadalca, zato bo Schlemitz zavzel mesto Kuesa v sredini, le-ta pa bo šel v „ofenzivo“. Obeta se izredno borbena in napadalna igra na malem igrišču v Bilčovsu.
1. razred D:
Prizor iz derbija med Globasnico in Železno Kaplo. Libero Globasnice Miha Kreutz (na sliki pravkar izbije žogo) je že na prvi tekmi dokazal zadovoljivo razpoloženje. Z leve: Nerz, Kert, Luschnig, Kreutz, Tratar in Dlopst.
Tajni favorit Sele že na prvi tekmi „pohodil“ nasprotnika
Prvo kolo v 1. razredu je za na nami in že si nogometni strokovnjaki belijo glave z ekipami, igralci in izidi. Največja posebnost tega kola je bilo nedvomno dejstvo, da ni bilo neodločenega rezultata. To pa ne le v 1. razredu D, temveč tudi v podligi vzhod. Od naših moštev v 1. razredu so nedvomno najbolj presenetili Selani, ki so na tujem premagali novinca iz Sinče vasi s 6:3.
V ekipi Selanov je prvič igral 16-letni Ivan Kelih, šolar dvojezične TAK v Celovcu. Igral je v sredini, in to v popolno zadovoljstvo trener-Ivan Kelih ja T ravnika. Posebnosti mladega nogometaša pa so, da je že sedaj visok 186 cm, težak pa 80 kg(!). Iz tega je razvidno, da se njegova moč še posebej izraža v dvobojih. S tem je Travnik dokazal, da ima oko za mlade igralce.
Osebe 1. kola:
■	Aleksander Čertov je po letu odmora igral presenetljivo dobro v ekipi Selanov v Sinči vasi.
■	Branilec Globašanov Janez Tratar je v izredni formi. Na tekmi proti Železni Kapli pa ni bil le trdnjava v obrambi, temveč je podal Pastorku odločilno podajo za zmagoviti gol.
■	Mladi Šmihelčan Lutnik je bil na tekmi proti Grebinju edini, ki je držal kar je obljubil: namreč hladnokrvno in sproščeno igro.
2. kolo:
Dobrla vas - Sele - Po zmagi proti Sinči vasi, so Selani zanesljivi tudi proti Dobrli vasi, saj so se Dobrol-čani v primerjavi z lansko sezono poslabšali, Selani pa okrepili. Do-brolčanom bo manjkal težje poškodovani Karel, ki jeseni verjetno ne bo več igral. Selani bodo nastopili v popolni postavi.
Šmihel - Metlova - Trener Šmihel-čanov Kräusler upa, da bodo njegovi igralci končno igrali sproščeno, saj so tako na pripravljalnih tek-
Globasnica - Železna Kapla 1:0 - Pričakovali so vrhunsko tekmo, toda videla se je še neuigranost obeh ekip, kar pa je ob začetku sezone običajno. V 1. pol- i času so bili gostje v rahli terenski pre- | moči, toda brez posebnih priložnosti za gol. Po odmoru se je značaj igre popolnoma spremenil, Globašani so postajali vedno močnejši. Zmagoviti zadetek je v 75. minuti zadel napadalec Pepi Pas- | terk, ki je spretno premagal vratarja Ma- | giča. Kapelčani so bili sicer še nekajkrat } v hitrih protinapadih nevarni, toda domači vratar Matavž ni dopustil zadetka. Opaziti je bilo dobro telesno pripravljenost Globašanov.	'
Sinča vas - Sele 3:6 - Siloviti začetek Selanov, ki so že po 15. minutah vodili s 3:0. Toda nato so nepotrebno še pred polčasom prejeli dva gola. Po odmoru < so se zopet ujeji, predvsem Travnik in I novi igralec A. Čertov sta vzorno vodila | ekipo do nadaljnih golov. S to zmago so j Selani dokazali, da sodijo letos skupno , z Globasnico in Metlovo v krog favoritov.
Šmihel - Grebini 1:2 - Pričakovanja Smihelčanov so bila pred tekmo velika, toda za igalce prevelika, saj nikakor niso dosegli tiste tekmovalne ravni, katero so pokazali še na pripravljalnih te; kmah. Gostje so hladnokrvno izkoristili napake šmihelske obrambe ter vodili že r z 2:0. Šmihelčani so se sicer trudili, toda za več kot gol Petriča ni zadostovalo-
Šmarjeta - Dobrla vas 4:0 - Razen Schirnika (službeno zadržan) in legionarja Bukovca (še brez igralskega dovoljenja) so Dobrolčani „presenetljivo' nastopili v popolni postavi. Da pa so kljub temu visoko podlegli, ni bila krivda slabosti celotne ekipe, temveč nesreča in taktična nezrelost nekaterih posameznih igralcev. Zanesljiva tokrat obramba.
mah nekajkrat presenetili. Točka proti Metlovi pa bi bila že uspeh. Železna Kapla - Št. Andraž - Kapelčani morajo postati na domačem igrišču zopet prava trdnjava, zato trener Woschitz od svojih igralcev zahteva zmago. Da Kapelčani sodijo med najboljše ekipe v 1. razredu, so kljub porazu dokazali v Globasnici.
Frantschach - Globasnica - Glo-bašane pričakuje nevaren nasprotnik, ki je na prvi tekmi premagal Št. Andraž kar s 4:0. Globašani v popolni postavi, manjka le Kordesch.
Petek,
jLjvgust 1993
15
Sport
SAK preskočil oviro WAC
1. kolo avstrijskega pokala. V sredo, pozno popoldan, je SAK ob tropski yroöini in po 120. minutah premagal WAC z 2:0 ter tako storil prvi korak k uspešni pokalni tradiciji, katere žal v zadnjih letih nismo bili deležni.
SAK - WAC 2:0 (0:0, 2:0 p.p.)
Legionar Dinko Vrabac se vedno bolje počuti v ekipi SAK. Proti Borovljam je zadel tudi prvi gol. V pokalni tekmi proti WAC (slika) se je Dinko sicer izredno trudil, toda „sence“ (Bratza) ki ga je celo igro pokrivala, se je le težko znebil.
®AK: Preschern 4, Savič 4, Pappler 3, A. Sadjak 4,
j^nabichl, 300 gledalcev “Odnik: Kandolf (dober)
Prelca: Pappler (98.), Lippusch (115.)
Se pred leti je imel SAK v poka-lu izredno tradicijo, v zadnjih letih Pa je vedno predčasno izpadel. Letos so si igralci in trener naložili halogo: čim več uspehov tudi v pokalu. Trener dr. Ramšak: „V Anna-aichl mora zopet priti prvoligaš!" Poda najprej mora SAK ugnati ta-koimenovane „male nasprotnike", i o/ega je sicer premagal, toda še-6 v podaljšku. WAC se je ponov-n° izkazal kot izredno borben in aevaren nasprotnik, ki se je šele takrat vdal, ko mu je pešala moč. SAK, očividno telesno dobro pri-Pravljen, nenazadnje tudi zato, ker i® regeneracijski čas v zadnjih dneh profesionalno izkoristil, je dolgo trpel zaradi tropske vročine, ^i ie vladala v sredo popoldan. Konec koncev pa je le premagal ,ako nasprotnika, kot tudi 34° v
senci...
SAK - Lienz
V nedeljo, 8.8. 93, ob 17.30 v Annabichlu
Kratki športni vesti
Kolesarjenje_______________
Wrolich zopet tretji
Peter Wrolich nadaljuje uspešno kolesarsko sezono. Tokrat je na dirki za Schu-Ski Cup v Erlauf-talu dosegel odlično 3. mesto. S tem je bil druginajboljši Avstrijec, Zrnagal pa je Nemec. Trenutno pa Se Peter pri svojem klubu inten-zivno pripravlja na nadaljne kolesarske nastope.
tenis______________________
Turnir v Nonči vasi
Na teniškem igrišču ŠD Pliberk y Nonči vasi se je v nedeljo kon-cal vsakoletni turnir „za veliko nagrado Nonče vasi".
Turnirje bil zelo dobro organizi-ran in je trajal dva tedna. Zmago Posamezno sta odnesla Marija Nedved in Franz Schager, v parih Pa so igrali samo moški; zmago-valca: Manfred Terbul in Schager.
SAK je pohodil novinca iz Borovelj 6:0
SAK - Borovlje 6:0 (2:0)
SAK: Preschern 4, Savič 3, F. Sadjak 3, Pappler 3, S. Sadjak 4, dr. Ramšak 3 (61. M. Sadjak 4), A. Sadjak 4, Vrabac 4, Blajs 3, Lippusch 3 (65. Šmid
3), Hoher 5
Annabichl, 300 gledalcev Sodnik: Vodiunig (povprečen)
Strelci: Kober (5., 86.), Lippusch (13.), Vrabac (58.), S. Sadjak (76.), A. Sadjak (80.)
Končno je SAK zopet uspela visoka zmaga. Novinec v ligi iz Borovelj je bil od začetka nadvse strahopeten, kar je močno vplivalo na njegovo igro. SAK je bil od začetka v jasni terenski premoči, nudile so se mu številne lepe priložnosti, katerih pa niso vseh izkoristili. Rezultat bi se že v 1. polčasu moral glasiti najmanj 4:0 ali 5:0, toda vratar Schawarz je bil izredno razpo-ločen. Pri SAK je prvič igral mladi Simon Sadjak, ki se je takoj uveljali v sredini. Uspel mu je tudi lep gol.
•	Lista strelcev:
Manfred Hober	3
Hermann Lippusch	2
Lojze Sadjak	2
Simon Sadjak	1
Dinko Vrabac	1
•	Gole so pripravili:_______
Manfred Hober	3
Marjan Sadjak	2
Simon Sadjak	1
Rade Savič	1
Dinko Vrabac	1
Breže ne znajo premagati SAK
WAC - SAK	3:1 (2:0)
SAK: Preschern 5, Savič 4, F. Sadjak 3 (48. Wčl-bl 3), Pappler 3, S. Sadjak 4, Šmid 4, A. Sadjak 5, Vrabac 4, Blajs 3, Lippusch 4, Hober 3 (70. M. Sadjak 4);
Breže, 1000 gledalcev Sodnik: Dieter Ruch (dober)
Strelca: A. Sadjak (51.), Lippusch (87.)
„Breže enostavno ne znajo premagati SAK,“ so bili mnenja gledalci po tekmi. To drži, saj je že kar nekaj let minulo, odkar je SAK zadnjič podlegel Brežam. Mož tekme je bil nedvomno Lojzej Sadjak, ki je kljub poškodbi vztrajal do konca ter zadel celo prvi gol. Z njim se je ekipa v primerjavi s prvo tekmo proti WAC bistveno stopnjevala.
ftoftOŠKA LIGA
1. WAC	3	3	0	0	8:4	6
2. SAK	3	2	0	1	9:3	4
3. Austria	3	2	0	1	4:1	4
4. Wernberg	3	2	0	1	8:6	4
5. A. Wolfsberg	3	2	0	1	5:3	4
6. Wietersdorf	3	1	2	0	3:1	4
7. Lienz	3	1	2	0	3:2	4
8. Trg/Feldk.	3	2	0	1	3:2	4
9. Matrei	3	1	1	1	3:3	3
10. Lendorf	3	1	1	1	1:2	3
11. Treibach	3	0	2	1	2:3	2
12. Breže	3	0	2	1	2:4	2
13. Borovlje	3	1	0	2	4:8	2
14. VSV	3	0	1	2	1:3	1
15. Pliberk	3	0	1	2	1:4	1
16. Velikovec	3	0	0	3	5:13	0
4. kolo (778.6.93): SAK - Lienz, Treibach - Wielersdorf, Velikovec - Breže, A. Wolfsberg - WAC, Matrei - Pliberk, VSV - Borovlje, Trg - Wemberg, Lendorf - Austria
Kratek pogovor
Zadnji dve prvenstveni in pokalno tekmo si v zadovoljstvo trenerja igral od začetka naprej!
Bil sem presenečen, da mi je trener Ramšak že tako zgodaj dal priložnost igrati v prvi ekipi. Da pa sem nato kar zadovoljivo igral, sem seveda izredno vesel.
Kako pa so te sprejeli igralci?
Izredno dobro, saj mi je vsak skušal pred tekmo in nato med tekmo čim bolj pomagati. Vesel pa sem, da so mi od začetka zaupali ter me takoj sprejeli kot enakovrednega igralca.
Pokalna tekma je trajala 120 minut. Kako pa si kot mladi igralec zdržal do konca?
Moram reči, da me je proti koncu že vse bolelo. Poleg tega je moč opešala, tako da sem mislil že na zamenjavo. Vendar sem zdržal do konca, na kar sem sedaj seveda ponosen.
Eno leto si igral v Globasnici, kjer si očividno mnogo pridobil!
Leto v Globasnici je bilo zame gotovo pozitivno, kajti tam sem prvič igral prvenstvo v standardni ekipi. Za mladega igralca je pomembno, da že kar kmalu nosi odgovornost ter čuti hraber veter prvenstvenih tekem. Poleg tega sem imel v Globasnici odličnega trenerja Pučlja, od katerega sem mnogo pridobil.
Tvoji nadaljnji cilji?
Naprej uveljaviti se v prvi ekipi ter z njo doseči mesto med prvo trojico. Nekoč bi rad igral v zvezni ligi, kar je gotovo moj največji cilj.
Hvala za pogovor!
Mnogi so čestitali, velika dvorana Rožanskega doma na Reki je bila prejšnji ponedeljek zasedena do zadnjega kotička. Prišli in spregovorili so dv. sv. dr. Pavle Apovnik (v imenu Zveze slovenskih zadrug), predsednik NSKS Matevž Grilc, predsednik EL Andrej Wakounig, predsednik Trgovinske zbornice Karl Koffler, šentjakobski župan Johann Gressl, celovški župan Leopold Guggenberger, predsednik Kluba prijateljev lova Fric Kumer, predsednik koroške Raiffeis-nove zveze Herbert Bacher in predsednik obratnega sveta ZSZ Janko Oitzl. Njihove besede priznanja in čestitke so veljale hišnemu gospodarju - Mihiju Antoniču, ki je, kakor smo že poročali, praznoval 60-letnico.
Prejšnjo sredo pa je prišel sam deželni glavar Zematto in se priključil neštetim, ki so čestitali. Slavljenec je skupno s svojo ženo Katrco in z uslužbenci sprejel deželnega glavarja, kakor župnik, katerega obišče škof. Dobrodošlico mu je najprej izrekel v slovenščini in mu tudi razkazal podjetje, ki je eno največjih turističnih podjetij v Rožu.
Deželni glavar se je v slavljenčevi družbi (prisotni so bili dr. Grilc, Franc Wedenig in direktor Zveze - Bank J. Habernik) počutil odlično. Spoznal je Rožanski dom ne samo kot zelo uspešno gospodarsko podjetje, temveč tudi kot kraj srečanja in domačnosti.
Čestital tudi dežej ni glavar
Nenavadni intervju z nenavadnimi vprašanji
Ime: Mihi Seher Starost: 19 let Poklic: študent Doma: v Velinji vasi pri Bilčovsu
Zakaj misliš da te ljudje občudujejo?
Verjetno zato, ker sem Knaberl-nov - saj vsak ve, da smo mi Knaberlnovi vsi zelo šarmantni.
Kaj misliš da imaš ti, česar drugi nimajo?
Samo pogledati me moraš ...
Kateri gostje so ti v vaši gostilni najljubši?
Domačini. Predvsem pa tisti, ki veliko pijejo.
In katere goste najmanj maraš?
Tiste, ki pijejo mineralno vodo.
Kaj ti pomeni denar?
Teh skrbi nimam, ker nikoli ni-
mam denarja. Srečen sem, če imam v žepu 50.- šilingov za južino.
V kateri družbi se najbolje počutiš?
Pri prijateljici - ker me zaenkrat še razvaja. To pa je treba uživati.
Sam še nisi poročen. Kateri tip ženske ti najbolj ugaja?
Lepa in pametna, a ne preveč pametna - in če ima kaj denarja, tudi ni nič narobe.
Česa se najbolj bojiš?
Da bi postal preveč pameten.
Tvoja največja zmota?
Da sem nekoč mislil, da sem najboljši - ko sem spoznal, da temu ni tako, sem skoraj obupal.
Kaj je zate škandal?
Če zjutraj ne dobim kave, a teh skrbi trenutno nimam, ker sem počitniški sodelavec pri KKZ in
mi Nužej vsak dan servira kavo -kar seveda zelo cenim.
Kaj najbolj ceniš?
Da mi kdo plača pivo, če niti 20 šilingov nimam v žepu.
Kaj najmanj maraš?
Če me kdo opazuje pri delu, ko sem zaspan.
Tvoj največji uspeh?
Da v celem študijskem letu nisem zamudil niti ene “fešte” na univerzi.
Kaj te najbolj prizadane?
Če je “fešte” konec.
Katere lasntosti bi se hotel znebiti?
Nobene, ker potem ne bi bil več Knaberlnov Mihi.
Tvoje življenjsko geslo?
Ne bodi žalosten, če ljubezen mine - žeja ostane.
Hvala za pogovor!