RAZMIŠLJANJA OB SEJI PREDSEDSTVA OK SZDL
Reorganizacija stanovanjske samouprave
O reorganizaciji stanovanjskih skupnosti mesta Ljubljane razpravlfamo že najmanj dve leti. Pri tem smo se takorekoč že dogovorill o racionalizaciji delegatskega sistema. Pri-iravljeni so vsi potrebni samoupravnl dokumentl vključno $ samoupravnim sporazumom o ustanovltvi ene same sta-lovanjske skupnosti. Nlsmo pa še dosegli enotnih stallšč jlede nujne prilagoditve organizacije in vsebine dela delovne skupnosti SSS In specializiranih delovnlh organi-zaclj stanovanjskega gospodarstva.
Zdaj je v razpravi.že drugi pred-log, ki obravnava način opravlja-nja strokovnih opravil za delegat-ski sistem in skupščino SSS (de-lovna skupnost SSS), naloge Za-voda za izgradnjo Ljubljane na področju graditve, prenove in planiranja, naloge Stanovanjske-ga podjetja za področje gospodar-jeiya, naloge Stanovanjsko ko-munalne banke v zvezi s financi-ranjem, kreditiranjem in varčeva-iyem, obravnava pa tudi imjnost racionalizacije delegatskega odlo-čanja z večjim poudarkom na vse-bini. Predlog sta v začetku aprila obravnavala svet za varstvo oko-Ija, urejai\je prostora in stano-vanjske zadeve pri OK SZDL Center in nato še predsedstvo OK SZDL Center.
Potrebne so nujne spremembe
Razpravljalci so menili, da predlog prilagajar\ja strokovnih služb upošteva zgolj sedanje raz-mere in načrte stanovanjskega gospodarstva, ne predvideva pa nujnih sprememb, do katerih bo moralo priti tudi na tem področju zaradi zaostrene gospodarske si-tuacye.  Stanovanjska zidava je
tako za občane kot za delovne or-ganizacije nedosegljiva zaradi bli-skovito naraščajočih cen. Ljub-ljanska kotlina je že skoraj po-vsem izkonstila možnosti razšir-janja pozidave in doseljevanja no-vega prebivalstva. Starejši stano-valski fond je zaradi neustreznega vzdrževanja in premajhne skrbi zaiy že tako dotrajal, da pri števil-nih objektih postaja nadajjnje vzdrževanje vprašljivo.
Skoraj nespremenjeno je ostalo število podstandardnih stanovanj v mestu (1.500, od tega približno 800 v najožjem središču mesta); po neki študiji, izdelani pred leti, pa je v Ljubljani že približno 27.000 stanovaiy niyno potrebnih temeljite revitalizacije. Ce k temu prištejemo še staranje prebival-stva y središču mesta, ker so se mladi ljudje odseljevali v nove so-seske, potem se ponuja sam po sebi sklep, da je v stanovanjskem gospodarstvii mesta nujno treba ubrati povsem druga pota. Ven-dar - če tako čedaJje glasneje raz-mišljamo delegati, so v strokov-nih službah le redki posamezniki prišli do spoznanja, da je treba bistveno spremeniti utečena pota stanovaryskega gospodarstva.
Cenejša gradnja, neodložljiva popravila
Uveljaviti bomo morali nove, predvsem cenejše in hitrejše nači-ne gradnje - seveda ne na račun kvalitete. Zaostriti moramo grad-beni nadzor. Pri projektiranju, novogradnjah, prav tako pa tudi pri prenovi in revitalizaciji mora-mo strogo upoštevati kasnejše ra-cionalno vzdrževanje. Ujveljaviti bo treba drugačne standarde za solidarnostna stanovanja in spre-meniti pogoje za njihovo dodelje-vanje. Prioritetna skupna naloga mora postati revitalizacija obsto-ječega stanovanjskega sklada, zlasti pa ožjega mestnega središ-ča, kar bo ponudilo številne mož-nosti za povečanje števila stano-vanj s prezidavami, nadzidavami, preurejanjem podstreh pa tudi za ponovno usposabljanje stano-vanj, ki jih že dolga leta uporab-Ijajo za pisarne. Prav tako ne mo-remo y nedogled odlagati sanaci-je številnih objektov zgrajenih po vojni bodisi iz neustreznih mate-rialov, bodisi po neustreznih pro-jektih, ali pa tudi z dokajšnj« ma-lomarnostjo posameznih izvajal-cev. Stanovalci teh objektov niso krivi, če so posamezni elementi dotrajali mnogo prej kot je bilo deklarirano. Niso krivi, če se ob-jekti posedajo, če zamakajo stre-he, če v kleti vdira voda zaradi neustrezno izpeljane kanalizacije, če odpadajo fasadne plošče itd.
Na povsem novo podlago bo treba postaviti tudi vzdrževarge stanovargskega fonda, ki je v stro-kovnem in materialnem pogledu daleč za potrebami in zahtevami današiyega časa. Hkrati pa bo tre-ba povsem spremeniti naš odnos do hišne samouprave. V okviru ene same stanovanjske skupnosti in ob racionaliziranem delegat-skem odločanju, moramo skup-nosti stanovalcev in hišni sveti dobiti bistveno več možnosti za skrbno upravljanje in s tem tudi več sredstev za sprotno vzdrže-vanje.
Delegati zahtevajo — stroka se ne zgane
Kje smo že slišali takšne in še številne druge ideje? Nikjer drug-je kot v delegatskih klopeh stano-varyskih skupnosti, pred leti pa tudi v zborih krajevnih skupnosti občinskih skupščin. Vse doslej pa delegati niso uspeli s svojimi zah-tevami. Vsi odločujoči organi v mestu, vključno s strokovnimi službami so bili usmeijeni pred-vsem v odpirarye novih sosesk in nezadržno širjenje mesta. Seda-nje zaostrene razmere pa zahteva-jo bisfveno drugačne prototipe tudi v stanovanjskem gospodar-stvu. Racionalizacija delegatske-ga sistema in prilagoditev stro-kovnih služb ne smeta biti sama sebi namen, temveč morata vzpodbujati tudi novo kvaliteto in iskanje poti za obvladovanje sedanjih razmer.
Prostor v časopisu ne dovolju-je, da bi podrobneje navajali vse pobude in zahteve o katerih je bi-lo govora ob obravnavi navede-nih predlogov. Predsedstvo OK SZDL Center pa je sklenilo, da je
sedanji predlog prilagajanja stro-kovnih služb v stanovanjskem gospodarstvxi lahko samo zača-sen. Vendar je treba takoj natanč-neje opredeliti pristojnosti in od-govornosti med delovno skup-nostjo SSS in strokovnimi orga-nizacijami. Sedanja nedorečenost namreč ustvaija nepotrebne za-plete.
Delovna skupnost mora pred-vsetn vzpodbujati delovanje dele-gatskega sistema in skrbeti za iz-vajanje sklepov skupščine ter nje-nih odborov.. Specializirane stro-kovne organizacjje pa se morajo
čimprej usposobiti za preusmer-janje ciljev ljubljanskega stano-vanjskega gospodarstva. Posebej je bilo tudi govora o pripravah na bodoče volitve delegatov v tem smislu, naj bo baza zanje svet kra-jevne skupnosti ali svet stanoval-cev, v združenem delu pa delav ski svet, enako kot je to žc sedaj praksa pri določanju delegatov za ZIS materialne proizvodnje. Raz-mišljanja o tem pa bo treba uskla-diti že letos, da bodo pravočasno sprejeti tudi ustrezni predpisi.
Vika Šauta