Poštnina platana v oMa m Cena Din 1*- jinrenski acm Sito. 195 U JjubUaiti, v ietelck, 27. augusta 1936 Očividci poročajo izpred obleganih trdnjav o včerajšnjih neodločenih bojih Pekel pred Irunom je trajal ves dan Hendaje, 27. avgusta, o Snoči proti večeru so se napadi nacionalističnih čet ponovili z isto srditostjo, ker so popoldne dobili nacionalisti pomoč od tujske legije. Tujski legionarji so takoj stopili v napad. Podpirali so jih težki bombniki. Grom eksplozij je bil tolik, da sc je tresla zemlja celo lia francoski strani. Ljudje so bežali iz hiš po francoskih kopališčih, ker so mislili, da so se boji prenesli čez mejo. Popoldne so nacionalistične čete napredovale za kakih 200 m in prišle v predmestje lruna, kjer so se začeli strahoviti boji na nož. Poveljstvo nacionalističnih čet v Valladovu izjavlja, da general Franco ne misli na odločilni napad na Madrid, dokler ne padejo obmejne vladne trdnjave, ker skozi nje dobavlja Francija neprestano ogromne količine vojnega materiala, kljub svojim izjavam o nevtralnosti. Zato hoče general Franco, da nacionalistične čete zapro mejo, kar se bo zgodilo, če padeta Irun in San Sebastjan. Tega se zavedajo tudi rdeče čete, ki se zato branijo s skrajno ogorčenostjo. Ves San Scbastian je prepleten z bodečo žico. Potek bojev pred Irunom Hendave, 27. avgusta. Posebni Havasov dopisnik poroča: . ..... Včeraj zarana so nacionalisti z velikimi Silanu naskočili irun. Krvavi boji se vrše na irunski cesti. Med Alundo in Lapunco so vsi griči pokriti z gostim dimom, tako da jih ni videti. Taktika nacionalistov je v tem, da napadejo na treh točkah: čez hrib, po cesti in po dolini. Vzlic srditemu odporu se je nacionalistom posrečilo priti z nekim tankom na cesto, drugi trije tanki pa čakajo, da stopijo v akcijo, kakor hitro bo mogoče. Težka je naloga, ki so si jo zadali nacionalisti, ker so jih vladne čete, zakopane na postojankah, sprejele s peklenskim obstreljevajnem. Sovražniki so le po nekaj metrov vsaksebi. Strojnice kose, granate eksplodirajo po jarkih brez prestanka. Ljudje padajo mrtvi in ranjeni. Osem vladnih letal je letelo nad nacionalističnimi črtami in izvršilo svojo nalogo, ne da bi se jjm kaj pripetilo. Rdeče čete se dobro drže, vendar niso mogle preprečiti, da ne bi nacionalisti nekoliko prodrli. Upornikom se je posrečilo prodreti po cesti s štirimi avtobusi z maroškimi strelci. Cesta v bližini Biaritza je jlostala zelo nevarna in_ ponekod so kraji, ki se nahajajo v navzkrižnem ognju. V Irunu se opaža velika živahnost, ni pa videti nikakega vznemirjenja. Vojaki imajo veliko vero v izid boja in so popolnoma prepričani o neuspehu napada. Tri letala so letela nad mestom in metala bombe. Posebno v okolici Francoske avenije je bilo streljanje iz pušk zelo živahno. Govore, da mislijo uporniki še danes popoldne naskočiti San Sebastian. Gibraltar, 27. avgusta. Včeraj popoldne so čete generala Franca brez napora zavzele velike rudnike bakra Rio Tinto. Rudniki so v angleških rokah in predstavljajo največje bakrene rudarske Bojevit Stalinov govor London, 27. avgusta. Časopisi objavljajo podrobnosti iz zelo bojevitega govora, ki ga je včeraj v Moskvi imel Stalin. Ta govor je v Londonu uplival zelo senzacionalno. Po vesteh, ki so v London prišle do sinoči, se zdi, da se Stalinove izjave čiisto taktičnega značaja. Splošno se meni, da je bil ta govor Stalina odgovor na nemško uvedbo 2 letnega kadrovskega roka. Zato pa bi se kljub temu lahko menilo, da je z nekaterimi besedami Stalin prešel meje čiste obrambe. — V Londonu se govori, da je ta govor v zvezi s konferenco petih velesil in zato ima ta govor še posebno mednarodno važnost. Diplomatski krogi so zelo vznemirjeni zaradi povečane napestosti med Moskvo in Berlinom. Znano je stališče Francije, ki hoče probleme zapadne Evrope razrešiti obenem s problemi vzhodne Evrope. Angleški veleposlanik v Berlinu je poskušal pregovoriti nemško vlado, da naj pristane na francosko vezanje obeh problemov, toda Nemčija je zelo pazila na to, da v tem oziru ni nič obljubila Zato je upravičen strah, da bo nova napetost med Nemčijo in Rusijo še boli pokvarila možnost za zbližanje obeh evropskih problemov. Zato je Stalinov govor povzročil vznemirjenje v Londonu, kjer se boje, da ne bi ta govor onemogočil sestanka lokarnskih držav. Kmetska garda proti ,(Železni gardi" Bukarešta« 27. avgusta, m. Radi vedno pogostejših atentatov in vsakodnevnih pretenj in grozilnih pisem, ki jih pošiljajo člani »Železne garde«, je vodstvo naroino zaranistične stranke sklenilo organizirati samoobrambo s pomočjo kmetskih gard. Te čete bodo ščitile posamezne uglednejše člane pred atentati teroristov»Železne garde« ter ie bodo v obrambo svojih prvakov posluževali vseh sredstev prav tako, kakor se jih poslužujejo Člani »Železne garde«. Časopisje^ narodne zaranistične stranke radi takega stanja, ki se je začelo znova pojavljati v romunskem notranjem političnem življenje, napada predsednika Tataresca ter ga dela odgovornega za vse, kar bi se moglo v bližnji bodočnosti pripetiti. Spredem na čast 350 šahistom Monakovo, 27. avgusta. Nemška vlada in bavarska pokrajinska vlada sta včeraj popoldne priredili sprejem na čast 250 šahovskim mojstrom iz vsega sveta, ki se udeležujejo šahovske olimpijade. Pri tem sprejemu sita zastopala nemško vlado ministra Frick m Frank. naprave v Evropi. Instalacije v rudnikih, katere so dobili nacionalisti nepoškodovane v roke, so vredne okrog 4 milijone fantov, kar znaša čez milijardo dinarjev. Gibraltar, 27. avgusta o. Po zadnjih poročilih, ki pa šc niso potrjena, jc po tridnevnem bombardiranju s kopnega, i morja in iz zraka nacionalistična vojska končno prodrla v Malago, ki gori in je vsa v plamenih. Na ulicah se odigravajo strahoviti bojni prizori. Vlada izjavlja: Položaj je za rdeče povsod ugoden Madrid, 27. avgusta AA. Havas poroča: Po včerajšnji seji ministrskega sveta je vojni minister izjavil, da je položaj za vlado na vseli frontah ugoden. Minister za industrijo je odgovoril nekemu časnikarju da ni resnična vest, da je v Madridu začelo primanjkovati sladkorja. Pred nekaj dnevi je prišlo v Madrid 2000 ton sladkorja, kar je dovolj za delj časa. Reuter poroča iz Madrida, da jc prehranjevanje mesta zmeraj težje. Sicer pa v mestu vlada red in mir. Po nekem poročilu iz Madrida, je vlada prepovedala ves promet z zasebnimi vozili, prav tako pa tudi pešcem uporabo cest, ki drže iz Madrida v Toleda in Villo Verdi. Listi poročajo, da so oblegani nacionalisti hoteli prodreti iz Ovidea, da bi se polastili bližnje tovarne orožja. Uporniki pa so bili odbiti. Radiopostaja v Lacorunu objavlja, da jc eksplodirala skladišče municije, ki so ga uredile vladne čete na periferiji Madrida. Do eksplozije je prišlo zaradi tega, ker so dobrovoljci neprevidno ravnali z orožjem. Mnogo oseb je bilo ranjenih. Vladni uspehi . . . Madrid, 27. avgusta. Vojno ministrstvo objavlja, da so vladni dobrovoljci zavzeli Val dala Casa. Zajeli so 42 upornikov in baje tri duhovnike, ki so se z orožjem v roki ogorčeno borili proti dobrovoljcem. Dobrovoljci so tudi zavzeli Vilar. Na fronti pred Cordobo ie bilo sestreljeno eno uporniško letalo. Vladna letala so bombardirala Ovideo. Upornemu letalu, ki je padlo pri Ouiposcu je pilotiral neki tuji državljan. Kolona, ki z Valenci je prodira proti Teruelu je naletela na prednje straže nasprotnikov ter jih pognala v beg. Težave z diplomatskim zborom Madrid. 27. avgusta. Zaradi številnih odstopov diplomatskih predstavnikov Španije v tujini, kar je povzročilo dejanski razpad španskega diplomatskega zbora, je zunanji minister Prieto izdal ukrepe za reorganizacijo diplomatskega zbora na podlagi novih razmer. Kakšne so podrobnosti te reorganizacije, šc ne vedo. Verjetno pa je, da bo zunanji minister pri reorganizaciji upošteval sedanje politično stanje v Španiji. Predvsem bo skušala nova reforma ločiti gospodarsko službo konzulov in trgovinskih agentov od diplomatske službe. Osebje novega diplomatskega zbora bodo vzeli prvenstveno iz vrst strokovnjakov, ki so se odlikovali s svojim znanjem o perečih gospodarskih in političnih vprašanjih sveta. Razvrstiiev se bo opirala na demokratične osnove. Računajo, da bodo v novi španski diplomatski zbor stopile posebne osebnosti iz vrst profesorjev, pisateljev, industrij-cev in javnih delavcev, ki so v celoti pristaši sedanjega režima. Po kratkem zatišju se je bitka nadaljevala še z večjo srditostjo. Prisiljeni smo bili zapustili svoje opazovališče. Krogle žvižgajo okoli nas ia padajo na francoska tla. Neko rdeče letalo je pritfttelo nad naše postojanke, nakar so začele eksplodirati | v naši bližini granate kalibra 15 cm. Peklenska eksplozija — bombe ali granate, nc moremo ugotoviti — so je pripetila blizu hiše, zasedene po nacionalistih, kjer je skrita njihova baterija. In vendar napadalci prodirajo, čeprav po malem, in so prodrli že 1 km proti mestu, toda vendar se jim ni posrečilo zavzeti čvrste vladne postojanke. Ko smo se ponovno spustili proti Hendayu, je streljanje prenehalo. Čete generala Mole so sprevidele, da po vesti mnogo tvegajo in da jih bo stalo veliko smrtnih žrtev. Zato so izpremenile taktiko. Pustili so zadosti čet za oborožitev zavzetega ozemlja, nato so pa nacionalistični oddelki k-renili v redkih rojih na indijanski način navkreber, da obkolijo sovražne posojanke. Toda tudi tu so trčili oddelki na hud odpor, ker so vsi vrhovi čvrsto utrjeni in jih rdeče čete hrabro b'ranijo. „Kamerun" je vozil strelivo London, 27. avgusta. Včerajšnji »Times« poroča iz Lisabone. da je nemški parnik »Kamerun«, ki je bil ustavljen od španske križarke »Libertad«, izkrcal v Lisaboni 800 fon vojnega materila. Dopisnik pravi, da je tudi švedski parnik izkrcal v Lisaboni veliko količino vojnega materijah, ki bo skozi Portugalsko prepeljan španskim upornikom. Nacionalisti bodo ukinili pokrajinske avtonomije Lizbona, 27. avgusta. AA. (Reuter.) General Cabanellas, ki ie prispel v Seviljo, je izjavil poročevalcem, da bodo nacijonalisti po svoji končni zmagi izvedli svobodne volitve. Ko so ga vprašali zastran avtonomije Katalonije, je general de-jal, da ni pristaš pokrajinskih avtonomij. Katalonija je s svojim vzgledom pokazala, kako se da zlorabiti avtonomija, je dodal general, vendar sem v načelu za decentralizacijo uprave v raznih pokrajinah, pri čemer je kajpada treba prepustiti centralni vladi pravico do končne odločitve. Morala nacionalističnih čet je odlična. V vrstah rdeče vojske se čuti kolebanje in razpad. Počasnost naših operacij proti Madridu ni nič ne- normalnega in je popolnoma v skladu z našim načrtom. Težave s španskim denarjem Pariz, 27. avg. AA. Havas poroča iz Burgosa, da se je včeraj tam vršila seja glavnega upravnega odbora španske narodne banke. Seje so se udeležili ravnatelji podružnic španske narodne banke iz vseli mest, ki so v rokah upornikov. Na sestanku so razpravljali o finančnem položaju države in sklepali o ukrepih, ki naj bi onemogočili finančne ukrepe, ki jih je pred kratkim izdala madridska vlada. Senzacionalni Rooseveltov načrt MIrevni zbor vladarjev sveta Newyork, 26. avgusta. Včerajšnji »New-York Times« piše, da sc predsednik Roosevelt bavi z mislijo, da skliče mednarodne konference največjega stila za utrditev miru. Pravijo, da misli povabiti na to konferenco osebno kralja Edvarda Vni. in predsednika francoske republike Lebruna, pa tudi Mussolinija, Hitlerja in Stalina ter zastopnika Kitajske in Japonske. Predsednik Roosevelt bi po sodbi omenjenega ameriškega lista želel, da bi se ta konferenca vršila po možnosti že novembra 1.1. »New-York Times« z ozirom na čast predsednika Združenih držav pravi, da ga je treba pozdraviti. Samo sodelovanje boriteljev največjih držav na svetu more zagotoviti svetovni mir. Če bi prišlo do takega sestanka, bi bilo to dejanje, kakršnega zgodovina ne pomni in bi že to dejstvo, da se sestanejo vladarji ter zastopniki naj- večjih svetovnih sil, učinkovalo pomirjajoče na sprte narode. Sestanek bi se vršil brez običajne armade strokovnjakov, diplomatov ter agentov, ki predstavljajo največjo oviro mirovnih konferenc. Vladarji teh držav bi se med seboj pogovorili o nadah in možnostih glede razorožitve sveta, o potih, kako bi se dalo izogniti vojni. Poleg tega bi izdelali proglas, v katerem bi se obvezali, da bodo ves svoj osebni vpliv zastavili za mir. Konferenca bi se morala baviti tudi z vsemi tistimi zadevami, ki ustvarjajo napeto in nemogoče razmerje med narodi sveta. Določiti bi bilo treba načelne smernice glede ukinitve carinskih meja, omeiitve seljenja in države v država in podobno. Predsednik Roosevelt je državnemu podtajniku Hiillu poveril nalogo, da izdela v podrobnostih program za to konferenco. Bolgarski volilni zakon Sofija, 27. avgusta, m. Na sinočni seji je bolgarska vlada znova razmotrivala vprašanje voliv-nega zakona. To priliko hoče predsednik vlade izkoristiti, da sliši mnenje ostalih ministrov o jfo-trebi in morebitnih spremembah volivnega zakona. Kakor se je moglo izvedeti, zastopa pet ministrov s predsednikom vlade vred stališče, da bi bilo najbolje, če bi se izvršile nekatere izpremembe v starem volivnem zakonu, ostali člani njegove vlade pa zahtevajo, da se izda čisto nov volivni zakon. Seja vlade se bo danes nadaljevala. Romunski diplomati se bodo ženili doma Bukarešta, 27. avgusta, m. Romunske »Službene Novine« objavljajo ukaz, po katerem bo odslej romunskemu diplomatskemu uradništvu prepovedana ženitev z inozemkami. Za ženitev z Romunkami pa bo potrebna predhodna odobritev. Bclgrad, 27. avgusta, m. Pod pokrovitoljstvom finančnega ministra dr. Letice bo v Belgradu v dneh od 31. avgusta do 3. septembra mednarodni kongres geometrov. lete 1. Hajnovejše iz Španije Barcelona, 27. avgusta. AA. Havas poroča: Odkar so v Barceloni zmagali levičarji, vlada povsod v vsej Kataloniji mir in red. Zgodila se je samo ta sprememba, da se sedaj prebivalstvo čiste drugače oblači. Zenske ne nosijo več klobukov pa tudi možje so brez klobukov in brez kravat Namesto čevljev nosijo povsod moški in ženske navadne sandale. Nekateri sindikati so že protestirali proti tej enostranski navadi, češ, da škoduje produkciji nekaterih predmetov, kar bo gotovo povzročilo še večjo brezposelnost. Hendaye, 27. avgusta. AA. (Reuter). Velika bitka okoli trdnjave Šan Marcile pri lrunu je trajala še ves popoldne in je proti večeru postajala zmeraj hujša. Zvečer se sliši streljanje iz pušk in topov po hribih, ki obdajajo mesto. Na vsak topovski strel s strani vladnih čet, odgovarjajo uporniki na ta način, da oddajo nanj tri strele, da bi tako odkrili gnezda strojnic vladnih čet. Bolfševizirana Memč&fa -konec Evrope Pariz, 27. avgusta. AA. Havas poroča iz Hin-terisa na Tirolskem, da je sestanek, ki ga je imel madžarski kraljevski namestnik admiral Horthy v Berchtesgadnu z vodjo rajha, trajal komaj pičlo uro. Verjetno je, da je bil glavni predmet razgovora boljševiška nevarnost v zvezi z dogodki na Španskem. Kraljevski namestnik je izjavil dopisniku Havasa: Občudujem sklep državnega kanclerja Hitlerja s stališča obrambe Nemčije pred boljševizmom. Boljševizirana Nemčija bi pomenila konec Evrope. Ali si morete misliti pravega Ev-ropca, ki bi se odpovedal svoje individualnosti? Angleška meja ne bo več na Renu Pariz, 27. avgusta. Neki komentarji angleških ilsfov glede notranjega položaja na Francoskem so se tu globoko vznemirili, ker opažajo britansko tendenco k čim večjemu oddaljevanju od Francije, če bo francoska vlada sledila ekstremni struji. Nekateri britanski listi so šli celo tako daleč, da so te dni zapisali, da britanska meja ne bo več mogla biti na Renu, kakor je v nekem znamenitem govoru dejal predsednik britanske vlade Baldvvin, če pojde Francija še bolj na levo. Vsebina angleško* -egiptovske pogodbe London, 27. avgusta. Angleško-egiptovska pogodba, ki še ni objavljena, obsega tele določbe: Po krajši prehodni dobi bodo vse angleške čete odstranjene iz Kaira, Aleksandrije in drugih egiptovskih postojank. Z letalskimi silami vred jih bodo nato zbrali ob Sueškem prekopu in sicer v okolici Ismalije. Kopna vojska bo štela največ deset tisoč mož, letalcev pa bo tri sto do štiri sto. Velika Britanija bo smela to številčno stanje v primeru potrebe povečati. Novo egiptovsko vojsko, ki jo ne bo več nadzoroval angleški generalni nadzornik. bo jsoučevala j)osebna angleška vojaška misija. Oborožitev egiptovske vojske prevzame Velika Britanija. Cilcde Sudana jc določetio, da bodo pri zasedbi te dežele sodelovale tudi egiptovske čete. Štabu generalnega guvernerja Sudana bo dodeljen tudi cn egiptovski vojaški tajnik. V bodoče bodo pri gospodarsko finančni upravi Sudana sodelovali tudi Egipčani. Velika Britanija pristaja na popolno ukinitev kapitulacij. Če bodo prizadete države s tem soglašale, bodo Evropejci po prehodni dobi podrejeni egiptovskemu pravosodju. Angleški komisar v Egiptu in egiptovski poslanik v Londonu postaneta veleposlanika. V Londonu računajo s tem, da Egipt ne bo dovolil nobeni drugi državi, da bi imela v Kairu svojega veleposlanika. Konec velikih revolucionarjev, kroglja v hrbet Moskva, 27. avg. AA. Havas poroča: Uradni krogi ne marajo dajati nobenih pojasnil o zadnjih trenutkih 16 obsojencev, ki so bili včeraj zjutraj postreljeni. Časnikarjem je bilo samo rečeno, da so vseh 16 ubili v posebni zgradbi jetnišnice v Moskvi. Verjetno je, da so vse obsojence pobili na ta način, da so jim oddali od blizu revolverske strel v hrbtenico. London, 27. avg. Glede na justifikacijo v Moskvi pravi list »Daily Mail« med drugim, da so včerajšnje usmrtitve samo predigra in da je na bodoči proskripcijski listi tudi bivši sovj. poslanik v Londonu. »Morniing Post« se pa vprašuje, zakaj neki je šel Staljin uprizarjat v sedanjem trenutku to krvavo tragikomedijo. Drobne Pariz, 27. avgusta. AA. Pravijo, da je med razgovorom, ki ga je imel z merodajnimi francoskimi činitelji, dr. Schacht imel vtis, da Francija v nobenem primeru ne bo razvrednotila svoje valute. Bari, 27. avgusta. AA. (Stefani). Na sedmem levan tinskem sejmu sodeluje 11 dežel, in sicer: Nemčijo, AvstrSja, Belgija, Brazilija, Jugoslavija Albanija, Bolgarska, Grčija, Letoniska, Luksemburška in Češkoslovaška. Dunaj, 27. avgusta. AA. (Havas). V nekih tukajšnjih krogih trde, da je nemška vlada ukinila potno pristojbino v znesku tisoč mark za potovanje nemških državljanov v Avstrijo. Dunaj, 27. avgusta. AA. (Havas). Slavni medicinski strokovnjak in profesor dunajske medicinske fakultete dr. Julius Tandler, je umrl. Svoj čas je bil sanitetni šef dunajske občine. Šibenik, 27. avgusta, m. Radi neuspehov, ki so jih dosegli veslači »Krke« na berlinski olimpijadi, je odbor veslaškega kluba »Krke« suspendiral tri veslače ter proti njim uvedel disciplinsko postopanje. i Pogajanja med TPD in rudarji Ljubljana, 28. avgusta. Pogajanja med TPD in delavskimi zastopniki so trajala tudi popoldne. TPD se je pri vseh delavskih zahtevah uprla kakim znatnim izboljšanjem in je takoj spočetka • zahtevala, da se iz osnutka kolektivne pogodbe izločijo apnenico in cementarne in obrati, katere ima v najemu podjetje Dukič. S temi bo TPD sklepala posebne ločene kolektivne pogodbe. Odklonila pa je v celoti osnovno skalo minimalnih mezd, ki je nekoliko višja kakor dosedanja, z izgovorom, da bi to preveč obremenilo družbo. Pristala pa je delno na povišek delavskih kategorij in s tem v zvezi na povišek dajatev v naturalijah. Edino za Hrastnik je TPD priznala 20 odst. poviška vseh akordov. Glede ostalih rudnikov pa se bodo vršile tako imenovane časovne študije, ki se bodo končale 1. novembra. Te časovne študije se bodo bavilo s preiskavo delavskih zahtev. Na podlagi teh dognanj, ki jih pa mi razumemo le kot zavlačevalni manever TPD, bo družba po svoji mili volji povišala te postavke, ki ne bodo obremenjevale njenega mnogomilijonskega dobička. Ce pa po rezultatih teh študij delavec v akordu ne bo dosegel osnovne minimalne mezde, potem TPD I obljublja, da bo izplačevala višino temeljne mezde. I Glede praznikov je TPD pristala, da bo gledala na to, da bodo delavci prosti o praznikih, torej da ne bodo posedali brez dela ob delavnikih in delali ob praznikih, kakor se je dogajalo to sedaj. Na božič in veliko noč ter binkošti pa bo plačala 100 odst. višje mezde. Odklonila pa jo TPD vsako zvišanje mezd za dela v slabem zraku, vročini in v vodi. Najbolj zanimivo poglavje teh pogajanj jo pa to, da so morali zastopniki vnesti v kolektivno pogodim tudi določbe obrtnega zakona in občega državljanskega zakonika. To se precej čudno sliši, vendar so bili delavski zastopniki v to prisiljeni, ker se TPD največkrat tudi teh zakonov ni držala. Ljubljana, 27. avgusta. Danes so se pogajanja med TPD in delavskimi zaupniki ob pol 9 dopoldne nadaljevala. Razprava se je začela ob dajatvah deputatnega premoga delavstvu. TPD je obljubila, da bodo vsi delavci, ki so uslužbeni nepretrgoma 8 let in so v kategoriji učnih kopačev, dobili 4 tone premoga letno. Vsi oni vozači, ki so prav tako nepretrgoma 8 let v službi, pa bodo dobili 3 tone letno. Nato so načeli vprašanje povišanja v kategorije. TPD je pristala na to le v toliko, da dobijo vsi oni, ki so 8 let nepretrgoma v službi, in sicer učni kopači I. kat., učni vozači pa II. kategorijo. Izkopavanja dr. Walterja Schmidta Ajdovski Gradec odkrit Bled, 27. avgusta. Že tri tedne se mudi v Bohinju in okolici znani arheolog, slovenski rojak, vseuciliški profesor v Gradcu dr. Walter Schmidt. Dr. Schmidt je začel na podlagi ustnega izročila preiskovati ves teren in skušal določiti kraj, kjer se je nahajal tako imenovani Ajdovski Gradec, ki ga opeva v svojem »Krstu pri Savici« tudi Prešeren. Na tem kraju so se po ustnem izročilu bili zadnji boji med paganskimi Slovenci in zmagujočim krščanstvom. Dr. Schmidtu se je posrečilo odkopati temelje nekaj starih hiš in izkopati nekaj zaponk, korald in drugih predmetov, katere vse postavlja Nove kolektivne pogodbe, mezdna gibanja: Delavstvo za svoje pravice Sporazum med šentviškimi mizarji Ljubljana, 27. avgusta. Pred nekaj dnevi je bila zaključena šentvidska obrtniška razstava, ki so jo obiskali nekateri visoki gostje, med temi Nj. Vis. knez namestnik Pavle, minister dr. Krek, ban dr. Natlačen ter drugi. Razstava je pokazala veliko stopnjo šentvidske mizarske obrti, za katero imajo v enaki meri zasluge šentvidski mizarski mojstri, kakor tudi izvrstno tamkajšnje mizarsko delavstvo. Pred tedni je delavstvo v Št. Vidu izrazilo željo, naj bi se končno uredilo delovno razmerje med delodajalci in delavci, kar bi le koristilo razvoju obrti. Razveseljivo •je, da se je z obeh strani pokazala složna volja po ureditvi medsebojnega položaja. V torek in v sredo so bila med zastopniki delodajalcev in delavcev pogajanja, ki so se včeraj popoldne zaključila s popolnim sporazumom. Šentvidski mizarji delavci so predvsem zahtevali kolektivno pogodbo, na kar so mizarski podjetniki pristali. Tega mezdnega gibanja se udeleži okoli 200 mizarskih delavcev. Pogajanjem je prisostvoval okrajni načelnik g. Maršič, v imenu Delavske zbornice gosp. Stanko, v imenu Jugoslovanske strokovne zveze g. Lombardo in v imenu strokovne komisije g. Bricelj. V imenu podjetnikov pa so pogajanjem prisostvovali zastopniki skoraj vseh obrtnikov v Št. Vidu, kakor gg Kregar, Zalokar, Franc Erjavec in drugi. V imenu Zbornice za TOI je pogajanjem prisostvoval dr. Pretner. Na obeh straneh se je pokazala uvidevnost. Takoj je bil dosežen sporazum glede regulacij mizarskih plač na primerni podlagi. Sprazum je medsebojno določen na sledeče mezde: Pomočniki, ki so uslužbeni tri mesece po napravljenem pomočniškem izpitu, prejemajo 3 Din od ure, po treh mesecih po izpitu 4 Din, po 1 letu se pa po sporazumni ceni sposobnosti pomočnik Vc!®6isrnrr v Nottinghamu Po včerajšnjem kolu je stanje tega veleturnirja sledeče: 1. Botvinik, Capablanca 9, Reshevsky 8 in pol, Aljehin, Euwe, Fine 8, Flohr 7, Lasker t> in pol, Vidmar 5 in pol (1), Bogoljuliov 5 (1), Tartakovver 5, Tylor 4, Aleksander 3, Thomas 2 in pol (1), Winter 2. Šahovska olimpijada Po včerajšnjem kolu so doseženi do sedaj lile rezultati: Nemčija 73.5 (3), Poljska 71.5, Madžarska 70.5 (3), Jugoslavija 69.5 (5), Letonska 68 (3), Avstrija 66 (4), Češkoslovaška 63.5 (3). Velik požar pri Ribnici na Pohorju Maribor, 26. avg. V Josipdolu v Ribnici na Pohorju jc našla,1 velik požar na posestvu indusirijalca ing. Josipa Lenarčiča. Ogegj je nastal v garaži, v kateri so bile tri lokomobile za Lenarčičevo poljsko železnico, motorji, nadomestni deli ter mnogo olja in bencina. Ogen je nastal pri lokomobili, na kateri so se vnele z oljem prepojene cunje. Požar je povzročil okrog 300.000 Din škode, ki je deloma krita z zavarovalnino. Sprejem češkoslovaških tekmovalcev Maribor Pred rešitvijo vprašanja kmetskih dolgov v hallstatsko dobo v IV. stoletje pred Kristusom. Odkril je tudi kellskorimski suhi zid, ki dokazuje, da je Ajdovski Gradec res bil utrjeno gradišče in potrjuje domnevo, da so se tjakaj mogli ob času napada ljudje zateči. Prof. Schmidt nadaljuje z izkopavanjem, istočasno pa se pripravlja na izkopavanja v Bohinjski Srednji vasi, ker je prepričan, da bo odkril staro slovensko grobišče. Z odkritji prof. Schmidta se potrjuje dejstvo, da so bile v Bohinjski dolini že v davnih časih številne naselbine. Prav tako je prof. Schmidt odkril zidovje sv. Heme, plemkinje, ki je imela na slovenskih tleh velika posestva in v bližini Bohinja tudi svoje plavže. uvrsti v mezdo 4.50 do 5.50 Din na uro. Dopust dobe: pomočniki po 2 letih službe tri dni, po 4 letih 4 dni, ki so plačani, ako so uslužbenci pri istem podjetju. Upoštevane bodo vse določbe socialne zakonodaje. Pogodba bo sklenjena 6 mesecev ter jo bosta obe stranki spoštovali. Okrajni glavar g. Maršič je čestital obema strankama k uvidevnosti in spravljivosti. Obenem so se delodajalci in delavci zavezali, 'Ja bodo sporazumno pobijali v svojem kraju šušmarstvo, ki škoduje obema mizarskima slojema. G. načelnik Mar'" je v tej zadevi objubil vso svojo pomoč. Parketarji V torek so sklenili koletktlvno pogodbo izdelovalci parketov v Ljubljani in okolici. Pogajanja so bila v Delavski zbornici ter je bil dosežen sporazum na vsej črti. Zboljšane so bile nagrade za akordno delo na kvadratni meter položenih parketov, in sicer povprečno za 20 odstotkov. V imenu podjetnikov so se pogajanj udeležili: gg. Vode za tvrdko Remec, dalje Bokal in Puh, za Delavsko zbornico pa g. Stanko ter zastopniki delavskih organizacij in delavski zaupniki. Mezdno gibanje apneničarjev Ljubljana, 27. avgusta. Dane« so se pričela v Zagorju pogajanja za novo kolektivno pogodbo med Trboveljsko premo-gokopno družbo in pa med delavci v tamkašnji apnenici. Delavci zahtevajo izboljšanje dosedanjih niezd povrečno za 20 do 30%. Pogajanj za novo kolektivno pogodbo 6e udeležujejo zastopniki TPD, zastopniki delavskih strokovnih organizacij in delavski zaupniki, v imenu Delavske zbornice pa g. 1 Marinček. Ob sklepu lista pagajanja še trajajo. Pohorje elektrificirajo Maribor, 26. avgusla. Elektrifikacija pohorskih vrhov naglo napreduje. Lansko leto jc bila dograjena velika hidro-centrala pri Pohorskem domu, ki oskrbuje sedaj z elektriko tudi Mariborsko kočo ter vile, ki so zgrajene v bližini, potem je letošnjo pomlad končal g. dr. Jehart svojo električno centralo pri pen-sionu »Lobnica« na Pohorju, sedaj pa je v gradnji tretja — največja vodna elektrarna in sicer pri Sv. Martinu na Pohorju. Gradi jo Počitniški dom Kraljice Marije na potoku Bistrici. Dela so že tako daleč napredovala, da je instalacija napeljave že gotova. V bližnjih dneh bodo še montirali turbino in dinamo in centrala bo začela obratovati. Proizvajala bo toliko sile, da bo zadostovala za razsvetljavo in pogon raznih strojev na posestvu Počitniškega doma ter še za razsvetljavo vasi Šmartno na Pohorju. bor Maribor, 26. avgusta. V ponedeljek, 31. t. m. bodo prispeli v Mari-češkoslovaški vojaški tekmovalci, ki se udeleže letošnjih vojaških tekem Male Antante. Te tekme, ki so se lani vršile v Romuniji, se bodo eitos vršile v naši državi. V Mariboru bodo češkoslovaški vojaški tekmovalci slovesno sprejeti. Pridejo z brzovlakom zvečer ob 8, pozdravili pa jih bodo častniki mariborske garnizije in mariborsko občinstvo. Društvo »Jadran« priredi danes ob 20.30 v mestnem parku pevski koncert umetnih in narodnih pesmi pod vodstvom prof. Vrabca. Vstopnina 1 Din. Ljubitelji lepe pesmi vljudno vabljeni! Važno za Maratonce! Drevi ob 19.30 se vrši na Livadi sestanek vseh sekcij in članov, posebno tudi damskega odseka, ker se bo sestavil zaključni program za klubov nastop v nedeljo, dne 30. t. m., in izdala vsakemu točna navodila. Vabljeni tudi neaktivni člani. Obrtna nadaljevalna šola razglaša: Vajenci in i vajenke, ki so vpisani za 1. in 2. razred, naj pri-1 dejo po dodelilne listke na mestno poglavarstvo v : soboto, 29. avgusta, od 10 do 12 ure, ali v nedeljo, 30. avgusta, od 9 do 11 ure. Tečaj za mrtvooglednike se vrši v mariborski bolnišnici, udeležuje se ga pa 14 tečajnikov. Je to že četrti tečaj te vrste letos. Prireja te tečaje banska uprava, da bi dobili mrtvoogledniki, ki opravljajo na deželi odgovoren posel, potrebno teo-i retično in praktično podlago. Han Pjesak, 27. avgusta. V Han Pjesku, kjer se že nekaj dni mudi predsednik vlade, se je včeraj vršila konferenca go-spodarsko-finančnega odbora ministrov. Seji je predsedoval predsednik vlade dr. Milan Stojadi-novič, navzočni pa so biti poleg desetih ministrov tudi znani odlični gospodarstveniki, med njimi tudi industrijalec Ivan Avsenek iz Ljubljane. Reševali so vprašanja, ki se nanašajo na končno ureditev kmetskih dolgov, na vzpostavitev kredita ter Doživljanje denarnih ustanov in zadružništva. Določene so že glavne smernice, po katerih se bodo reševala vsa vprašanja, sestavljen pa je že tudi poseben odbor ministrov, ki ima nalogo, da čim prej reši vsa pereča vprašanja po navodilih, ki so jih dobili na včerajšnji seji gospodarsko-finančnega odbora ministrov. Ministrski predsednik je po včerajšnji konferenci vidno vesel nad uspehom, ki je bil dosežen, časnikarjem izjavil tole: »Vprašanje kmečkih dolgov so reševali pri nas nekolikokrat, toda kljub temu doslej še ni bilo končne rešitve. Kmet je moral še nadalje živeti pod bremenom velikih dolgov in brez upanja, da bi kaj kmalu dobil uov kredit. Takšnemu stanju je bilo Nočno zborovanje natakarjev Ljubljana, 27. avgusta. Najmanj prilike za organiziran nastop imajo natakarji ter drugi uslužbenci hotelirskih, kavarniških in gostilničarskih podjetij, to pa iz več razlogov, od katerih so najbolj važni naslednji: natakarji so po podjetjih močno razkropljeni, se po socialnem in gmotnem položaju mnogo razlikujejo, obenem pa imajo tudi zelo neenoten delovni čas, ker prav za prav niso nikoli prosti. V Ljubljani so natakarji edini stan, ki mu oblasti dovoljujejo, da imajo zborovanje ponoči. Tako se je strokovno zborovanje natakarjev, ki so v Ljubljani sedaj vsi organizirali v »ženevski zvezi«, vršilo davi od pol 3. do pol 5. Na zborovanju so ljubljanski natakarji pokazali mnogo trezne razsodnosti za svojo stanovsko organizacijo. Zborovanje je vodil predsednik Krajevne organizacije g. Stanko Renko, ki je podal obširno poročilo. Delegat osrednje organizacije iz Zagreba g. Martin Marci pa je podal ob sežno poročilo o splošnem stanju gostinskega osebja v državi. Iz obojih poročil je razvidno, da ta stan šele stremi po zboljšanju svojih razmer, pač pa je dosegel tudi že nekaj uspehov. Natakarji pač trpe zaradi svoje notranje nesloge, zaradi krivičnih delovnih pogojev, n. pr. zaradi kavcij, drugih obvez, prekomernega delovnega časa, pre-male ali sploh nobene mezde in odvisnosti od napitnine. Nekateri brezvestni podjetniki izrabljajo celo skromne napitnine, ki jih osebje prejema. Vendar pa so natakarji ter drugo gostinsko osebje ponekod že dosegli znatne uspehe, saj se je recimo na Rabu solidariziralo z nastopom natakarjev vse gostujoče občinstvo. Natakarji predvsem zahtevajo odpravo dosedanjega sramotnega načina zaslužka gostinskega osebja, to je napitnene ter zahtevajo obvezno nagrado 10 odstotkov, toda občinstvo naj bo zavarovano pred višjimi 'dajatvami, odstotek pa naj pripade izključno gostinskemu osebju. Enako zahtevajo natakarji tudi socialne pravice, ki so za druge delavske poklice samo ob sebi umevne. V imenu Delavske zbornice je govoril g. Stanko, ki je spregovoril nekaj lepih besed ter naglasil pomen Delavske zbornice, ki ima izključno uradno in posredovalno vlogo v socialnih gibanjih. Razvila se je precej živahna obravnava, vendar pa so navzočni natakarji soglasno pristali na predlog odbora o uvedbi enotne članarine in o potrebi skupnega nastopa. Natakarji ne žele nobenega mezdnega boja, temveč si žele svoje soci-aline pravice pridobiti na popolnoma legalen način v sporazumu s svojimi delodajalci. Za delegata pri osebni seji, ki bo v Zagrebu, je bil izvoljen g. Palir, za njegovega namestnika pa g. Brodnik. Izbil zobe - dobil 4 mesece Celje, 26. avgusta Štante Alojz, 27 letni delavec iz Zepina pri Vojniku je dne 26. aprila zvečer v Ro pano vi gostilni na Ljubečni v prepiru udaril s stolom Stanka Borlaka in mu zlomil zgornjo čeljust, izbil mu je enega in zlomil štiri zobe. Stanite je bil zaradi tega obsojen na 4 mesece strogega zapora pogojno za 3 leta in na 250 din povprečnine. Kvartopirci na zatožni klopi Celje, 26. avgusta Počivavšek Ivan, 25 letni pos. sin iz Dekmarce in njegov 20 letni brat Framc, zidarski pomočnik v Zagrebu, sta 19. marca t. 1. v Dekmarcd igrala karte s Francem Agrežom. Pri igranju so se sprli, ker sta hotela brata Počivavšek pri igri Agreia goljufati. Igrali so v Valenčakovi hiši. Agrež je jezen vstal in se napotil čez travnik proti domu. Brata Počivavška sta prihitela za njim oborožena s koli in je vsak enkrat udaril Agreža. Agrei je prestregel prvi udarec z levo roko, drugič ga je pa kol zadel in mu izpahnil desno čeljust ter zlomil dva zoba na desni strani čeljusti. Ivan Počivavšek je bil zaTadi tega obsojen na 3 mesece, Franc Počivavšek pa na 2 meseca strogega zapora, poleg tega mora plačati vsak še 250 din povprečnine, skupno pa morata plačati Agrežu še 2000 din odškodnine. Tour de Romanie Po tekmovanju »Tour de France«, ki se je za jugoslovanske tekmovalce končalo jwrazno, so se včeraj odpravali Grgac, Prosenik, Pokupec, in Ljub. ljančan Abulnar v Romunijo, da sodelujejo na tekmovanju »Tour de Romanie«. Poleg Romunije se bodo tekem udeležili vsi slovanski narodi. Za tek-j movanje, ki je eno naj večjih v srednji in vzhodni Evropi, vlada veliko zanimanje. Proga je razde-| ljena na 12 etap in je dolga 2.247 km. Tekmovanje se prične 29. avgusta s startom v Bukarešti in se bodo istptam končalo 13. septembra. 2e lansko leto so naši tekmovalci imeli v Romuniji precej uspehov, za zdaj pa jim želimo več sreče m uspeha, kot ga je bilo v tekmovanju »Lour de i France«. treba napraviti konec. Moja namera je, da sc vprašanje kmečkih dolgov enkrat za vselej reši in spravi z dnevnega reda. Ta rešitev bo v glavnem obsegala na eni strani olajšanje položaja dolžnikov, na drugi strani pa, da se omogoči obnovitev delovanja denarnih zavodov in kreditnega zadružništva. Smatram pa za petrebno, da posebno poudarim. da se pri reševanju tega vprašanja, ki ni niti lahko, niti enostavno, mora računati med drugim tudi na stedeče okolnosti: 1. da se ohrani sedanja vrednost našega denarja; 2. da se ne oškoduje državni kredit; 3. da se ohrani zaupanje vlagateljev v naše kreditne ustanove. Zaradi tega se bo končna rešitev vprašanja kmečkih dolgov, za kar srao danes določili glavne smernice, gibala v mejah, ki sem vam jih sedaj označil.« Časnikarji so se nato zanimali za vprašanje, kdaj bo dokončno rešeno vprašanje kmečkih dolgov. Na to njihovo vprašanje jim je predsednik vlade odgovoril, da bo uredba, s katero bo končno rešeno to vprašanje, izšla še pred 1. oktobrom. Predsednik vlade je še pristavil: »To jc želja in namen kraljevske vlade.« Opravičilo g. Rajku Turku Ljubljana, 27. avgusta V torek smo našim čitateljm povedali po svoji dolžnosti, s kakšnim poslom se bavijo mnogotere preiskovalne pomisije, ki jih je v mestne urade poslal ljubljanski župan. Zakaj se je to zgodilo, menda ni kriv prevelik red. Prav isto mnenje deli z nami tudi g. Rajko Turk, hišni posestnik in špediter, bivši prevoznik premoga in ledu za mestno občino, bivši izposojevalec konj za vožnje, ter sedaj tudi narodni poslanec za mesto Ljubljana po petomajskih volitvah. V današnjem »Jutru« je to povedal, zraven pritaknil Katoliško akcijo in jezuite, prilil na vse to nekoliko gnojnice samo zato, ker smo povedali, da se sploh neka preiskava vrši. Naredil je še korak naprej, se udaril po zobeh, in kar naenkrat zahteval od nas, da kličemo nad vse njegove poslovne zveze z mestno občino pospešeno preiskavo. Povedal je tudi izid preiskave. »Lahko jim pa zagotovim že v naprej, da bo mogla ugotoviti le eno, da so bili ti odnošaji povsem korektni, seveda, če se ne bo resnica zopet tako prikrojevala, kakor se je to zgodilo že leta 1930.« Lepo, da je g. Rajko Turk prepričan o tem, vendar mi ne moremo šteti v zlo komisijam, da so se preiskav sploh lotile, niti ne moremo zameriti g. Rajku Turku, da je v najtežjih časih pustil mestno občino na cedilu in prenehal biti njen špediter, prevoznik in izposojevalec konj. Saj mu niti tega ne bomo zamerili, če bo s svojim delom kot poslanec tako osvojil ljubljanske meščane, da ga bodo volili z besnim navdušenjem kakor petega maja lanskega leta in bo moral navsezadnje g. Rajko Turk ostati doma. Glede ostalega pa'naj nam ne zameri, če bomo počakali rajši' ria phito-čila uradnih preiskovalnih komisij in ne maramo soditi naprej kakor on. čeprav vemo, da je previden človek. tej! -idav Draga ljubezen V pijanosli ob 8 in pol tisoč dinarjev. Maribor, 26. avgusta. Neverjetne izkušnje imajo včasih očanci z dežele v mestu. Zapletejo se v čudovite dogodke, katerim se mestni ljude znajo izogibati. Žal so po navadi taki doživljaji združeni z občutno škodo, ki jo trpi naiven obiskovalec, kadar pade v roke poklicnim prepredencem. Tako skušnjo je napravil sinoči živinski trgovec S. z Ptujske gore. V Maribor je včeraj pripeljat na semenj 4 krave ter jih prodal. Poleg tega je še izterjal nek dolg v Rušah, tako da se je znašlo v njegovi listnici osem jurjev in pet stotakov. Dobre volje nad lepim uspehom se je podal v neko gostilno na Tržaški cesti, kjer je našel družbo znancev. Razpoloženje je naraščalo, hodili so od gostilne do gostilne, dokler niso nekje blizu Tezna v neki gostilni naleteli na prijazno dekle, ki se je začelo sukati okrog živinskega trgovca, ko je videla, da ima rejeno denarnico. Kmalu sta se seznanila ter odšla. Vinjen trgovec ie zaspal, dekle pa ie pobrala noč in z njo vred trgovčevo denarnico z vso vsebino. Zjutraj se te prebudil s težko glavo, ki pa je postala še težja, ko je opazil, da ima prazen žep. Pohitel je_ na policijo ter potožil svojo nesrečo. Dobil je pošteno pridigo, da bo drugič vedel, kako se mora v mestu obnašati ter zagotovili, da bodo prepredenko poizkusili najti. Res so jo potem danes izsledili v gramoznici ob Tržaški cesti. Seveda denarja pri njej niso našli in tudi odločno taji, da bi ga ukradla. S. bo nojbrže ob svojih 8 jurjev, zato pa bo za izkušnjo bogatejši, da je treba biti v mestu skrajno previden. Gledališka družina -ustanovljena Celje, 26. avgusta Gledališka družina KPD v Celju, ki jo je v dobi pred razpustom Katoliških prosvetnih društev lahko pokazla na zelo plodonasno umetniško delovanje, 6e je sedaj osamosvojila in je kr. banska uprava že potrdila pravila samostojne gledališke družine. Upati je, da ho gledališka družina na ta način dosegla še večje uspehe. Ustanovni občni zbor bo vponedeljek, dne 31. avgusta ob 8 zvečer v fantovski sobi v Domu. Slaba stanovanja v celjski okolici Celje, 26. avgusta Posebna komisija celjske mestne občine pregleduje te dni na podlagi sklepa mestnega sveta stanovanja na teritoriju bivše celjske okoliške občine. Pri dosedanjem pregledu je komisija ugotovila, da je v okolici mnogo zelo slabih stanovanj, ki ne odgovarjajo ne higijenskim, ne stavbenim predpisom. Značilno je tudi, da so najslabša stanovanja tudi najdražja. Prizadeti posestniki bodo pozvani, da spravijo v gotovem roku svoja stanovanja v red, sicer se bo nadaljna upoTaba takih prostorov v staovanjske svrhe prepovedala, lastniki bodo pa kaznovani. Naročajte „$lov. dom" Ljubljana danes koledar Danes: četrtek, 27. avgusta, Jožef Kal. Jutri: petek, 28. avgusta, Avguštin. Nočno službo imajo lekarn«: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. Vpisovanje v enoletno privatno trgovsko šolo, znani »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15, dnevno osebno in pismeno. Mesečna šolnina 120 Din. Zahtevajte ilustrirana brezplačna šolska poročila. Toplo priporočamo! Enodnevni avtobusni izlet na Koroško bo v nedeljo 30. avgusta. Vožnja s prehrano stane samo 185 Din. Prijave sprejema avtobusna izletniška pisarna Okorn, hotel »Slon«. Mestno poglavarstvo opozarja starše, da se vrnejo otroci iz počitniške kolonije iz Sv. Jakova-Šiljevice v petek, dne 28. avgusta, z večernim vlakom, ki prihaja v Ljubljano ob 20.39. Otroci iz okolice Galjevice in Dolenjske ceste izstopijo na dolenjskem kolodvoru, vsi ostali pa na glavnem kolodvoru. Na ljubljanskih osnovnih šolah se prične šolsko leto v torek, dne 1. septembra, z naknadnim vpisovanjem. Na manjšinski šoli je vpisovanje od 11 do 12 ure. V sredo, dne 2. septembra, je otvoritvena služba božja. V četrtek, dne 3. septembra, pa se prične redni pouk. Pouk na bežigrajski šoli se bo začel pozneje in bo dan pravočasno objavljen v dnevnem časopisju. Vpisovanje v vse otroške vrtce bo v sredo, dne 2. septembra, od 9 do 12 v prostorih posameznih vrtcev. # Vpisovanje v strokovne nadaljevalne šolo v Ljubljani. Šolski odbor strokovnih nadaljevalnih šol v Ljubljani obvešča mojstre, vajence in starše, da je vpisovanje v strokovne nadaljevalne šole v Ljubljani v I., II. in III. razred za zamudnike še v nedeljo, dne 30. avgusta, med 8 in 12 dop. pri vodstvih strokovnih nadaljevalnih šol na Grabnu, pri Sv. Jakobu, na Ledini, na Vrtači in na Prulah. K vpisovanju je prinesti: 1. krstni list, 2. izpričevalo o zadnjem šolanju, 3. učno pogodbo, 4. 22 din za vpisnino. Šolski odbor opozarja mojstre, da je njihova zakonita dolžnost vpisati vajence v šolo ter skrbeti za točno obiskovanje šole. Sola Glasbene Matice sprejema dosedanje in nove gojence 1, 2. in 3. septembra od 9 do 12 dop. in od 3 do 5 pop. v pisarni Glasbene Matice v Gosposki ulici. Začetek rednega pouka bo v ponedeljek, dne 7. sept. Razdelitev urnika m dodelitev k posameznim učiteljem pa v soboto, dne 5 sep tv Hubadovi pevski dvorani. Vse podrobnosti na razglasni deski v veži zavoda. Dosedanji ip »0VI Rejenci tekciji, ki so jo uživali le nekateri. SK Planina je poslala v Berlin svojega tekača Koširja. On je bil nastanjen v mladinskem taboru. Pripoveduje pa to: Mi, kar nas je bilo v mladinskem taboru, smo imeli od časa do časa treninge, vsak svoje panoge. Jaz sem tekel na 100 m ali pa na 1500. Rad sem hodil na treninge, kjer smo se merili 6 tekmeci sosednjih taborov in držav. Toda, kadar sem prišel prosit dovoljenja g. Jankoviča, di je dejal, aa meni ni treba iti na trening, ker jih je že do volj. Pred menoj pa je dovolil dvema Hrvatoma in Srbu Markoviču. Zakaj nisem dobil dovoljenja jaz, ne vem. Cvetko in jaz (Cvetko je bil sabljač) sva šla včasih prosit istega vodjo, naj nama dovoli, da bi šla zvečer malo v mesto. Le malokdaj in še takrat nerad nama je dovolil. Če pa_ so prišli Srbi ali Hrvati, jim je takoj dovolil ali pa je šel še celo sam z njimi in večkrat je minila polnoč ali pa še več, preaen so se vrnili. Ko pa smo se vračali domov, se je vodstvo z nekaterimi izvoljenci vozilo v drugem razredu po trije ali štirje v kupeju, do-čim smo se morali mi tiščati po pet do šest ali še celo več v tretjem razredu.« Tako mlad atlet, ki je komaj pogledal v športni svet a je že dosegel lepe uspehe. In kako naj imajo naši fantje še veselje do športa, če pa jim ga zatirajo oni, katerih dolžnost je, da bi jim morali to veselje še podžigat. Se bi mogli našteti lepo število takih »biserov«, ki nam jasno dokazujejo, da naše vodstvo za take naloge ni zrelo. Ce nočemo, da se bo drevo našega športa posušilo, tedaj ga očistimo vseh golazni, Nezgoda. Ponesrečil se je 29-letni Alojz Mlakar, viničar iz Sv. Urbana. Pri sekanju drv se mu je sekira spodrsnila, pri čemer si je odsekal palec na levi roki in si dlan hudo poškodoval. Zdravi se v ptujski bolnišnici. Seja mestnega sveta. Mestni svet ptujski ima svojo redno plenarno sejo v četrtek 27. t. m. ob 18. uri v posvetovalnici na mestnem magistratu. Občinske volitve pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju se vršijo v nedeljo 30. t. m. Vloženi sta dve listi, in sicer lista JRZ in skupna opozi-cijonalna lista. Obe Usti sta bili nabiti na občinski deski na vpogled občinstvu. Preteklo noč pa je nekio obe listi odtrgal in jih odnesel. Oblasti so uvedle preiskavo in so storilcu že na sledu. Iz Slovenskih goric Sv. Ana v Slov. goricah, 27. avjj. Zopet kokošji tatovi. V okolici Sv. Ane in Sv. Benedikta so tatvine kokoši na dnevnem redu. Skoraj ni noči, da bi ne postal kak kurnik žrtev teh tatov, ki neverjetno zvito in spretno vlamljajo v kurnike in kradejo kokoši. Treba bo skorajda v vsaki vasi postaviti nekoga za stražo zoper kokošje tatove. Sadje gnije. Poročali smo o hudem učinke toče v Slov. goricah, ki je oklestila mnogo sadja, prelvsem jablane, ki so po večini bile še negodne. Kmet je upal le še na jablane, ki jih toča ni oklestila, da jih bo uporabil pozneje za jabolčnik. Sedaj pa to sadje po vrsti gnije na drevju in ga kmet ne bo mogel uporabiti. Iz tega je razvidno, da je toča uničila tudi ves pridelek jabian. Jesenice Jesenice, 26. avgusta Znamenje časa. Živilski trg na Jesenicah je bil v zadnjem času gotovo rekordno obiskan. Od vseh strani prihajajo, da, celo s Sorškega ]X>lja tani doli od Škofje Loke, vozijo cele gore kumar. Vsled preobilice blaga pa je tudi kupčija slaba in prava kmečka tragedija se pokaže, ko mora kmet, ki je svoje blago pripeljal več kot štirideset kilometrov daleč, z neprodanimi pridelki nazaj. Belokranjke pa so na Jesenicah že znan pojav. Ni ga tržnega dne, a to je torek in sobota, da bi ne pripeljale sadja, grozdja in drugega tam doli od Kolpe, že iz savske banovine. A tudi te morajo večkrat po par dni čakati predno sadeže prodajo. Dobrodelna društva Bclgrad, 27. avgusta. AA. Na vprašanje, ali s« imajo izrazi »dobrodelna in človekoljubna društva« iz čl. 39 pravilnika za izvršitev določb tar. št. 62 taksne tarife zakona o pristojbinah razumeti samo v najožjem pomenu besede, je davčni oddelek finančnega ministrstva dal tole pojasnilo: Za dobrodelna in človekoljubna društva ss smatrajo taka društva, ki so ustanovljena v duhu zakona o združevanju, shodih in dogovorih z dnem 18. septembra 1931, katerih namen je ublažitev ali odstranitev siromaštva in pomanjkanja, nastalega zaradi bolezni in nesposobnosti za delo ali pa če delujejo v splošno blaginjo v duhu podpiranja gmotno potrebnih. ki je na njem. Najprej pa poglejmo, če so zdrave korenine — vodstvo. In če bo to enkrat dobro, potem smemo upati in pričakovati dobrega in tisočerega sadu, pa tudi nekaj več kolajn ... Bolgarski nogometaši v Ljubljani Ljubljana, 27. avgusta Agilnemu tehničnemu odseku SK Ljubljane je uspelo zadržali nogometno reprezentanco Sofije, ki jo tvorijo igralci bolgarskega prvaka »Slavije« in »AC 23« do nedelje v Ljubljani. Bratje Bolgari se vračajo iz Francije, kjer so igrali v Marseillu z Olimpio. Prvi nastop Bolgarov v Ljubljani bo gotovo razgibal športno občinstvo Ljubljane in okolice. O podrobnostih bomo še poročali. Naročajte in širite „Slo venski dom"! Kako so kristjani in Turki molili za dež Zmaj iz Skolbisa >Vse kar je živo, bo pogorelo!« so jadikovali ljudje v vasi Skolbis, ki leži v Traciji med Istam-buloni in Adrianopelom. Vročina je naraščala od 40 na 41, 42, 44 stopinj v senci. Že ves teden je sonce pripekalo tako močno, toda obupna vročina je bila vsak dan hujša. Ljudje so izgubljali pamet in živali so kar tavale vsled žeje. Neznatni potoček je usahnil in niti kapljice vode ni bilo mogoče najti. Nebo je ostalo brez usmiljenja. Pred vaško krčmo v krščanskem delu vasi so se zbirale zaskrbljene mase ljudi in so se raz-govarj^li o položaju. »V svetovnem redu nekaj ni prav,« je tiho šepetal nekdo. »Nekaj se je zgodilo,« je pripomnil drugi. sMorda smo mi kristjani kaj zakrivili? — Ali pa Turki,« je hitro prehitel četrti. »Prav tako je kot da bi se med nas pomešal hudič v živi podobi.« »Tako je,« je skrivnostno pripomnil nekdo, »dobro sem videl, kako se je hudič splazil v našo vas v podobi velikega zmaja.« Ljudje so se razburjali. »Takoj je treba sklicati zborovanje vseh kristjanov v naši vasi,« je slednjič zaključil najpametnejši. S krikom in vikom so po vaških ulicah kričali k zborovanju. V eni uri so prišli vsi možje. Padlo je mnogo predlogov, kako ubiti zmaja. O njegovi navzočnosti v vasi so bili namreč vsi prepričani, kakor tud! o tem, da je kriv le zmaj, da ni dežja. Ko je vsak povedal svoje mnenje, so sklenili, da se bodo vsi kristjani zbrali prihodnjo nedeljo in se oborožili s puškami, samokresi, ostrimi noži in knutami in odšli nad zmaja. Alah molči V istem času so se pa v mohamedanski četrti vasi zbrali po nalogu imama in hodže vsi pravo-verniki v mošeji. Zaklinjali so svojega preroka, naj vendar očuva žival in polje vseh pravovernikov pred popolno pogubo. Tri dni in tri noči so ostali v mošeji in prosili preroka za dež. Toda dobili niso nobenega odgovora. Nikjer nobenega oblačka na nebu in vročina se je stopnjevala na 45 stopinj v senci... Med tem pa so prišle te obupne prošnje vasi Skolbis na uho predstojnika celega okraja. Takoj je odposlal v vas višjega uradnika, naj pregleda kakšen je položaj. Slednji je res obvestil svojega gospoda! da je trpljenje občine res komaj še znosno. Pravoverni so izpolnili svojo dolžnost in niti imam niti hodža nista mogla spoznati vzrok prerokove nemilosti. Šele odposlancu velikega wa-lija se je posrečilo odkriti pravi razlog te nesreče. V nevernem — krščanskem — delu vasi so vso nesrečo zvrnili na zmaja. Ta zmaj pa je po nalogu hudiča zastrupil njihove duše in jih napravil odpadnike. To je pa razjezilo krščanskega boga in zato je nastala vsa ta strašna suša in vročina, in namesto, da bi se ti neverniki z molitvami opravičili svojemu bogu, so pa postali predrzni in mislijo, da bodo sami pregnali. To je razlog, je ugotovil ta visoki uradnik, in da bo potolažen tudi bog nevernikov, je treba izdati strogi nalog, da morajo iti vsi neverniki v svoje cerkve in tam prositi oproščenja. Nebo fe uvidevno Nalog je bil izdan. Kristjani so sicer mrmrali, češ, čemu se država vmešava v naše verske stvari. Mohamedanski verniki so pa triumfirali in to tem bolj, ker so bili prepričani, da krščanski bog nima nobene moči, da bi zapovedoval soncu, mesecu in zvezdam. Toda glej: komaj so se zbrali krščanski možje, žene in otroci v svoji cerkvi, je nebo naenkrat potemnelo, nabrali so se oblaki in izlili na izkušeno vas blagodejen, več ur trajajoč dež. Tedaj sta pokleknila na kolena oba dela vasi in sta se zahvaljevala nadzemskim silam za uslišano prošnjo... Toda komaj je bila končana žetev in je pognalo novo življenje, že se je dvigalo v mohamedanskem delu veliko ogorčenje napram kristjanom. Vzrok temu je bil v tem, da se je krščanski Bog pokazal močnejši kot pa prerok Allah. Bog nevernikov je torej triumfiral nasproti bogu pravovernikov. To ni moglo biti. V srcih mohainedan-cev je nastalo veliko sovraštvo, ki je kmalu našlo izhod v krvavih obračunavanjih med mohamedanci in kristjani. Vas se je razdelila v dva tabora in kristjani so celo morali napraviti barikade, da bi se ubranili mohamedancev. Krščanski duhovniki so v težkih skrbeh pridigali svojim vernikom, naj vendar vsaj oni ne postanejo slepi v verskem sovraštvu. Ravno tako je predsednik mohamedanske občine Imam Sarait skušal pomiriti svoje vernike. Tri dni in tri noči se je v molitvi boril s svojim prerokom Allahom, četrtega dne zjutraj pa je vesel zapustil mošejo in ukazal muezinu, naj iz minareta takoj pokliče vse Allahove vernike k molitvi. Kristjani so ta znak smatrali za pričetek krvavih verskih bojev. Takoj so zapustili svoja polja in hiteli v svoje hiše. Nasprotno pa so vsi mohamedanci kot besni drveli vsled klicev svojega muezina v mošejo. Veseli so prišli v mošejo in marsikdo je imel pod obleko skrito celo orožje, čeprav to koran izrecno za-branjuje. Maščevanje je »moje ... Ko je bila mošeja polna do zadnjega kotička, je imam Sarait z oltarja obrnjen proti Mekki opravil molitev in se zahvalil Allaliu, da je rešil vas suše. Komaj je imam opravil svojo zahvalno molitev, že so se kot na povelje dvignili vsi obrazi in hrbti, ki so bili preje priklonjeni k tlom in sto parov sovražnih oči je strmelo v imama. Imam je stal nekaj časa mirno, nato pa je vprašal: »Cemu me gledate tako divje?« Tedaj so vsi odgovorili kot eden: »Zato, ker govoriš neresnico, imami Suše nas ni rešil prerok, ampak Bog nevernikov. Vsi sinovi in hčere Allaha se čutimo zato užaljene in zahtevamo maščevanja.« Imam je počakal, da se je razburjenje pomirilo in je nadaljeval: »Vi hočete maščevanje? Maščujte se torej. Jaz pa, vaš imam, ki sem se učil iz svetih knjig, vam pa povem: Ne samo Bog nevernikov, ampak tudi naš prerok je ukazal: Maščevanje je moje.« — »Naš prerok noče, da bi ostali ne- jj | ■ •v * V - \ Ras Gukša v Rimu. maščevani,« je zopet odjeknilo. — »On hoče tako! In prav sedaj, ko ni na mestu nobeno maščevanje.« S pomirjujočim glasom je nadaljeval imam: »Vi otroci Allaha imate preveč človeško srce in ne poznate Allahovega srca. Zato poslušajte! Ko ste pred tedni klečali na kolenih in prosili Allaha, naj vendar odvzame to morečo sušo z naših polj, so bile vaše molitve A llahu prijetne in on se je hotel dolgo časa veseliti vaših molitev. Zato je še malo počakal z dežjem. Tedaj so pa prišle do njegovih ušes tudi molitve nevernikov. Ker pa te molitve na njegova ušesa niso vplivale blagodejno in ker jih ni mogel več poslušati, zato je dopustil, da je začelo deževati. Vidite, na to, dragi verniki, je mislil Allah.« Verniki so obstrmeli in obsedeli kot pribiti. In ko jih je imam vprašal, ali še mislijo na maščevanje, so fanatično odgovorili: »Samo en Allah je. Allah je velik in Mohamed je njegov prerok.« Mir tu in tam Naslednji dan so tudi kristjani opazili, da se je sovraštvo mohamedancev pomirilo. Podrli so barikade in po prostih vaških ulicah so se sprehajali pravoslavni popi iz kristjanskega dela vasi v turškega in so se zahvalili imamu Saraitu za njegovo modrost, ki je očuvala vas bratomornega sovraštva. Sodobni križar Praznik romunske mornarice r Konstanci. Prvi romunski podmorski čoln. Nedavno ie prišel v Pariz bavarski kmei Janez Krstnik MiilleT, ko je dovršil svoje čudno potovanje po širnem svetu. Pred lremi leti se je bil odpravil iz svoje rojstne vasi na Bavarskem. S težkim lesenim križem na plečih je romal najprej v Rim, da bi izvršil svajo pobožno zaobljubo in dobil papežev blagoslov. Namen njegovega potovanja je bil storiti zadoščenje za sodobne krvave zablode sprte Evrope in iziprositi od Boga mir vsem narodom na zemlji. V srednjem veku so bili taki pobožni romarji vsakdanja prikazen, dandanes pa je moral dobri Mtiller doživeti na svoji poti marsikatero pikro opazko in nepriliko, katjti pacifistov je na svetu prav tako malo kakor pobožnih romarjev z lesenim križem na plečih. Navzlic vsem preglavicam pa je dobro misleči mož prepotoval 5000 km dolgo pot peš, in vi^lel spotoma Avstrijo, Italijo, Jugoslavijo, Bolgarijo, Turčijo in Palestino, ker je na gori Taboru odložil svoje težko breme. Na povratku je obiskal Egipt, Tunis, Alžir, Maroko in Španijo. Meseca novembra hoče zaključiti svoje romanje z molitvijo na amersvveilerskih bojiščih pri Mulhouseju, kjer se je bil udeležil svetovne vojne. Španske pomorske sile Če tudi je stanje španske vojne mornarice v tekoči državljanski vojni zavito v tajinstveno temo, je vendarle kolikor toliko gotovo, da je njen pretežni del ostal zvest madridski vladi. Prve ladje, ki so se pridružile upornikom, sta bili križarki Miguel de Cervantes in Almirante Cervantes in nekoliko manjših enot, ki pa jih ni mogoče identificirati. Tem upornicam se je zad- nji čas pridružilo še več drugih; navzlic temu pa pri mornarici prevladujejo komunisti, zlasti od tedaj, ko je madridska vlada degradirala in zapila vse višje mornariške častnike, češ da držijo z uporniki. Če bi mornarica ostala zvesta vladi, bi mogla v njen prid vršiti zelo pomembno delo pri obrambi španske in marokanske obale, kakor tudi pri oviranju prevoza uporniških legij iz afriškega Maroka v južno Španijo. Pri vsej številčni premoči vladnega brodovja nad uporniškim, pa prvo nikakor še ne more računati na gotov uspeh, kajti nižji častniki, ki so nadomestili na njem upornikom prijazne starejše moči, so v navigaciji nezadostno kvalificirani, kar dokazuje neuspešno topniško streljanje in slaba orientacija na odprtem morju. Največji španski boni ladji sta drednota starejšega tipa Espana in Jaime I., ki imata vsaka po 15.452 ton teže in vozita s hitrostjo 20 vozlov na uro. Obe sta britanskega izvora in opremljeni z 8 Vickerjevimi topovi kalibra 12 cm, a razen tega nosita po dvajset 4cm-skih in več protiletalskih topov. Nadalje ima Španija 7 modernih križark in sicer: Kanarias z 10.000 tonami in osmimi 8cm-skimi topovi, ki vozi s hitrostjo 33 vozlov, Libertad Cervera in Cervantes z 8smimi 6 črnskimi topovi, Republika ima 5502 toni, devet 6 cm-skih topov in vozi z 29 vozli in Mendez Nu-nez s 4650 tonami, šestimi 6 cm-skimi topovi in vozi s hitrostjo 29 vozlov. Španska mornarica ima tudi 14 velikih in 3 manjše rušilce, najnovejše konštrukcije, več desetin torpednih čolnov in 13 popolnih podmornic, razem tega pa še večje število miinonoscev, topovskih čolnov in hidroavionov. V celoti šteje španska mornarica 11.600 mož in ima laslno letalstvo. Zadnje ima več bombarderjev in torpednih avionov s približno 70 motorji. Hauptmanovi prijateSfi NewYorške oblasti so prišle na sled »Društvu Hauptmanovih prijateljev«. Novi člani so prisegali, da so prepričani o Hauptmanovi nedolžnosti in bodo vse storili, da bi oprali njegov spomin. Preiskava je ugotovila nepričakovano dejstvo. Vsi člani društva so bili več ali manj pohlevni umobolni, ki jih je pogojno in na temelju položene zaobljube izpustila velika norišnica blizu Newyorka. Ta dogodek ie ogorčil javnost, ki protestira v dnevnikih proti sličnemu postopanju umobolnic. Slednje morajo štediti, in iz tega vzroka je bilo lani pogojno izpuščeno samo na področju države Newyorka nad 6 tisoč norcev. Po podatkih ministrstva javnega zdravja uživa v celi Uniji prostost do 40 tisoč umobolnah, ki pomenio stalno nevarnost. Lovec obesi svoj nahrbtnih na grm in jo naglo ubere naprej po goščavi. Ko je, prežeč na divjad, lazil dolgo časa po zašarjeni hosti, zagleda iz daljave svoj nahrbtnik. Misleč, da je srnjak, hitro napne petelina in ustreli. Opazivši svojo pomoto, pa vzklikne možakar ves iz sebe od veselja: >Hvala Bogu, da sem nahrbtnik obesil na grm, sicer bi bil nedvomno ustrelil sebe.« SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. •j •«! § NUDI PO IZREDNO DGODNIH OENAB KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 IL NADSTROPJE 37 Zeleni pekel Nagubančil je čelo. »Premislite si, kaj se pravi biti tukaj slep,« je pristavil, »ker človek razen tega, kar vidi, nima nobenega veselja. Če bi moj otrok oslepel, bi ga umoril.« Tigrovec nas je seznanil z dvema skriv-nostima, ki sta ustvarila v našem taborišču neko domačo složnost. Njuni imeni se glasita Mate in Churrasco. Mate je paragvajski čaj. Kakor imamo svečane ženske obrede pri pripravljanju kitajskega čaja, tako imamo svečane moške obrede pri pripravljanju in pri pitju mateja. Za utelešenega pivca Mateja pomeni sladkor smrtni greh. Omenil sem že, da je Mate moška pijača. Kajti prav lahko grenki okus preganja nezadovoljstvo in jači tek. Mate je najboljši toetail na tem svetu. Nekega jutra sem videl, kako tigrovec nad ognjem v kotlu nekaj kuha. V eni roki je držal majhno biseru podobno lepo zglajeno ste-kleničasto bučo, v katero je vsipal zeleno listje. Iz buče je molela dolga srebrna cev. Nenadno je zlil vanjo vrele vode. Potem je sedel na zaboj prtljage. »Mate no Tiene Piernas,« je vzkliknil. »Razumel sem ravno zadosti španščine, da sem prestavil te besede, Njihov smisel me je zmedel, ker mate očitno nima nog. Urrio pa, ki je bil manj omejen kakor jaz, je sedel poleg tigrovca in čakal, dokler mu ni podal buče. Bee-Mason si je lizal ustnice. »Ko se vrnem v London, bomo morali prirediti čajanko z matejem.« »Toda k temu se sme povabiti samo moške,« je odvrnil Urrio. »Ne morem si predstavljati, da bi več dam pilo iz iste cevke.« »Je neki portugalski pregovor,« je pripovedoval tigrovec, »po katerem je treba mate piti tako vroč, da jo ščene, na katero pljunete nanj, tuleč pobriše.« Churasco je pa še bolj moška zadeva. V Lorenzu smo je sedem mark in pol kupili tele in ga dali zaklati. Medtem je pogorel ogenj iz palmovih brun, jtako da je ostalo samo žareče oglje. Na to smo položili zarebrje ter se po 20 minutah z lovskimi noži spravili na delo. Tigrovec je uporabljal svoj bajonet, ki mu je služil, kakor sem natančno vedel, za ubijanje tigrov, aa rezanje usnja, za podiranje drevja, za odpiranje konzerv, za mazanje masla, za strganje blata s škornjev in za ubijanje karantel. K prsti, zobmi in noži smo tele kmalu pojedli. Ni bil lep pogled, toda teknilo je izborno. To pot Bee-Mason ni predlagal, naj bi po povratku v Evropo k temu slavju povabili tudi dame. Vprav, ko smo hoteli oditi, sta prijezdila Danton in načelnik policije iz Gaibe. Revolucionar se je režal, ko je zagledal naših 18 živali, ki so stale v dolgi vrsti. »Iščeva nekega konjederca, ki pobira ljudi, nasilneža, ki je strahovito mučil nekaj Indijancev, da bi si pridobil njihovo zemljo.« »Pa ga bosta ujela?« »To vedi sveta devica. Najbrž jo je udaril v gozde. To policijsko iskanje je vse sku-kaj komedija. V tako skromno obljudeni deželi so skoraj vsi ljudje med sabo v sorodu. Zato naj policiji Bog pomaga.« Pogladil si je dolge črne lase s čela in po naglem požirku vode odjezdil dalje. Videli ga nismo nikdar več, slišali smo pa, da je tisti konjederec vendarle ušel. V naslednjih nekaj nočeh smo obesili svoje mreže kar na drevje in spali na prostem. Nekega večera pa, ko je hotelo sonce ravno zaiti, smo spet prišli do drugega mesta z zvenečim imenom. To je bil San Sebastijan. Ko smo jezdili po prašnem griču navzdol, smo ob kolenu potoka zagledali dve hiši iz palm. Isti trenutek nam je že priteklo nasproti nekaj ščenet. Vsa pasja plemena od doge do jazbečarja, od španijela do bernardinca, so se tako dolgo križala med seboj, dokler ni narava stvorila nekaj docela novih vrst, ki so zdaj bevskale in renčale in v divji nebrzdanosti skakala konjem na grla. Jezdili smo mimo navidez praznih bivališč. Tigrovec pa je povzdignil svoj glas in zaklical, kakor je običaj v Matto Grosu: »O de Casa! Je kdo doma?« Skozi odprtino v oknu je škilil rjav boječ obraz. »Naših moških ni,« je začel kot droban glasek. »Samo počili bi in prosili malo vode, se-njora.« »Prav dobro in lepo, senjor, toda me ne smemo ven.« »Potem ni pač nič, je vljudno menil tigrovec in mirne duše pritrdil svojo mrežo med dve lipi. Preden smo bili tako daleč, da bi se skopali, se je že stemnilo. Opotekaje smo tipali skozi goščavo ter iskali steze proti kraju, kamor nas je vabila godba slapa. Že smo se bili slekli m stali smo z nogami v vodi, ko je tigrovec previdno, kakor se spodobi za lovca, naravnal svojo žepno svetiljko na vodno globel. Pri svetlem soju smo videli samo nešteto drobcenih rib. Ko pa je posvetil z lučjo‘•nekam drugam, se je nekaj zasvetilo rdeče in pogubonosno malo metrov od brega. »Jaz bi še malo počakal s kopeljo,« je opomnil Bee-Mason, ki je stal sredi ribjega vrveža. »Tam na površju se greje aligator.« V enem skoku je bil Bee-Mason zopet na bregu. Urrio, ki se je delal, kakor da mu je vse to prijetno, je nenadno menjal svoj nazor. Zdelo se je komaj verjetno, da bi kak aligator našel iz reke 120 km daleč pot sem. Toda izbočena lobanja in rdeče oči niso puščale nobenega dvoma Metali smo kamenje v zverino, da je v vrtincu izginila. Naslednje jutro smo jezdili iz San Seba-stiana in stopili v najkrajšo pokrajino, ki smo je kdaj videli. Celo tigrovec, ki je 14 let blodil po Matto Crosu, je tu govoril s svetim spoštovanjem. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din Uredništvo; Kopitarjeva ulica 6/III. Telefon 2994 io 2996 Uprava Kopitarjeva &. Telefon 2992 Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K Ceč Izdajatelj: IvaD Rakovec Urednik: Jože Košicek.