109. številka.
za sredo 11. «
(v Trsta, v torek zvečer iln<* 10 septembra IH95.)

Tečaj XX.
„KOINOIT«
likaj« po trikrat na teden t in«tih ia-danjih ob torkih, četrtkih
in MbOtAh. Zjutranje izdanja vi-baja oh 6. uri zjutraj. Teći*rno pi» oh 7. ari rečer. — Obojim izdanje stitue : xa Je<len meM^c . f. — .!*>, izven Avstrije f. 1.44' za tli mcseu . . „ 2.Kii , , . ta pol lata . . . &.— . , , k— ■a na lato . . . 10,— , , , in,— Na narečbe brez priložene naročnine ae
no jemlje oilr. Posamične storilk« ne dobivajo v pro-dajalnicah tobaku v Irntu po 9 nv<-. iSTen Trat* po S u»£. Sobotno večerno iadanj« v Intu « d6., izven Trsta S uč.
EDINOST
Oglati »« rakune po tarifu f pftitu; ta nailoTi* x debelimi črkami so plačuje prostor, koliko' obn.-ija •■!»»*■!ni t« *r«tie. l'n«lnna osmrtnic* in jam.zahvali), do-mifi oglasi itd. »o rn'unajo po pogodbi'
V*i iiopi«i naj »o poiiljajo ire<lm*tvu : ulica Caserma it. 19. V .-»ao pi*aio mora hiti fraimovuno, kar nef'ankov.ti a s.> n* sprejjinajo. Rokopi.'. ••» no vrtJ.ip.
OlM
Naročnin i retlamacigo ip oglase »pri-joma itprarttiiifro uiica Mulino pic-colo hit. 3, II. nadat. Odprte reklamacije •o proste poAtnme.
*lo »lr venmketfa politi6n«tfa dpuitva za PHmor«ko.
„r r>tlHOMti J* mnf"
Strokovne šole na Primorskem.
Gotot po»l, S p i n £ i £ a v seji poslanske zbornice dne 11. julija 1605.
Kot glavni govornik ne morem drugače, nego da povem, da priporočam visoki vladi, da naj vzame v ozir vse one želje, koje so izrazili gospčda poslanci Bfeznowsky, dr. KramaF, grof Palfy in Ghon. Kar se tiče želja tovariša Breznowskega, se iste nanašajo na Češko in Moravsko, to je na tamošnje češko prebivalstvo.
Zahtevam, koje je izrazil g. Ghon, hotel bi dodati, da naj se na Koroškem jemlje v ozir tudi druga narodnost, namreč slovenska. (Dobro!)
V obče n; mogoče priporočati slavni vladi drugega, nego da naj jednakomerno postopa proti vsem narodnostim. Jaz linčem izreči nekoje želje Primorske, posebno Istre, radi česar sem se oglasil za besedo.
Jaz mislim, da je prav umestno, ako se pravi, da pri snovanju navtiških šol se morajo jemati v ozir okolnosti trgovinske mor-narnice, samo kar "se tiče jezika, bi opazil pri tem, da bi se ne jemal v ozir oni jezik, ki je bil važen na raznih morjih v srednjih vekih in nekoliko kasneje, ampak oni jeziki, ki bo važni dandanes. Jaz mislim ti:, da se izrazim jasneje, da ne samo pedagogiški, ampak tudi praktični oziri zahtevajo, da je v Dalmaciji in v Istri predavati v hrvatskem jeziku. Na vsej vztočni obali morja adrijan-skega govore hrvatski; hrvatskega jezika morejo se ljudje posluževati na obalih egejskoga, mormarskega in Črnega morja, dočim ima naša trgovinska mornarnica jako malo posla na zapadnih obalih morja adrijanskega.
Prav hvaležen sem proračunskemu odboru, a na prvem mestu gospodu poročevalcu, ker je priporočal vladi, da osnuje pripravnic za navtiške šole s hrvatskim učnim jezikom, ali da ju vsaj zagovarjal tako snovale, zbok česar sem tako svoboden, da omenim nekoja mesta, kler bi bilo primerno ustrojiti take pripravnice.
Najpred v Baški na otoku Krku. Tamošnji prebivalci se bavijo večinoma z malo pomorsko trgovino. Potem na jednem mestu zapadne obali Istre, v občini Volosko-Opa-tijski ali v Moščenicah ali v Berseču, a tudi v Lovranu; toda vsakako tudi v tem poslednjem kraju hrvatsko šolo, ker večina prebivalstva pripada hvvatski narodnosti.
Primerno bi bilo, da se jedna taka pripravnica ustanovi tudi v puljskem okraju, in to v Medulinu, glede na to, da je mnogo Medulincev pomorščakov.
Kakor bi se moralo na obalih skrbeti za navtiške šole, tako bi se moralo skrbeti v notranjosti dežele za obrtne in poljedelske nadaljevalne šole. Obrtna nadaljevalna šola obstoji le v Kastvu, in ta napreduje izvrstno,
PODLISTEK. Zlatarjevo zlato. 139
Zgodovinska pripoveat XVI. veka.
Spiaal A. Š e n o a.
(Dalje.)
,Da!* rekla je; „res je Pavel! Jaz sem dala zastrupiti Doro strupom, kateremu ni leka. Ali veš zakaj ? Ker sem zblaznela, pobesnila za teboj. Ako se greši namenom, jaz nisem grešnioa. Ni mi storila pamet tega greha, moje srce je grešilo. Da se mi ni posrečilo uničiti to dekle, da bi jo bil ti objel kot svojo ženo, jaz bi si sama zavdala, ker dokler sem živa, ne bi trpela, da te druga ljubi in zastrupila bi vsako, katera te ljubi, če tudi je ti ne bi ljubil. — Ljubim te, Pavel, kakor Boga, kateremu sem se grešna izneverila ; ali da moreni deliti s teboj jeden dan, jedno uro, jedno minuto ljubezni, izpila bi čašo strupa do dna. Ako me sovražiš, ako me preziraš, Pavel, maščuj se !'
in tako bi napredovale tudi druge, kakor jedna obrtna in poljedelska nadaljevalna šola j s hrvatskim učnim jezikom v Buzetu, okraja i koperskega, v Me lulinu okraja puljskega, ker i so prebivalci Medulina večinoma delavci v ar- j senalu v Pulju; zato bi jim dobro došla taka šola, da bi s pomočjo iste mogli napredovati v urzenalu. Potem jedna taka šola se slovenskim učnim jezikom v Dolini ali Dekanih, okraja koperskega, in v Podgr idu, okraja Voloskega. Tu dodajem, da bi v interesu teh šol in razvoja prebivalstva morali podpirati siromašne gojence na teh šolah. Še jedno zahtevo, kar se tiče Primorja, Za vse Primorce, ne izvzemši niti Dalmacije, obstoji v tej polovici monarhije jedna sama državna obrtna šola, in sicer v Trstu z italijanskim učnim jezikom, za kojo šolo izdava država vsako leto 72000 goldinarjev.
Kolikor mi je znano, obiskujejo to šolo tudi hrvatski gojenci iz Istre in Dalmacije, a tudi Slovenci, če tudi malo jednih in drugih. Mislim, da tudi če ne bi se posamični predmeti poučevali v jednem pori rečenih jezikov, ker je za to premalo dijakov, ali oni, kar jih je, slušati bi morali svoj jezik vsaj kot učni predmet.
Državna obrtna šola v Trstu sicer ni Šola za jezik ; no, ako se pa dijak izobražuje za kateri si bodi predmet, torej bi se moral izbraziti tudi v svojem lastnem jeziku; in ako — kakor že rečeno — država za to šolo troši 72000, bi tudi mogla pozvati kako učiteljsko moč bodisi se srednje, bodi si s katere druge šole, ter jo renumerirati za to, da bode poučevala hrvatski in slovenski, da hrvatski in slovenski dijaki vsaj ne pozabijo, de jim roditelji doma govore hrvatski, oziroma slovenski. (Bravo!)
Druga zahteva bi bila, da bi se namreč, kadar se na tej državni šoli razpisujejo natečaji na učiteljska mesta, dajala prednost onim, sicer jednako sposobnim močem, ki znajo ali razumejo hrvatski ali slovenski, da bi mogli tu pa tam pomoči takim dijakom, ki ne razumejo zadostno italijanski.
Priporočam vse te stvari visoki vladi. (Živahno odobravanje.)
Politiške vesti.
V Trstu, <1-10 10. Hoptemi.ra 1895.
NaS cesar je došel včeraj v Stettin, kjer se bodo vršile velike vaje nemške vojske. Vsprejem je bil sijajen. Tjakaj je došel zajedno tudi kralj saksonski.
Navdušenje za cerkveno-politiSke zakone na Ogerskoin je čisto navadno — sleparstvo. To smo vedeli že od prvega začetka, da je vse tisto „navdušenje" le umetno narejeno od onih krogov, ki imajo dobiček od tega, ako propade versko in nravstveno
.Nečem, blodna ženska! Glej, sami smo tu ; ne vidi nas nihče. Tu mi je ojstra sablja, tu leži moje zlato, ki si mi ti umorila. Ako bi hotel, zarinol bi ti železo v kačje tvoje srce, in rešil bi svet živega smrtnega greha Ta meč sem proslavil v slavo svoje zaručnice, ta meč sem vihtel za odrešenje krščanskega sveta, in prej bi si odsekal desno roko, in prej ga bi prelomil na dvoje, nego da ga oskrunim grdobo tvoje krvi; jaz sem junak, nisem krvnik, kojemu j« zvanje ugonobiti zavdajalko. Ne, drugačno maščevanje ti namerujem. Pojdi, nosi s seboj skozi ves vek blodno svojo strast, kakor večno, neozdravljivo rano, naj te žge peklenskim plamenom, naj te mori večnoj žejoj in kadar ti lica uvenejo, in kader se ti telo izsuši, naj še razgraja v tvojem srcu bes kakor ognjena gora. Ali, kader v tihi noči iščeš počitka v snu, naj vstopi pred te to nedolžno dete, bledo in solznimi očmi, a te oči naj naperć na tvoje vrelo srce kakor ledeu nož. Ginevaj
čutstvovanje. .lavna tajnost je, da so uprav ti krogi trosili ogromno denarja za one poulične demonstracije v Budimpešti, s kojim i so hoteli dokazati, da „ljudstvo" zahteva os »bito jednako p ravnost Židov in pa civilno poroko. In da je bil vse to res goli švindel, priča dejstvo, da se mnoge občine sedaj odločno branijo preskrbeti potrebno upravo za vodstvo civilnih matic kakor zahteva od njih vlada. V neki občini izjavil je župan, da ta občina noče ni civilne poroke ni državnega vodstva matic. Kmetje pa so bili tako razjarjeni proti vladi, da so v svoji jezi hoteli zažgati občinsko hišo; le teško so mogli orožniki preprečiti to nakano.
Nova oboroževanja. Zopet stojimo pred novim oboroževanjem. Dunajski listi poročajo namreč o novih stroških za oboroževanje naše vojske, ki je dobila še nedavno temu Manlicherjeve puške. A ravno te puške so vzrok novemu oboroževanju, a ne morda zato, ker niso dobre ampak zato, ker so predobre Nove M a n I i c h e r j e v e puške nosijo baje na GOOO korakov ; tako na dolgo in ne dalje nosijo tudi topovi Uclia-tiusa. Puške so torej nadkrilile topove Treba se je torej pobrigati, kako bi se topovi poboljšali tako, da bi mogli delovati na veče daljave, nego pa zrna iz puSk ; nositi bi torej morali na 7000 do 8O0O korakov daljave, da nadkrilijo puške iz male ra kalibra. Razmerje med topništvom in pehoto preme-nilo se je na škodo topništva, pa treba popraviti to razmerje. Novo oboroževanje topništva stalo bode. kakor javljajo omenjeni listi, mnogo stotin milijonov!
.Sibirska železnica. Velika energija, s kojo car Nikolaj II. v kratki dobi svojega vladanja izvaja vse reforme, ki se dostajajo ojačenja obrambene sile države, opravičuje nado, da se bode tudi sibirska že'eznica do-zidavala odslej čim večo hitrostjo. Car sam je predsednik odboru za zidan je te želpznice, ki je toli znamenita za svetovno položenje Rusije; na svojem potovanju po Sibiriji uve-ril se je car sara 11a licu mesta o nujnosti tainoSnjih prometnih vprašanj; on ima v iztočno-azijatskih vodah že sedaj mornarnico 32 vojnih ladij ki se opirajo na Vladivostok in za koje je neizmerne važnosti železniška zveza tega pristanišča z Rusijo. Ako vse te okolnosti v toliko povspešijo leta 1*91. za-prifieto gradnjo te železnice, da se rok dovršenja, ki je bil a prva določen na leto 1907. in je bil pred dvemi leti znižan na leto 1901., zopet nekoliko zniža, potem se smemo nadejati, da se dovrši ta železnica do konca tega stoletja.
Te dni odšla je iz Varšave v Sibirijo prva partija kovačev, najetih za sibirsko železnico. Ti ostanejo v Sibiriji do zvršetka gradnje in dobivali bodo po 6 rubljev na
in živi, živi in ginevaj! Prokleta bila do groba in preko groba!"
„Joj !* zaječala je Klara, klečeča klon-jene glave pred mrtvim truplom.
.Pojdi, grešna žena. pusti me, da zadnjikrat molim Boga kraj svoje Dore", in po lahko je poljubil mladenič mrtvo devico.
Kakor besna skočila je banica in odletela tajnim hodnikom.
*
* *
Naslednjega dne obiskal je kapetan grob svoje miljenice. Za čudo je opazil, da na grobu sedi žena. Pristopil je bliže. Magda je bila, držeča sveto podobo.
.Magda !* pozval je kapitan, toda starka
nič.
.Magda !u ponovil je Pavel in položil ji roko na rame. — Bila je mrtva. Kot poslednji spomin življenja treptala je solza na licu dobre starke. Bila je v molitvi zaspala na grobu svojega knmčeta.
(Dalje pri h.)
dan. Te dni odide v Sibirijo ruski minister za komunikacije, knez Hilkov, da pregleda dovršeno progo sibirske železnice. Car je dal ministru nalog, naj p »vspeši gradnjo le železnic« tako, da bode v štirih ali petih letih dogotovljena tje do kitajske meje. Kakor se vidi, Rusija noče, da vdmgič doživi tako iznenađenje, kakoršno je doživela z japonsko-kitajsko vojno.
Vea svet mora le želeti, da Rusija dovrši prej ko prej to velikansko tehniško delo, kajti tudi nasprotniki Rusije brez izjeme pripoznavajo, da bode sibirska železnica velikanskega pomena za vso Evropo ne le v gospodarskem, ampak tudi v kulturnem pogledu. Ali ni to ironija: isto Rusijo, kojo sicer razupivajo kot barbarsko, so prisiljeni pripoznavati — ker jih neoporečna dejstva silijo v to — kot pravo, resnično širiteljico kulture. Zasluga Rusije bode, da se spojita dva dela sveta in da se najbrže v veliko premenć tudi v Evropi gospodarski in trgovinski odnos aj i.
Različne vesti.
Osebna vest. Ces. namestnik vitez Ri-naldini vrnol se je predsinučnem po končanem dopustu preko Gorice v Trst.
Oiscipline treba. Ker nekateri ljudje mislijo, da volitve se najlepše vrše — brez discipline, pa liujskajo narod proti voditeljem. Obžalujemo zares, da ravno „Primorski list* ne more odnehati od takega nerodoljubnega početja, ko bi bila ravno tem gospodom posebna dolžnost dajati lepe vzglede v teh kritičnih časih. Tem gospodom l)6di nastopni odgovor:
Cerkev ima uzorno organizacijo s svojim najvišjim načelnikom a kaj bi bila brez vsega tega? Vsaka država ima svojo vlado z najvišjim gospodarjem na čelu ; brez tega ni države. Vsaka občina ima na čelu župana in starešinstvo, vsako društvo odbor ;n predsednika. Brez takega reda ni mogoč uikak napredek, ni mogoče storiti sploh ničesar za človeštvo. — Prav jednako je po vsem svetu pri političnih strankah. Gorju, kjer tega ui! Tam gre vse narobe, ljudje se ne sporazumejo za nobeno koristno napravo, za noben korak v obči ljudski blagor. Kjer je pa dobro osrednje vodstvo, posreduje isto med posamičnimi deli in skuša doseči edinost vseh ali vsaj večine, — v dvomljivih rečeh pa odločuje. Ali so pa to ukazi, kar dela tako vodstvo ? Ali kaj bomo razkladali to ljudem, ki sami dobro vedo, da govore krivico, edino zato, da liujskajo in nemir sejejo po deželi! To so uprav anarhiška načela, ali le pazite se, ker so nevarna Vam — nam pa ne!
.Vodovodna vojska'. Med nabrežinsko vodovodno družbo in glasilom mestneg.i magistrata pričela je časnikarska polemika zaradi pnmanjkovanja vode. Mestni magistrat, odnosno njegovo glasilo ,11 Piccolo", seveda zvrača vso krivnjo na vodovodno družbo, in pretirava v tem dejstva, vodovodna družba pa odklanja odgovornost, izgovarjaj« se na magistrat. Naše, nikakor ne merodujno me-netijo v tej stvari je to, da je kriv z jedne strani magistrat, ki še ni .izštudiral" od kodi naj vzame vodo, dasi imajo članovi .komisije za preskrbljevauje vode* (o ironija !) dovolj mastne plače in ode le še ni, od druge strani pi je nekoliko kriva tudi vodovodna družba, ker n« preskrbi svojih shramb za take slučaje z zadostno množino vode. Dejstvo je, da niti v mestni bolnišnici nimajo dovoljno vode, kar je menda dovolj značilno. Pri tej .vodovodni, časnikarski vojski" pa se je potegnil za 'vodovodno družbo nemški, poluslužbeni list tržaški. Tetka .Triesterlca* namreč zagovarja vodovodno družbo, kakor da bi bila za to družbo najeta iu plačana odvetuica-brauileljica. Za-
kaj se tetka poteguje za vodovodno dražbo, to menita sama najbolje zna. Le škoda, da pri vsem teni ravsu in kavsu vendar ne pri-hrumi toli zažHjena voda v Trst, da*i imamo tu dovelj „Mojzesov", ki bi nas utegnili resiti žeje.
Najboljša učiteljica otroku je — lastna
mati. A česar se m«ira otrok naučiti od matere in česar ga nikdo drugi t;iko naučiti ne more nego ona, to je pobožna molitev. Prvi pouk božji in prvo vspodbujo k pobo-žnosti dobi naj otrok od svoje lastne ljube matere. Le to, kar posadi materina ljubezen v otroško srce, se ntisne v globino istega in le to, kar se je utisnilo v globino srca, donaša bogatega in cvetočega sadil. Da bi le vsaka mati prav razumevata in spolnjevala ta plemeniti poklic!
Nekaj v zabavo. Na shod volilcev v Nabrežini došla je minole nedelje med drugimi tudi nastopna brzojavka :
»Med gosti eden sicer bogata vsi Gabrščekove Muhe Krasevci ne u d a J t e s e!
Volići goriške oklice.
Res dobrodušni so ti vol-iči, ki na svoje lastne stroSke skrbe za zabavo drugim!
2a spomenik pok. DraQ. Martelanca je daroval goap. L S. Fojnčev 3 lire.
Vrnttev z vojaških vaj. Drugi bataljon 97. pešpolka in prvi bataljon 5. domobranskega polka vrneta se v četrtek dnć 12. t. m. ob ■'. uri 42 min. z vlakom južne železnice v Trst. Dnć 13. t. in. ob 9. uri dop. pa se vrne 87. pespolk.
Izlet v Solkan in na *v. Goro za prihodnjo nedeljo je torej dovoljen tako „D e I. p o d p. društvu* kolikor »Sokolu*. Kakor že omenjeno, bode odhod s posebnim v 1 a k o m ob 6. zjutraj, odhod iz Gorice pa je določen na 10. uro zvečer. Na sv. Gori bode ob 10. uri predpoludne slovesna sv. maša s primerno propovedjo. Ob 1. uri popoludne bo v Solkanu skupen obed, pozneje pa v e I i k a veselica s petjem, deklamacijo in telovadbo tržaškega, goriškega in p r vaškega »Sokola*. Prižigali se bodo tudi umeteljni ognji. Zanimanje je po Goriškem splošno za to narodno slavnost, ki naj postane sijajna manifestacija pobratimstva med tržaškimi in goriškimi Slovenci. O „Del. podp. društvu" čujemo itak, da je pričakovati obile udeležbe tega društva, a tudi .Sokolom* in drugim slovenskim rodoljubom je dolžnost udeležiti se sestanka v Solkanu, tembolj, ker je vozna cena tako nizka, da ne more biti nižja: le 1 gld 30 nč. tja in nazaj.
C. kr. državni gimnazij v Trstu. Šolsko leto 1895/116 na tem zavodu prične z dnem 16. t. m. Vpisovanja učencev vršila se bodo dne 16. in 17. t. m. v šolskem poslopju, na Lipskem trgu v I. nadstropju.
Vrl general. Iz Opatije javljajo: Dnć 7. t. m igralo se je par dečkov v Opatiji ob morskim obrežju s tem, da so spuščali male ladij* v vodo. Jednemu dečku odnesel je valček igračo in ko jo je otrok hotni pograbiti, padel je v vodo. Na dotičuem kraju je morje tik obrežja že prilično globoko; deček se je takoj potopil. Na kričanje otrok prihitelo je več gospodov, ined njimi vpoko-jeni general Ulraansky. Le-ta je urno slekel svojo sukno in rešil otroka, ki se je boril s smrtjo. V svoje neizmerno presenečenje videl je sedaj general, da je rešil — svojega lastnega sina. Hoteči rešenega otroka nesti domov, opazil je general, da se mu je poto-pita njegova suknja, katero je bil v naglici vrgel v vodo, namesto na obrežje, ko je bil skočil za otrokom. Ker je bila v suknji listnica in v listnici izdatna svota denarja, skočil je general v drugič v vodo in res je našel tudi dragoceno svojo suknjo.
Iz Ljubljano nam pišejo dne 9. septembra : Danes odpelje se do 100 Slovencev s polunoenim vlakom na narodopisno razstavo v Prago, dočirn jih je že nekaj odšlo prred tednom dnij. Med drugimi odidejo danes: ravnatelj in dež. poslanec g. I v a u Hrib a r, kontrolor mestne hranilnice g A n t. T r s t e-n j a k, odvetnik dr. D a n i 1 o M a j a r o n i. dr. Uredništvo .Slov. Naroda* odposlalo je tja svojega poročevalca;mestno učiteljstvo ljubljansko ima 3 zastopnike med obiskovalci in zastopani bodo mnogi drugi stanovi iz mesta in z dežele. In tako dobimo o tej razstavi kolikor moč natančen opis. Mi ostali pa se v duhu pridružujemo pozdravu in
navdušenosti za češko-slovansko razstavo
in vzajemnost, in želimo srečno pot svojim in srečo češkim pobratimom!
Preustave v deželnem gledališču pričn6 s 1. okt., prihodnje dni objavi intendanca repertoar slovenskim predstavam. — Prihodnje šolsko leto prične tu na ljudskih in srednjih šolali ter učiteljiščih dne 18. sept. s sv. mašo, na mestni dvorazrednici na Barji pa nekaj pozneje. — Pomanjkanje stanovanj in draginja sta v Ljubljani postala kaj občutna. Hišni posestniki ter trgovci in obrtniki pa so dobili prav malo podpore. Promet in trgovina pešata, zima je pred durmi, kaj bode ?! Z regulacijskim načrtom smo tam kot pred štirimi meseci, radoveden inora biti človek na ta počasni razvitek! Videant con-sules !
XXX. občni zbor ,Slovenske matice*
bode v četrtek dne 26. septembra ob v»5. uri popoludne v mastni dvorani. Vrsta razpravam : 1.) Predsednikov ogovor. 2.) Letno poročilo tajnikovo o odbornvem delovanji v dobi od 1. maja 1894. do 31. avgusta 189?. leta. 3.) Računi o društvenem novčnem gospodarstvu v dobi od 1 prosinca do 31. grudna 1894, leta. 4.) Volitev treh računskih presojevalcev (§ 9 a) dr, pravil). 5.) Proračun za I. 1895. 6.) Dopolnilna volitev društvenih odbornikov. 7.) Posamezni drugi predlogi in nasveti.
Predsednik:	Blagajnik;
F r. Leveč D r. J o s i p S t a r 6
Razstava živine Tržaška laška kmetij ka družba otvorila je danes na Opčinah razstavo govedi. Poljedelsko ministerstvo dovolilo je tej družbi 500 gld. za nagrade.
Nova Industrija v Trstu. Henrik Panfilli in drugovi namerujejo zgraditi na zemljišču zemljeknj. štv. 1422 pri Sv. Mar. Magd. Spodnji (na zemljišču bivših solin) tovarno za izdelke iz zemeljske smole (asfalta). Slučajne ugovore je uložiti ali pismeno do 24, t. m. pri zapisniku mestnega magistrata, ali pa podnesti jih dne 25. t. m. ustmeno komisiji, ki pride ob 11. dop. na lice mesta.
Kuine bolezni v Trefu V tednu od 31. avgusta do 7. t m. bilo je v tržaški občini prijavljenih 26 slučajev dAvice (prejšnji teden bilo je 43 slučajev); ta bolezen torej pojema. Nadalje je bilo prijavljenih: 1 »lučaj ogepnio, 5 si* škrlatice in 1 si. legArja. Umrla sta 2 otroka za škrlatico in le jeden za d&vico.
Tedonska statistike triaika. V tednu od 25. do 31. min. m. rodilo se je v tržaSki občini 78 otrok (43 možkih In 35 ženskih); razven teh bila sta 2 mrtvorojena. Umrlo je 74 oseb (43 možkih in 31 ženskih); x ozirom tia povprečno število prebivalstva pride 23.92 mrličev na vsakih 1000 duš. — Zdravniški izkaz navaja m^d vzroki smrti: 2 slučaja škrlatice, 6 slučajev dAvice, 2 si. ošpic, 2 sluč. vnetja sopnih organov, 2 si. kapi, 2 si, smrti po naključju itd.
Napad v poitnem uradu. Z Reke javljajo: Dne 3. t. m. ob 5.4 uri pop. prišel je v postni urad podobčine Plaze prilično dobro spravljen človek. Pristopit je k manipulanti nji Ani Roje, ki je baš preštevala svoto denarj a (1000 arld.) Nepoznani človek je pripovedal uradnici dolgo dogodbo svojega trpljenja, zaključivši svojo pripovest s prošnjo za službo, ali za podporo. Uradnica pozvala je poštarico gospo pl. Gy<Jrffy, katera je prosilcu pokazala vrata. Mož pa je prijel poštarico za roko in ponovil osornimi besedami svoje zahte-vanje. Gospa Gytirffy je pobegnila v bližnjo sobo, mož pa je vporabi! to priliko, in hotel vzeti denar, ki je ležal na mizi pred uradnico. Le-ta je jela kričati in nato se je vrnila poštarica z neko drugo osebo, na kar je napadalec pobegnil. Poštarica je o tem dogodku takoj obvestila stražarje v Mlaki, ki so pohiteli za begunom. Prijeli so ga na kolodvoru. Napadalec je 37-letni trgovski pomočnik Julij Schaffer iz Moravske. Isti taji, da je hotel vzeti denar, ampak da je le prosil podpore.
Premetena tatvine. Mednarodni tatovi po velikih mestih si izmišljujejo vsakojakih preme-tenostij, ko .gredrt na delo*. Tedni si jo tatinska dvojica v Parizu izmislila popolnoma novo spletko, ki ji je res gladko posla „za roko". Elegantno opravljena gospod in gospu prišla sta si ogledati v Parizu stanovanje, katero je bilo sicer dati v najem, toda ni še bilo izpraznjeno. Vporabila sta za ogledanje baš dobo, o kateri sta baje znala, da stanovnika, bogatega trgovca, ni doma. Vratar je odklenil stanovanje in tujca sta vstopila. H krati je gospa omedlela in padla na naslanjač. .Vode! Vode! in octa!" zaklical je tuji
gospod. Vratar je tekel v svoje stanovanje, in kmalu se je vrnol z vodo in octom. Gospa pa se je bila rnod tem že zavedla. Prosila je vratarja oproSč-pnja na motenju in parček je odSel, obljubivši, da se vrne naslednjega dne. Vratar je stanovanje zopet zaklenil. Ko se je zvečer vrnol trgovec domov, opazil je, da je nekdo ulomil v njegovo pisalno mizo in mu ukradel vrednostnih predmetov za 3000 frankov. Sedaj so razumeli vsi, da je bila .omedlevica" tuje gospe le pretveza, da je moral vratar iz sobe ter da je tuji .gospod* vporabil to priliko iu urno izvršil namerovano tatvino. Seveda niti „gospoda" niti ,.gospe" ni bilo več nazaj,
Število ladij. Po najnovejših poizvedbah zavoda .Veritas" je na zemlji 12,333 parni-kov, z vsebino 9,242 285 tonelat ter 31,158 jadranic t vsebino 10,110.233 tonelat. Leta 1882.-83. bilo je le 7.391 paruikov (8,401.932 ton.) nasprotno pa jadranic 48.487 (13 939.970 ton.) — 10.252 parnikov ima nad 100 tonelat vsebine Od teli ima Angleška 5588, Nemčija 765, Francija 482, Norveška 478, Severna Amerika 421, Švedska 337, Španjska 325, Rusija 322, Danska 217, Italija 213, Nizozemska 196, Japonska 143, Avstrija 116, Brazilija 108, Grška 101, Belgija 61, Turčija 53, Argentinija 53, Portugalska 40, Kitajska 37 in Kili 34. — Jadranic nad 50 tonelat je 30.400; od teh ima Angleška 9506, Sev. Amerika 3428, Norveška 3357, Rusija 9166, Italija 1943, Francija 1524, Nemčija 1444, Grška 1370, Švedska 1359, Španjska 1085, Danska 864, Turška 611, Brazilija 276, Avstrija 269, Portugalska 208, Kili 145, Argentinija 113, Japonska 100, Belgija 10 in Kitajska 3.
Anarhisti prod trleftklm sodiftčem. Včeraj stali so pred tukajšnjim deželnim sodiščem : 291etni brezverski črkostavec Josip Gioseffi iz Rovereta, 24 I. zidar T. Altemani, 24 1. čevljar I. Barbieri, 251etna Celesta Barbieri (soproga prej omenjenega čevljarja), 19-letni mizar Humbert Censi, 20Ietni mehanik Karol Daiboni, vsi iz Mantove, ter 27letni mehanik Viktor Leban iz Trsta. Obtoženci bili so v Trstu članovi neke družbe, ki se je shajala v starem mestu pri iznajtnjevalcu postelj, pri katerem sta stanovala zakonska Barbieri. Pri teh shodih so zborovale! dajali duška svojim politiskim čustvovanjem s petjem Garibaldijeve pesmi in Caserijeve »himne* (!). Nekega dnć bila je ta družba v Miljah, kjer seje Šopirila s svojim anarhiškim mišjenjem in vsled tega so jo zaprli. V „zboro-valni sobi" te anarhiške družbe bilo je več, namenoma popačenih podob raznih evropskih vladarjev. Sodišče spoznalo je vse obtožence krivimi prestopka po § 305 kaz. z. (sčuvanje k prepovedanim dejanjem) in obsodilo Altemanija in Oensija vsakega na 5 mesecev, Gioseffija, I. Barbierija in Dalbonija vsakega na 4 mesece, Barbierijevo ženo in pa Lebana vsakega na 2 meseca strogega zapora. Obsojenci so prisojeno jim kazen takoj nastopili.
Policijsko. 29ietnega dninarja Martina Sumberca iz Labinja in 30letnega njegovega tovariša Josipa Gomižlja iz Sežane zasačili so stražarji v ulici Pozzo del Mar« po noči v tem trenotku, ko sta preiskovala žepe nekemu možu, ki je spal na tlaku. Odpeljali so ju v zapor. — 26letni težak Ivan Moretin iz Vidma na Laškem razgrajal je miuolo noč v ulici Belpoggio. Dva stražarja sta ga hotela pomiriti, toda Moretin se je zakadil vanja in ju nekoliko izpraskal. Seveda sta ga stražarja ukrotila in ga spravila pod ključ. — V izsušenem vodjaku na Klunovi kampaniji št. 58 pri sv. Alojziju našli so včeraj šest prtičev in dva namizna prta. Bržkone je to perilo tam »shranil" nepoznani tat.
Najnovejše vesti.
Stettin 10. Oba cesarja in visoka gospoda bili so danes zjutraj pri vojaških vajah pi-leg Kolbicovega.
Torin 9. Kongres laških katolikov odprl je. danes nadškof Torinski v cerkvi sv. Ivana evangelista primernim nagovorom. Kongresa udeležilo se je 20 nadškofov iu škofov ter 40 škofijskih odposlancev.
Romilly 10. Francoski delavski shod vsprejel je resolucijo, s katero izjavlja, da je potrebno ohraniti mir. Naložil je francoskim poslancem, da predložijo v parlamentu, nuj se po posebnem mednarodnem dogovoru zniža dfiba akiivnegi službovanja v vjski po vseh e v r o [i s k i h drž a v a h.
Trgovinske bnojMvka.
Bndlmpaita. PA-nir* ZA »pomlad 6.79—6.81
F ši i i. « * i jes^n 1*9« rt 2"» >1» 6 30. Om za >t*en 5 62-5.64 H* za esen — *— —Ko nz» za «ept.-oktober 3.30 5.35 maj-juni 1896 4.R1—4.58.
Pit-men nova t»<l 71 kil. f. 6 2o »130 od 7® kil. f. 6 30-6.40 0'1 80 kil. 1. fl.35--6 45 od 7® kil. r 6 30 «40, 0,1 »a kil. fnr 6.50 -6.60.
I«i'ni.'» H*70 7 -; iirmo 6'--« «0 rinoT« 5 40-5.SO
PSenica: Ponodlie dobre. Prodaja 40000 met. st„ 2',— 5 cenpje Rž 5 ni. ceneie. Vreme: lepo.
i rafa. It»riilirnr>tni sladkor /.* avgust f. 12.40 rmf;i letina 1285. br^i portr.
Pran«. CentriImjal novi, postavljen-* Trat in eanno »red odpošiljate* pn««j f, 28 50. Con. cbhi* 29.25 —•— Četvorni SO- - —.- V glavah (•oditi) 30 25 -•—.
H»7r». Kumi smito koivI	septemberfr 1.75
/m januvar 8850, mlačno.
Hambur? Santo« »jimhi avfragi; z» september 74 28 decumber 72.50 maro 74 25 mirno. DunaO«ka» bovia lO. aaptambr« 19W
dane« včeraj
Državni dolg v papirju .... 1.01-— 100.05 „ , t »rebru . . . . 101 35 101.50 Av«trij*lia renta v zlatu . , . 122 »5 122 50 „ t kronali . . .101 40 101.55 Kreditne nkeije ....... 40V50 406.80
London 10 Liit........ 120.70 120 75
Napoliioni........ft.58'/, 9-58'/,
10 mark ........11.80 11.M
200 italj. lir . .......45.65 45 65
„GLASBENA MATICA" V LJUBLJANI.
NAZNANILO • XIV. ioltkam I«tu IHS/II.
Vpisovanje se bode vršilo dne 16., 17., 18. i u 19. septembra dopoludne od 10. do 12. ure dopoludne in popoludne od 4. do 6. v prostorih društvene šole na Bregu, h št. 20. II. nadstropje (Cojzova hiša).
Poučevanje se prične v petek, dne 20. septembra. Učni predmeti: Sploina gluVt&a ttorljM »ororo petja (dekiiikiJ pouk j« deški in dijaški molki 1 brezplačen, zbor),	I
\ ufinino se plača tm pouk rf'' * J^h tedenskih urah
SSSV& 01 predmeta 1 gl. 50 kr.
golil, ' ' M meioc-
Vpisnine je plačati za vsakega gojenca 1 gld. Starisi gojencev morajo biti druš-tveniki .Glasbene Matice" ; če niso že društveni k, plačajo pri vpisu gojencev 2 gld. letne društvenine	ODBOR.
Jakob Hafner
izdelovatelj civilnih in vojaških oblek
prevziml jn kakorsne-koli uarocbe ca uniforme po jako umestnih cenah. Via Caaerma it. 12.
Nova, velika zaloga olja, octa in mila
Sticotti
Via Stadion štev. 19.
t
Sloveči prašek za zobe
prof. dr. Haiderja jn nnjlmljAo Hreds&vo za čuvanje /ob prod giijilobo t?r jih čisti, ne
d it bi oškodoval stoklonino. V skalljlcali pu 30 in M) nvA. izključno v prumovnui lekarni
PjjjjjKMjEB „ftl dne Mori" Trst, «llhi tr|.
m
RAZSTAVA POHIŠTVA
z Dunaja in iz Trata
dobro po/nane tvrlke
Angelo Delpin
v ulici del Tor rente hit. 23, 1. nadstropje.
(vfttriu glodalica A-moma),
Priponfj velikansko a vojn zalogo pohiitva in tHpetarnkih gtvarlj.
Pnhiltvo za npKlii.i s »bo, popolno, ud f. 140 do 350 , jedilno <tobo	„ f. 140 . 850
Pohiitvo za ur&inikc ln delavce p) zsitinih cenah.
Znre< izborno pohištvo po ni kih cenah.
Srečke za zidanje cerkve ob jubileju cesarjevem po 1 gld. $ žrebanje že pojutršnjem
GliiVni dobitek:
30.000 dinarjev
vreden
Sm'kp priporočajo: Giua. Solaffio. Alessundro Levi, Mandel & Cump.
Lastuik politično društvo,Edinosti". — Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.