Envlar la Corresponden-cla a: Cas. Correo No, 8. Sucurgal 17 - Bs. Aires.
KeaacolOu y AdmlnlstraciOn C. HAMON USTA 5151 T. A. 50 - 5502 Bs. Airea ★
NAROČNINA:
Za eno leto $ 8.—
Za pol leta $ 5.—
Za inozemstvo 2 dolarja Poaameina itsv. 20 ctc.
Sl o VCNSKI ffus
. ■ . \ > i |l > V l I
DK LA PttOFlSiiAl . HTTBLKCTUAL
No. 278386
(LA VOZ ESLOVENA)
PERIODIOO QUINOENAL DE LA COLECTIVTDAD ESLOVENA (VCGOBSLAVA) PARA TODA SLI) AMERICA - ORGANO DE LA SOCIEDAD YUOOESLAVA "HOGAR POPULAR ESLOVENO”
FRANQUEO PAGADO
Conc*ai6n N1 3159
TARIFA REDUCIDA
Concesidn N* 1551
LETO (ANO) III.
BUENOS AIRES, 31 DE MARŽO (MARCA) DE 1949
No. 27
ii u coLEcnn
Estaraos afrontando una situacion critica de nuestras organizaciones, en las cuales čada dia mas se opera el debilitamiento organico. se rompe la unidad de la colectividad, nace la enemistad y el odio en lugar de las acciones fraternales y de la cooperacion mutua, que con tanto carino y celo hemos cultivado; donde van tomando amplitud la apatia y la confusion en lugar del nivel ascendente de cultura que abarcaba a nuestra colectividad progresista; donde, en lugar del sincero y justo sentimiento patriotico que desperto y se desarrollo en el seno de nuestra inmigracion en el transcurso de la lucha liberadora de nuestros pueblos, que admiro al mundo y sembro ejemplos, se trata —y no importan los medios— de volcar el odio y el olvido, de sembrar mentiras y calumnias en la colectividad sobre el pasado y el presente de nuestros pueblos; donde todo el vasto programa trazado en la 1^ Conferencia de Mayo de 1947, para proporcionar cultura y beneficios a nuestra inmigracion, se hace trizas. Todo este lamentable estado de cosas se produce debido a la desgraciada resolucion que asumio el Plenarium del 24 de julio de 1948, que se pronuncio sobre el entredicho del Cominform y el P.C.Y. y en sentido de condena a las actuales autoridades de Yugoslavia.
Y esto sucedio justamente cuando nuestras organizaciones tendrian que asegurar mas que nunca y de manera inquebrantable. la unidad y la com-prension adquirida, entendiendo que los actuales momentos son diferentes que en Mayo de 1947, para oponerlas a todo lo antidemocratico y antipro-gresista, teniendo que centrar el maximo de fuerzas por la ampliacion de la unidad, para debilitar los planeš de los criminales de guerra que entre nos-otros abudan čada dia mas, para reeducar cierta parte de la inmigracion que llega, para aislar y acorralar a estas bandas de ustashis y chetniks que, aliados a lo mas negativo y reaccionario, tratan de penetrar en la colectividad con un sinnuir.ero dr ar+imanas.
Frente a este cuadro ninguna pasividad se justifica; mas bien, ayuda ai mal.
Los que hemos sido participes de la unificacion de la colectividad, los que permanecemos fieles a los proncipios programaticos de la 1^ Conferencia de Mayo 1947, los que entendemos que ese amplio programa de accion debe ser una realidad para nuestra colectividad trabajadora y progresista, los que estamos intimamente identificados con nuestros pueblos en su lucha heroica por la liberacion de Yugoslavia del invasor nazifascista, los que estamos con nuestros pueblos que obtuvieron la independencia, la libertad y su soberania, y que han trazado la edificacion de la Nueva Yugoslavia en base socialista, los que permanecemos fieles a nuestros pueblos y confiamos en ellos, no podemos permitir que un nuevo factor se suma a sembrar el odio contra la historia de los hijos de nuestra Patria.
Segun lo establece el Art. 6 de la carta organica del Oonsejo Central y frente a un estado anormal como a la acefalia del Consejo Central, al cual de los 24 miembros electos en la 1^ Conferencia y en representacion de 13 organismos centrales, hoy quedan solo 7 miembros; frente a una situacion de desborde peligroso en el progreso de la colectividad; frente a las posi-ciones antipatrioticas de los que dicen representar al Consejo Central; frente a la transcurrencia de dos anos sin haberse llevado a cabo el Congreso de la colectividad y sus roganizaciones: nos tomamos la facultad, que nuestra carta nos la otorga, de llamar a la 2* Conferencia de la Colectividad y por la cual en reunion de 6 de maržo de 1949 entre representantes de nuestras organizaciones en un minimo mayor de 30%, hemos formado la Comision de Organizacion pro-preparacion de la 2* Conferencia de la Colectividad ¥ ugosiava en la Argentina.
Hacemos extensiva esta declaracion a las organizaciones, a sus asociados, a toda nuestra colectividad, para que todos juntos encontremos los posibles puntos de contacto, con el fin de restablecer la union y la fortaieza de nuestras organizaciones y retomar el camino de la 1* Conferencia.
Entendemos que debe impedirse a traves del esclarecimiento de este problema, que los asociados no se alejen de sus respectivas organizaciones. Debemos impedir que se siga extenaiendo el odio, las provocaciones, las mentiras y las calumnias.
Tenemos que forjar el clima unitario, olvidar ofensas y rencores —que hoy todavia es posible— y marchar unidos y fuertes, como lo eramos en la 1^ Conferencia, para impulsar la colectividad hacia el progreso.
A traves de la fortaleza unitaria tenemos que extirpar las raices de los fascistas, reaccionarios, de la banda de los criminales de guerra, a quienes favorece la conducta de lucha fratricida que se entabjo en la colectividad respecto a la declaracion del Plenarium.
Entendemos que antes que nada debe primar en la mente de čada yugo-eslavo de sentimiento patriotico y progresista, el mantenimiento y el desarrollo de la Unidad y de la fuerza de las organizaciones de nuestra colectividad.
Entendemos estar firmemente solidarios con los pueblos de Yugoslavia,
con nuestra amada Patria, por la cual veneramos admiracion, respeto y orgullo, que supo en el primer instante de la ocupacion de nuestro suelo por las botas del nazifascismo levantar la bandera de lucha por su liberacion y que rego de sangre, sin escatimarla, de sus mejores hijos no unicamente por la liberacion de Yugoslavia ,sino por la liberacion de toda la huinamuad da la peste pardo-fascista, contribuyendo con sus ejemplos iniund-r vaior y despertar la rebeldia popular en otros pueblos sojuzgaaos y supo coiocarse en primera fila, contnbuyendo con sus vidas, a la luciia de hero«^s ue la gjoriosa Union Sovietica.
Condenamos en nombre de nuestros pueblos a todos aquellos que ca-lumnian a nuestros pueblos y comparan a esos pueblos como un reuano de ovejas, sumido frente a una “dictadura”.
Estamos con nuestros pueblos que —frente a todas las dificultades— construyen victoriosamente la Nueva Yugoslavia y el socialismo.
Estamos con nuestros pueblos y con sus representantes elegidos demo-craticamente, en la lucha contra los guerreristas, contra el imperialismo y estamos con su abnegado batallar por la salvaguardia de la paz a cuya cabeza se encuentra la Union Sovietica.
Estamos con los hijos de Yugoslavia en la defensa y solidaridad de todo movimiento justo y progresista, porque los intereses de nuestro pueblo se conlunden con los intereses de ia avanzaua de la humanidad.
Interpretando el sentir de la colectividad, hacemos extensivos estos prin-cipios para que alrededor de ellos se forje la amplia y podorosa unidau ue la colectividad yugoslava en la Argentina.
Hacemos extensivo este llamado unitario en bien de los intereses de la inmigracion yugosla 'A y de imesti a. /a tria —a p&ur de ias injurias y ae las mentiras— a los hombres que hoy se agrupan alrededor de “Jug. Iseij. Glas” que reflexionen y desistan del camino empezado, porque ese camino y el lenguaje —muy a pesar nuestro— se identifica con los escapados a las san-ciones justicieras de los pueblos de Yugoslavia.
PARA EL RESTABLECIMIENTO DE LA UNIDAD EN LA COLECTIVIDAD, MARCHAREMOS HACIA LA 2* CONFERENCIA, AGRUPANDO A TODAS LAS ORGANIZACIONES, Y PODER ASI CUMPLIR PAaA NUESTRA INMIGRACION EL PROGRAMA TRAZADO EN LA 1» CONFERENCIA, DANDOLE AL CONSEJO CENTRAL UNA COMiSION DI-RECTIVA REPRESENTATIVA Y UNITARIA.
Buenos Aires, 6 de maržo de 1949.
COMISION DE ORGANIZACION P RO 2& CONFERENCIA DE LA COLECTIVIDAD TUGOSLAVA EN LA REP. ARGENTINA
Delavski razred Jugoslavije bo tudi v bodoče pomagal demokrati Imm in osvobodilnim gibanjem po svelu
IZJAVA JUGOSLOVANSKIH DELEGATOV O DELU ZADNJEGA ZASEDANJA IZVRŠNEGA ODBORA SVETOVI,E SINDIKALNE -oL/E
Iz Pariza, kjer sta bila v imenu jugoslovanskih delovnih ljudi navzoča pri zasedanju izvršnega komiteja Svetovne sindikalne federacije, sta se vrnila v Beograd tovariša Djura Salaj, predsednik, in Mišo Pavičic, sekretar Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije.
Delegata sta dala sodelavcu Tanjuga izjavo o delu zadnjega zasedanja izvršnega komiteja Svetovne sindikalne federacije in o stališču, ki sta ga zavzela v imenu jugoslovanskih delovnih ljudi.
Predstavniki sindikalnih gibanj ZSSR, Jugoslavije, Poljske, Češkoslovaške, Rumunije, Madžarske, Francije, Italije, Kitajske, Latinske Amerike, Indije, Cejlona in Avstralije so nadvse ostro obsodili poskuse razbijanja Svetovne sindikalne federacije kot manev-
re sovražnikov d^ av.,
-S
spletke agentov kapitalistične reakcije aimeriškega imperijalizma v samem delavskem gibanju. Vsi prisotni delegati (razen Jansena — Danska) so se soglasno izjavili za nadaljnji obstoj in krepitev delovanja SSF.
Jugoslovanska delegacija je strogo obsodila poskus za razbitje Svetovne sindikalne federacije, l.; so c; p pr vili reakcionarji iz Trade Unionov m KIO, ter razkrinkala po kus koi manever razrednega sovražnika in še posebej kot manever ameriškega imperializma.
Lahko rečemo, da je poskus za razcepitev Svetovne sindikalne federacije tudi to pot propadel. Ultimat za ukinitev dela Svetovne sindikalne federacije, ki so ga predložili Dickin Carrey, Kipers in podobni, je odklonila večina
pomniti pa je treba, da Se tudi sindikalne organizacije v Angliji sedaj zavedajo razkolniškega in sovražnega početja Dickina in Carreya. Vedno večje število sindikalnih organizacij v teh cfržavah obsoja njuno razkolniško delovanje in zahteva okrepitev Svetovne sindikalne federacije.
Brez dvoma bo kongres Svetovne sindikalne federacije, ki bo letos v juniju in juliju v Milanu, novi manifestacija odločnosti mednarodnega sindikalnega gibanja, da stopa po poti, ki je že do sedaj redila pomembne uspehe za delavski razred vsega sveta.
Jugoslovanski sindikati bodo nudili za okrepitev mednarodne solidarnosti delovnih ljudi tako kot dosedaj tudi v bodoče vsestransko .moralno in materialno pomoč delavskim, demokratičnim in osvobodilnim gibanjem ter miroljubnim silam na svetu.
TRGOVINSKA POGODBA MED FLRJ IN ČEŠKOSLOVAŠKO
Prve dni tega meseca je bila podpisana trgovinska pogodba med FLIl Jugoslavijo in republiko Češkoslovaško. Jugoslavija bo izvažala jestvine in razne materije za industrijo v zameno industrijskih izdelkov.
MARŠAL TITO BO GOVORIL
Kakor poročajo, bo na 10. aprila govoril Maršal Tito na Kongresu Osvobodilne Fronte. Polaga se veliko važnost na ta govor z ozirom na spor, ki je nastal med lnformbirojem in KPJ.
Primorske vesti
Nezaslišana kulturna sramota v Gorici
FAŠISTIČNA DRHAL PREPREČILA PREŠERNOVO PROSLAVO
V nedeljo 13. februarja so goriški turni barbari, so dokazali v nedeljo 13. Slovenci prvič po dolgem moledovanju februarja oni sami. in zahtevah dobili dvorano v Ljudskem
PROTESTNA NOTA FLRJ ITALIJANSKI VLADI
Jugoslovanski minister v Rimu dr. Mladen Ivekovič je 24. febr. izročil italijanskemu zunanjemu ministru protestno noto glede zadnjih sovražnih dejanj in fašističnih napadov proti članom slovenske manjšine v Gorici ob priliki proslave Prešernove smrti.
SPORAZUM MED STO-JEM IN FLRJ
.. Med Tržaškim ozemljem in FLR Jugoslavijo je bil meseca februarja skleni en sporazum, ki urejuje telefonske in brzojavne zveze ter promet poštnih zavojev do 20 kg-.
domu, da počastijo stoletnico smrti svojega velikega pesnika Franceta Prešerna.
Vsem Goričanom in vsej demokratični javnosti je znano, da so Slovenci v Italiji kljub mirovni pogodbi in italijanski ustavi sistematično zapostavljeni in preganjani že ves čas od priključitve do danes. Tam še vedno gospoduje nemoteno fašizem, ki ga podpirajo demokristjani in organi De Gašperjeve vlade.
Od 15. septembra niso več Slovenci mogli dobiti v Gorici uiti najmanjše dvorane za svoje kulturne in politične prireditve. To je neizpodbiten dokaz, da današnji oblastniki .v .Italiji smatrajo Slovence kot drugorazreden narod.
NESRAMNO HUJSKANJE DEMOKRISTJANOV
Goriški župan je končno dal goriš-kermi Pevskemu in glasbenemu društvu na razpolago za to prireditev dvorano v Ljudskem ddmu. Čim je za ta korak znala goriška fašistična sodrga in svojat, udružena v tako imenovani A Gl, katoliška akciji, MSI in drugih organizacijah, je že v soboto 12. febr. sklicala izredni sestanek svojih pretepačev in sklenila, da mora na vsak način preprečiti Slovencem Prešernovo proslavo. Demokristjani “Giornale di Trieste” je na široko odprl stolpce svoje goriškemu fašizmu in v ostudnih vrsticah hujskal Italijane, naj vendar ne dovolijo, da bi se v Gorici, v srcu mesta, čula slovenska beseda, ker bi to predstavljalo veliko žalitev ne samo za Italijo, marveč za ves kulturni svet. Za njih so Prešeren in njegove človečanske ideje barbarstvo, ker o kulturi sploh nimajo pojma. Da so pa nekul-
Svetovne vesti
3 MILIJONE BREZPOSELNIH V AMERIKI
Nevarnost krize v Ameriki prihaja vsak dan bolj do izraza. Dva najvidnejša znaka ekonomske depresije sta rastoča brezposelnost in porast cen.
V decembru lanskega leta je bilo v Ameriki “samo” 1 milijon brezposelnih. Toda vladni statistični urad je moral že v februarju priznati, da je število ljudi brez zaposlitve narastlo v kratkih dveh mesecih za 1 milijon in 700.000 ljudi in tako doseglo-število 2 milijonov.
Vteku neke tiskovne konference pa je vladni predstavnik moral priznati, da je brezposelnih bilo konec februarja kar 3 milijone in da njih število stalno raste.
To dejstvo je zaskrbljenost mnogih vplivnih Američanov odvrnilo od zunanjepolitičnih zadev in je obrnilo na notranje probleme. Vladni organ Ewan Claue je izjavil, da ko bo število brezposelnih naraslo na 5 milijonov, bo nastopila v Ameriki kriza.
MIROVNI KONGRES V PARIZU
Dne 20. aprila se bo vršil v Parizu svetovni kongres pripadnikov za mir. Uplivne osebe celega sveta se bodo kongresa udeležile.
Organizatorji kongresa so prejeli iz vseh držav ogromnih solidarnih pisem z željo, da bi kongres čimboljše uspel.
NOVO ZDRAVILO PROTI TUBER-KULOZI
%
V Združenih državah so začeli proizvajati nov zelo močan antibiotik, imenovan Dilidrosoreptomicina, ki je izredno uspešno sredstvo proti tuberkulozi in drugim nalezljivim boleznim,
ITALIJA VKLJUČENA V ATLANTSKI PAKT
Kljub velikanskemu protestu delavskih italijanskih delavskih množic, je De Gasperijeva vlada sklenila vključiti v Atlantski pakt. Conde Sforza je že odpotoval, da v imenu italijanske vlade to podpiše.
FAŠISTIČNO OBLEGANJE LJUDSKEGA DOMA
Organizatorji Prešernove proslave so vicelcvestorja opozorili na nesramno pisanje in ga pozvali, naj zagotovi, da bo prireditev nemotena. Obljubil je, da bo ukrenil, da bodo nemoteno Slovenci proslavili svojega pesnika.
Zagotovilo pa ni bilo izpolnjeno, ker dogodki so to dokazali. Plačana drhal je že pred uro oblegala Ljudski doim. Namen je bil popolnoma jasen: zasesti dvorano in ves okoliš, tako da se Slovenci ne bi mogli proslave udeležiti.
Slovenci se kljub temu niso prestrašili in mirno prihajali v majhnih skupinah v dvorano, kljub temu, da so jim vso pot grozili, da jih bodo pretepli in jim celo zažgali dvorano. Javni organi so kar mrgoleli, toda ostali so od začetka do konca le mirni gledalci.
Dvorana je bila za napovedano uro popolnoma zasedena, a po večini od nahujskanih pretepačev. Oblasti niso poskrbele, da bi izpraznile dvorano in pustile kasneje v dvorano samo Slovence, katerim je bila proslava namenjena.
ZVERINSKO TULJENJE V DVORANI
Ob napovedani uri je stopil na oder tov. Pavlin, da bi otvoril proslavo s pozdravnim govorom. V dvorani je bil navzoč sam vicekvestor s številnimi policijskimi agenti. V tistem hipu se je človeku zazdelo, da se nahajo v zverinjaku. Slišati je bilo le prve besede govornika; huronsko vpitje in živalsko vpitje mu niso dovolili, da bi nadaljeval s svojim govorom. Svojat je na povelje uprizorila zverinski koncert z raznimi pesmimi in med kruljenjem fh drugim so nadebudni mladeniči in goriška inteligenca dali duška svoji globoki mržnji do vsega, kar je slovenskega in slovanskega z raznimi vzkliki, ki jih ni mogoče /naštevati, ker spadajo v svinjak. /.
Tako so Slovence že stotisočkrat n1 stotisočkrat prepričali, kaj je dvatisoC' letna kultura. Slovenci so pričeli vst®-jati in odhajati z dvorane, ker s prosi®' vo ni bilo mogoče nadaljevati. Drhal Je vdrla v dvorano, začela pretepati, plju' vati in zmerjati naše ljudi. Posebno so se širokoustile in pljuvale strupene pl junce na Slovence “inajfinejše” č?°' riške dame. Iti jih zraven ni bilo sram izustiti ostudnih besed. Zdelo se je, k®' kor da so tisti čas prišle iz javne h'9e’ Slovence je bilo sram, da imajo take ljudi za someščane.
V dvorani so napadli škvadristi P°' sameznike in jih pretepali. Pri napad« so bili ranjeni: Pavlin, Delka Deveta-kova, osemdesetletna Pavlinova, žen® predsednika DFS in drugi. Ko so Slovenci odhajali iz dvorane, so fašisti k(,t hijene prežali na vsakega posameznik®' da bi ga obkrožili in pretepli. Pljuv®' nja in ostudnih psovk so bili delež11} prav vsi. Isto se je nadaljevalo na uM do večera. Pretepači niso prizanesli nf' ti starim ženam. Mnogo Slovencev Je bilo ranjenih.
Vse to se je dogajalo v navzočnost’ vicelcvestorja in številnih organov j®?' ne varnosti, ki niso ničesar ugrenili. 11,1 bi prepodili razgrajače in poskrbeli z® red. Oblasti so dale na razpolago dvo' rano, da na ta način dokažejo, kak° spoštujejo mirovno pogodbo in it®'1' jansko ustavo in da si na ta način Pre. mednarodno javnostjo operejo svoJe Voke.
Dejstvo je neizpodbitno, da se Sl(J' venci v Gorici ne morejo po strahovi' tem tridesetletnem trpljenju po pora«® fašizma niti kulturno izživljati in d1 oblasti tolerirajo tako stanje. Fašiz*’1.1' Gorici pustil globoke korenike, 1
je v
bi
teh korenik raste drevo in ne da vsahnilo, skrbe današnji oblastniki rt' publike Italije.
V zvezi z dogodki o priliki Presej' nove proslave je Demokratična front Slovencev poslala protestno noto Pr®\ sedniku italijanske vlade, predsednik* poslanske zbornice ter veleposlanik011 štirih velesil.
STATISTIKE
PREBIVALSTVA IN BREZPOSELNIH
Statistike pravijo, da je bilo 31. de- secu juliju lani, ko je bilo število bie?' mbra 1948 v Trstu 275.628 prebival- poselnih okrog 23 tisoč. .
tr ^ „ • a_i _*i,1« ip n*
Statistični podatki kažejo, da je
Tržaškem zaposlenih 18.400
delavk;
NOVA POGAJANJA ZA MIR NA KITAJSKEM
V Pekingu je komunistična vlada javila, da se s prvim aprilom lahko pričnejo ponovna pogajanja za dosego miru. Podobna pogajanja so se vršila že pred meseci, toda so se izjalovila, ker reakcionarna kuomintanska vlada ni hotela sprejeti predloženih pogojev.
Ali si že poravnal naročnino za Slovenski Glas?
cembr
cev. Vmesto se je tekom leta preselilo 5.212 ljudi, porok je bilo 2667, rodilo se je 3.174 otrok, umrlo pa je 2.866 ljudi, ki sta jih največ pobrala jetika in rak.
To so uradne statistike, ljudje pa pravijo, da je v Trstu nad 300.000 prebivalcev.
Iz zadnjih uradnih statističnih podatkov je razvidno, da se je število brezposelnih delavcev na Tržaškem kljub raznim naročilom ERP' (Marsn*. ozemlju v mesecu januarju dvignilo za j Ilove plana) in zaradi tega narašča tl1 3.000, to je, da je doseglo višino v me-! revščina.
število brezposelnih delavk pa je v P1 m er javi s številom zaposlenih zelo v , soko ter dosega celo število 11.790 ® 50 odstot. celokupnega števila, to je* je brezposelnih delavk za približno * . več kot pa brezposelnih delavcev, jih statistični podatki navajajo 9.47*- ^ Število brezposelnih na Tržask6 ozemlju narašča iz dneva v dan 111
- - .glift;
Zagrebški velesejem
bo predstavljal pregled industrije in kmetijske moči Nove Jugoslavije ter pokazal visoko kvaliteto proizvodnje in proizvodov jugoslovanski11 narodov, ki v naporni borbi za izvršitev Petletke ustvarjajo pogoJe za nagel ekonomski razvoj svoje zemlje.
Velesejem se bo vršil od 17. septembra do 2. oktobra 1949.
Vse potrebne informacije o Zagrebškem velesejmu se dobijo pri TrgO' vinskem poslanstvu FNRJ v Buenos Airesu, Av. de Mayo 1370-1 telefonska številka 37 - 4551 in 37 - 8726
Jftfaa. (4&v.) 27 — 31. marca 1040
7 l............................
S/OMENICA GORIŠKIH SLOVENCEV ITALIJANSKI VLADI
'iIzvršni odbor Demokratične fronte jPttfenM.V f. ttaliji je. sfkležlfl |)osl;i ti ‘^fijanski vladi St.zv^i z tteželtlO avtonomijo iivib ftiriansko-goriske, pVVkra-Jine spomenico, v kitcri bo, obrazložil zahtevo Demokratične fronte Sloven-«ev, da naj se v tej novi pokrajini Uvede posebni statut, s katerim bi bile z8jameene kulturne in narodne pravice gorifikih in beneških Slovencev.
S X/O VENSKI GLA8
■ Sjf«
Str. 9
istrsko ljudstvo jE SiPhego-
VORLLO
Volitve istrskega ljudstva, Iti je šlo na ',°iiS(5a glasovat za nove odbove Slovansko italijanske antifašistifine unije SIaLT; so ^Kazale, da je to ljudstvo na jugoslovanskem področju Svobodnega tržaškega Remija politično zrelo,- da se iie d» be-&ti po ii6bteni sbvražni prčp agandi ter je zvesto bratstvi! treh iiarodov (slovenskega, italijanskega, hrvatskega)/ slož-?? živečih v tej coni. Ljudske mnoči6e so hitele že v rani uri na okrašena voliSča ?*r. izvolile v odbore SIAU svoje (Saf,ibolJše, n«3bolj zavedne predstavnike. Sijajno pričanje trdne zavesti je dalo 34 volilnih e»ot v Koprskem okrožju, fcjef je bila vo-^na udeležba 100 %. Skupno je voiiio f lirskem okrožju Svobodneka tržaškega kemija 97.'6 % volivcev, članov SIAU. ^©nieniti moramo, da je šteVilfi članstva narastid po mfeštih in vaseh za 4.7Ž8. Nfivo izvoljeni odbori so se takoj lotili 8vPjega dela, dk se. oddolžijo izkazanemu 'olivnemu zaupanju. Pomagati hočejo 'Judski oblasti pri njenem obnovitvenem ^lu ter izvajanju obsežnega gospodarnega načrta. Okrepitev vezi bratstva med tfemi narodi, vztrajno dviguje življenjske f&Vni in gospodarska dejavnost bo krepak 0(lgovor vsem reakcionarnjern' in Vidali-tavcem, ki so si zaman prizadevali, da bi 0(Jvrnili pozornost istrskega ljudstva od Velikih, perečih nalog obnove istrskega °krožja.
^ Vi KALIJEVO SKUPINO SE JE V'J*lHO-^Al‘11, ITALIJANSKI NACIONALIZEM
Predstavniki tržaških demokratičnih ov-KftnizaciJ so obravnavali na pobudo volivca odbdrtt italijansko slovenske Ljudske ^°nte politični položaj glede im morebitne v°litve in so Se na konkreten . sklepe. stopno vključevanja Tržaškega ozemlja v ®Wshallov plan. Angloameriška vojaška uPi-ava izkorišča no objavi resolucije In-*°Wnbiroa nastali položaj in pripravlja volitve, ki bodo v ostrem nasprotju z tlo-l°čili mirovn epogodbe z Italijo. V ne bolj P^Vljaduje vtis, da hoče imperialistična 'o,jaška uprava oslabiti položaj Slovencev j** Prinesti predvidene volitve nft linijo priključitve Trsta k Italiji. Tržačani pa sftio ž,‘ izdavna spregledali te nakane. Zaradi *eSa se hočemo dosledno Boriti za spošto-vanje mirovne pogodbe z Italijo, za poli* t*čn<> in gospodarsko neodvisnost Tržaškega ozemlja, za nacionalno enakopravnost s*ovenskega življa z italijanskim ter za enotnost slovansko-ltalijanskih ljudskih ^ožic. Danes je povsem jasno, da se je mladi.
Vidalijeva skupina' izirfaličila v bedno pro-1 vokfttorslio gnezdo in da so šle' vtihotapili J vanjo elertieniči ftalljansltega nacionalizma, , ki hromijo revoluciolffftftKo enotnost tržaškega proletariata in ki so zaplavali na linijo revizionistične politike na škodo sa-tftfcsfo.jnOsti Tžaškega ozemlja. Trdno povezami enotnost delavskih množic bo odklonila Vi dalije v pohlevno' oportunistični ift kompromisarski Vplivni program.
ti Tem in onem
Jameljci se pritožujejo, zaradi slabe poštne službe v Jamljah. če dobiti
pošto, morajo sami ponjo v 5 km odcfaJ.feni Tržič.
Podgorska mladina je uprizorila z lepim uspehom V Bfegftntovi dvorani Goljevo mladinsko igro “Jurček".
Hčerka slovenskih staršev s Solkanske ceste v Gorid je prišla v šolo pri uršulin-lcah na Katerinijeveiri trjiti, ki ji je naj-hti/Jn, z rdečim trakom) v laselt.- Učiteljica je zahtevate 6p1 rije,- naj odstrani trak, £e-sar pa ni hotela storiti. Zaradi tega je ftitirala deklica domov. Siovtittski štarši, nikar s^Sjib otrok v italijanske šole, ičjer se celo rdeč ebaV^e bojijo.
V Kobaridu, ki kaže na fsttk korak po jugosloviltfsRi ljudski oblasti zagofdVtjfini napredek, bodo fef&i razširili iobftriškd ribogojnico. Tako bo mogoče, dal Wm6 še v petletki presegli predvojno stanje rib
vSoči, Istrijci, "FtfhriirtSki in Koritnici.
Iz Trsta je odpotovala $ fettdfmpešto madžarska trgovinska delegacija, ki je prispela S6nt Karadi sklenitve trgovinskega dogovbra. Njeiib ffnitev povezujejo s težavami, ki so1 se pojavile med pogajanji z nekaterimi predstavniki tržaškega gespo-darstvft.
Slovenski planinci v Gorici s6 Imeli sv 63
občni zbor v okrasfeni dvorani “Pri zVeždi'’ na trgu sv. Antona. IzVoijSff je bil nov odbor, ki je zagotovil člane, da bo Slovensko planinsko društvo v Gorici nadaljevalo svoje delo z vztrajno delavnostjo.
V Dolini imamo občinskega uradnika, ki Se mu zelo toži po fašističnih časih. Zaman si prizadeva ta mladenič, da bi speljal slovensko deco v italijansko šolo. Dečko je menda prespal čas, ko so Mussolinija obesili *a noge.
V Gorici so umrli 50 letna trgovka Gi-zela Krašenič, 681etni upokojenec Jožef Okroglic, A8 ‘letna gospodinja Antonija viligoj, 81 letna gospodinja Marija Sojca, 64ietna kmetica Marija Vida- KlavŠič, 56 letna gospodinja Terezija Leban-Malik, 69 letna Terezija Gabrijelčič, 77 letni Franc Zornik iri 67 letni trgovec Anton Blažič.
Iz Doberdoba poročajo, da so tam tista-novili mladinski pevski zbor. Dobro deluje tudi godbeni odsek na pihala, kjer sodeluje 2 5 godbenikov.
V Sovodnjah bodo zgradili dom kulture in prosvete z lepo dvorano. Sestanka, na katerem s osprejeli ta sklep, se je udeležil tudi predsednik Zveze slovenskih prosvetnih društev.
Peč. Komaj ustanovljeno prosvetno društvo “Gozdič” si je uredilo svojo knjižnico, ki šteje že lepo število knjig. Po dobrem leposlovnem čtivu segajo stari in
Vojni zločinci Borghese, Roai-ia in Ambrosio na svobodi
Poziv na vpisovanje državljanov F. L. R. Jugoslavije
Z ozirom na člen 11 Pravilnika za izvršitev zakona o državljanstvu FLRJ od 25. januarja 1946, obveščajo se vsi državljani FLRJ, dase obrnejo na Poslanstvo FLRJ v Buenos Airesu, ulica Charcas 1705 z zahtevo, da bodo vpisani v državljanski knjigi FLRJ v inozemstvu.
Potrebno je, da vsi državljani izpolnijo v triplikatu formular prijave, katerega dobijo na Poslanstvu FLRJ v Buenos Airesu.^
Prijava se mora spisati na pisalnem stroju ali z dobro čitljivo pisavo v našem jeziku. S prijavo je potrebno dokazati, da so navedeni podatki resnični in točni. To ie lahko potni list, krstni list, poročni list, domovnica ali podobno.
Prijave so proste vsakih pristojbin.
OMENJENO PRIJAVLJANJE DRŽAVLJANSTVA JE OBVEZNO ZA VSE JUGOSLOVANSKE IZSELJENCE.
POSLANSTVO FLRJ V BUENOS AIRESU
Prejšnji mesec je' Ml pred najvišjim italijanskim sodi sc e m oproščen vojni zločinec Valerio Horgljese, poveljnik zločinske X MAS, avtor rVest^ih zločinov, največji izdajalec. Z njim’ yred je bilo izpuščenih še več’drugih faSis1 ličnih voditeljev, med njimi prefekt repdfjlike Salo Egio Maria Gray.
Oprostitvi fiorghesija in ostalih je v 'nekajt.dneh sledda oprostitev italijanskih fašističnih generalov Roatte, Ambrozija in (ifagih. Roatta nosi na listi jugoslovanskih vojnih Zločincev število 1. Roatta je bil do kotič# leta, i942 poveljnik IT. Armade za Slovenijo fh Dalmacijo. Roatta je avtor famoznega “Circolare N. 3 C”, ki vsebuje določbe' za uničevanje ljudi, za požiganje naselij, ropanje privatne lastnine itd. Roatta je odredil streljanje vseh jugoslovanskih rodoljubov, ki so padli v roke fašistični italijanski okupatorski vojski, njegova je tudi zamisel in izvedba masovne internacije Slovencev. V njegovem proglasu je reSerfor Predvideva se popolna izselitev prebivalstva celotnega področja Slovenije, ki se ga na-doirriMi z italijanskim prebivalstvom.
Na generala Roatta in njegove podrejene pada odgovornost za 1500 ustre-I jefiifi slovenskih talcev, za 2500 ustreljenih pri r&filrclamentih, za 84 umrlih zaradi triučenja, ža, 103. ki so jih žive vrgli v ogenj, '/n okrog 900 ustreljenih partizanov in za vec kot 7000 v italijanskih taboriščih umrlih slovenskih otrok, starcev in žena.
Njegov podrejeni komandant II. Ar-mi.ie general Ambrosio je odredil vojaške akcije za iztrebljenje neoborože-nga prebivalstva, v tako velikem obsegu in v taki meri, da je prejel pohvalo generala Roatta. tz knjige “Poročilo o italijanskih zločinih proti Jugoslaviji
in njeffni narodom” hi se lahko povzelo ogromnega dokaznega gradiva o zločinskem delovanju Roatte, Ambrosija in drugih. Toda zadostuje za dejstvo, da je Jugoslavija zahtevala Roatta kot hajvečjega vojnega zločinca.
Ta* človek je danes v Italiji na svobodi. Toda ni samo on in nešteti. Na svobodi je tudi krvnik slovenskega ljudstva na Tržaškem, požigalec narodnega doma, Grunta. Svobodno in neovirano je delovanje izra‘žito fašističnih organizacij kot Movimieiito Sociale-Italiano, Uomo Qualunque iu drugih, svobodno se stopnjuje fašistični teror proti slovenski narodni manjšini v Italiji', kar nam dokazujejo nedavni dogodki v' Gorici.
'Vse'to dogajanje v Italiji od legaliziranih napadov rta demokratične sile in do rehabilitacije največjih fašistov, ima tudi primeren odsev na Tržaškem ozemlju, katerega notranje razmere se posebno ne razlikujejo od razmer v Italiji. Celo vrsto vidnih fašistov so že oprostili tržaško sodišče od Paninipa, Coceanija, Valmarina, do drugih manjših, medtem ko sede najboljši borci proti fašizmu v zaporu.
Tržaška neofašistična glasila od “Fiaccole” do “Giornale di Trieste” izlivajo ves fašistični gnev, ki polni njihova bistva proti slovenskemu prebivalstvu Tržaškega ozemlja in “Gioi-nale di Trieste” se ni sramoval zapisati, da je to, kar so storili fašisti v Gorici, še vse premalo.
Naše ljudstvo se vpraša, ali naj bo to demokratično Italija, ki se skriva za plaščem zapadne demokracije. Ni, prav gotovo ni. To so najmračnejše sile italijanskega naroda, Id se v zadnji vojni niso ničesar naučile, katerih cilji so oni, ki jih Mussolini ni dosegel._________
ŽALOSTNA OBLETNICA
0. aprila bo osem let, ko sta fašistični državi Nemčija in Italija, na razbojniški način napadli našo lepo domovino. Čeprav je Hitler še nekoliko pred tem svečano obljubil, da bo spoštoval jugoslovansko mejo, je kot na odgovor na demonstracije dne 27, marca v Beogradu in ostalih krajih Jugoslavije za,-hrbtno napadel Jugoslavijo. Tako opisujejo naši opisovatelji te zgodovinske žalostne dogodke: Onega usodnega dne so nemški bombniki s strašno silo napadli nezavarovani Beograd in ga porušili, kar se jim je zahotelo in popolnoma brez usmiljenja pomorili na de-settisoče mirnega prebivalstva. Istočasno so Nemci udrli preko meje iz Au-strije, Madžarske in Bolgarije v Jugoslavijo. Iz Primorske in čez Jadranko morje pa so se jim še pridružili obri Italijančki. Bivša jugoslovanska ojska ni bila sposobna braniti se proti ,aki sili. Stem so se začeli za naš na-od strašni dnevi, ki jih po naših bratih, sestrah ali sorodnikih sami vsak dan čitamo v pismih in drugih člankih, ki jih dobivamo iz naše nove Jugoslavije. Fašistični osvajalci so v nepopisnem sovraštvu do vsega slovanskega pričeli preganjali, mučiti, stre-ljati in obešati naše ljudstvo. Takega
Mcinnldo c rman
MEDICO
Nazca 2381 U- T. 50-2845
Or. CONSTANTINO VELJANOVICH
Sala espedal para tratamlentos del reumatismo y sala de Cirurla Atiened: Lun« - Miireol« j VlaniM Pedir hora por Mtton«
Dafensa 1153
U. T. 34-5319
množičnega pobijanja ljudi zgodovina ni še poznala. Hitler je vsemu svetu dokazal, da je vojna, katero je pričel, pravčna in da so samo Nemci, kot višja vrsta ljudi, sposobni in poklicani od ‘“zgoraj”, da na svetu uvedejo “nov red”. Kako je ta njihov “red” izgie-dal, smo mi Jugoslovani sami na lastnem telesu najlepše občutili.
A svobodoljubni narodi so fašistično vojsko premagali in dali narodom ljudskih pravic in svobode, da si po teh strašnih letih zopet opomorejo in pripravijo boljše življenje za bodočnost. Kljub temu se na svetu najde še mjo-go ljudi, ki glasno zagovarjajo tak način vojn in postopanja, kot je fašističen. Kratko rečeno: Ti ljudje so še nadalje hoteli neovirano bogatiti na račun tujih držav in tujih ljudstev. Stremeli so za tem, da zasužnijo ves svet in tako enkrat za vselej postati svetovni gospodarji. A narodi, ki jih je bilo po številu še precej, so to kmalu uvideli in zaželi samouporno vojno, ki je kmalu rodila dobre sadove, da ,ie porazila vse nasprotnike ljudstva in fašiste same, in dosegli po težkih in krvavih bojih zaželjeno svobodo in neodvisnost za zgradn.io nove demokracije, ki jim bo dala, s časem to, kar si ljudstvo samo napravi in priredi v lasten in ne tuj prid. V. K.
DCCTCC
HINKC HAIPEEN
Specijallst notranjih bolezni Ordinira vsak dan od 16 do 20 ure
SAN MARTIN 955 - 1 nad. - Dep. O T. A. 32 - 0285 in 0820
Siovcmski Glas
Propletarto: Socledfcd TuroosUt« "HOGAR POPULAR ESLOVENO”
CORONEL RAMON USTA 5158 — T. A. 50 (Davoto) 5502 Director: LADISLAO ŠKOF — Administrador: VICENTE SUBAN
ZASTOPNIKI:
tm C6rdobo in okolico: Prane Kurinčič — Pini6n 1639.
Za Ronario in okolico: Štefan Žisron — Avenida Lasros y Horq«*t».
Za Lomo Neero in okolico: Golobi? Marko.
Za Vlila Calzada in Tempprley ter okolico: Luia Furlan — Cnel. Floret, V. Caliadt Za Montevideo: Vera in Milka Ogrizek — Rectif!cacl6n LarcrfSaga 2235 Za Saavedro in okolico: Viktor Metljak: Ramallo 4962.
Za Mar del Plato: David Grilj. Calle SO No. IS — Mm <•! Plata.
Num. (Štev.) 27 — 31. marca 1949
Num. (Štev.) 27
BARBARSKI NAPAD NA KONGRES SLOVANSKEGA UDRUŽENJA
FAŠISTIČNA DRHAL IZZIVALA 1K NAPADLA SLOVANSKE
ZASTOPNIKE
POVRNIMO SE NA POT BRATSTVA IN EDINSTVA
Dne 6. marca je bila na sestanku zastopnikov in članov naših jugoslovanskih organizacij osnovana komisija za sklicanje DRUGE KONFERENCE. Ta komisija je osnovana na podlagi 6. člena, točke 2 organske karte, ki pravi, da na zahtevo 30 od sto organizacij, vključenih v C. J. Svetu, se lahko skliče konferenco.
V imenu pripravljalne komisije se je na sestanku podalo obširno poročilo, iz katerega je bila vidna jasna slika zadnjih let delovanja naših izselie-■ niških organizacij. Tudi se pri Jem ni prikrivalo dogodkov, ki so se vršili v zadniih desetih mesecih, to je v tem času, ko se vrši "mrzla vojna” med \Kominformo in KPJ.
Umestno bi bilo, da bi poročilo v celoti objavili, toda to je tako obširno in odmerjeni prostor v našem listu nam tega ne dopušča. Rečemo umestno, ker ravno iz tega poročila bi ftaši izšelienci razvideli resnično stanje naših organizacij. Žalostno je, da nekateri naši člani na slepo branijo gotovo stališče, brez da bi bili v pravi luči obveščeni o vsem, kar se je v zadnjih mesecih vršilo in dogodilo v naših organizacijah.
Na sestanku so vsi prisotni obrazložili stanje njihove organizacije, ka* teri pripadajo in to so bile res žalostne slike. Na podlagi izjav in v kolikor smo se že sami o tem prepričali, bodisi tu v mestu ali notranjosti, moramo priznati, da smo razcepljeni in med nami vlada celq mrznja. Da nas je na to pot privedla edino nesrečna resolucija z dne 24. julija, o tem ni dvoma. Vsled tega se je rodil tudi “Jug. IseljeniČki Glas”, ki vedno bolj ntfli mržnjo in povzroča vedno večje nesoglasje ifted jug. izseljenci.
Tudi ne moremo več tajiti in prikrivati žalostnega stanja v Slov. Ljudskem domu. Ne samo, da je nastalo nesoglasje med članstvom, centralo ih podružnicami, temveč smo danes deloma Že razcepljeni, kajti bivše G.P.D.S. v Simbronu, oziroma voditelji istega so se odstranili od Slov. Ljudskega doma. Pustimo pa to zadevo, kajti na prihodnjem občnem zboru se bd.ža ključil ta odstop in tudi zadeva vseh naših podružnic. Tedaj bftmo lahko obširneje spregovorili.
Ali naj se to, v resnici žalostno stanje, padaljuje in zaradi tega vedno bolj in bolj pešajo naše jugoslovanske organizacije? Mislimo, da je skrajni «as, da se vrnemo na našo staro pot, to je pot bratstva in edinstva. Bil bi zločin, da bi sami uničevali uspehe našega dolgoletnega truda. Vsak naš zaveden izseljenec, ki mu je njegov narod, bratstvo in edinstvo le količkaj pri srcu, mora danes napeti vse sile, da se ponovno vrnemo na pot, ki smo si jo začrtali na naši prvi konferenci. Zato je pa neobhodno in nujno potrebna DRUGA KONFERENCA, NA KATERI MORAJO BITI ZASTOPANE VSE NAŠE JUGOSLOVANSKE ORGANIZACIJE. Tam bomo slišali “vox po-poli, vox dei” (ljudski glas je božji glas) in po tem se bomo tudi ravnali.
Nobeden naših članov ali članic ne sme med tem izstopiti i2 naših vrst in kdor to napravi v današnjem času, vrši izdajstvo. Dolžnost je naša, da povsod nujno POUDARJAMO potrebo čim tesnejšega sodelovanja in enotnosti. OBSOJATI pa moramo vsako razbijaško delovanje, ki povzroča razkol v naših vrstah. ZATEVAJMO, da bo naše delovanje v skladu naših pravil in odklanjajmo vsako pereče vprašanje, ki ne spada v na delokrog.
BANCO P0LAC0 S. A.
Unico Banco Eslavo de Sud America
SeccMn VVGOESLAVA
Atendida por exporto perlona/ de 96*9 nacionatidsd.
V en de m on l1
PASAJES PARA TD60ESLAVIA
Y los demis po/se* de Europo
' <
CON SUIT E NO S P E K S ONA1MENTE O POR ESCR/TO
Kakor je bilo javljeno, dne 23., 24. in 25. t. m. se je imel vršiti v Btienos Airesu TRETJI KONGRES Vseslovanskega Udruženja (Union Eslava tie la Argentina). Kongres bi S6 vršil v obširnih prostorih ‘‘Parque Norte”, tili-ca Las Heras in Malabia, na katerem bi bile potom številnih delegatov zastopane vse slovanske organizacije itfdm re-publikeArgentine .
Izvršni odbor Union Eslava je že par dni pred napovedanim kongresoni poskrbel od policije potrebno dovoljenje in ni bilo tbrej dvoma, da bi se kongres 'fie vršil.
13an otvoritve kongresa, t. j. 23. t. m. se je ob napovedani uri zbralo pred Parque Nttfte precejšnje število delegatov, toda vhod v prostore, Kjer bi se vršilo zasedanje, je bil zaprt in lastnik istih j e, obvestil izvršni odbor Uni6n Eslavfe, da županstvo (Direcei6n de Es-pectaculos Publioos) tti Že izdalo dovoljenje v tem ožiru ifi da se Vrez tega kongres ne mdite vršiti.. Predsednik Uniin fišlave Pavel Sh'6štakoysky in drugi voditelji st> pri županstvp takoj posredovali glede.potrebnega dovoljenja, toda pri Direkžiji za javne prireditve so Jim javili, da županstvo ne dovoli. da bi se kongres vršil,
Kot zadnji korak, je izvršni odbor Union Eslave potom brzojava naprosil zunanjega ministra dr. A Bramuglio, naj on posreduje, da bi se ža kongres izdalo potrebno dovoljenje.
V Času, ko se je vršilo vse te potrebne korake, so prihajali pred “Parque Norte” vedno v večjem številu zastopniki in člani slovanskih organizacij. Medtem ko so Vsi mirno, čakali, da oblasti iždajo potrebno dovoljenje, so Se na ulici pričeli pojavljati v večjem Številu provokatorski elementi. Del teh je bil,tudi v kavarni, ki se nahaja poleg glavnega vhoda in kier se je nahajalo tudi precejšnje število zastopnikov kongresa. Izzivalcev ni bilo težko spoznati in vsi so vedeli, da so to ljudje, ki so v zadnjem času prispeli v Argentino.
Fašistični provokatorji so imeli pripravljen svoj načrt, s katerim bi na vsak način preprečili, da bi se vseslovanski kongres ne vršil. Pričeli so z raznimi provokacijami, za katere se pa delegati niti niso zmenili, še manj pa odgovariali. Na določeno znamenje “živijo Tito”, ‘‘dol s kongresom” in drugim kričanjem so fašistične dru-hali napadle zastopnike, ki so se deloma že pričeli razhajati. Metali so kamenje in razne predmete, razbijali šipe v kavarni ter steklenice in kozarce, lomili mize, stole in vse, kar jim je prišlo pod roke. Kljub vsem provokacijam in barbarskemu napadu, so udeleženci kongresa ostali mirni in odhajali,
To izzivalno in razbojniško skupino so po večini tvorili reakcionarni An-dersovci, ustaši in fašistični aliancisti, ki so kot zločinci in narodni izdajalci pobegnili iz raznih držav in tako ušli ljudski sodbi in pravični kazni.
Ko je fašistična drhal izvršila namenjeno delo in jo odkurila, je na lice mesta dospela policija in aretirala večje število odhajajočih zastopnikov kon-
gresa. Med temi se je nahajal tudi predsednik Union Eslave Pavel Shos-takovsky, in gospa Olga Wolkonsky? članica izvršnega odbora. PredsedniK Shostakovsky je bil še isti popoldan izpuščen na svobodo, ne tako pa ostali) ki jih je policija obdržala.
Jasno je vsem, da je bila nesraftina
____________:_______________________ nri*
TUCUMAN 462
BUENOS AIRtS
C. CORREO 390
provokacija inscenirana in naprei Prl' pr a vi j ena 2 'namenom škodovati Union Ešlavi, da bi tako oblasti naprtila, vso odgovornost voditeljem in zastopnikom te vseslovanske organizacije. Mislimo pa, da v tem oziru oblasti nimajo kaj dvomiti, kajti do danes ne Union Eslava in ne druge, slovanske organizacije niso dale poVoda, da bi oblasti morale kdai posegati vmes, .
Barbarski napad na vseslovanski konsrres nam je nov dokaž. da š£ nis^? motili, ka sftid v našem časopisju in-z izja,Van\i opozarjali javnost na,previdnost. ki jo predstavljajo novodošle izdajalske skupine, ki svoje započeto delo nadaljujejo v tej gostoljubni zemlji. Nismo bili uslišani in se naša opozorila- niti ni vzelo v poštev. Danes Pa govorijo dejstva. Prvi javen zločin ,s0 ti kriminali izvršili v rep. Argentini, W so pred meseci ubili v Rosariu nekejjP argentinskega državljana. Sedaj vidimo, da isti elementi vrši jo ponovne zl°; čine, ko izzvajo, napadajo n razbijaj0 tujo imovihG,
Napad na vseslovansko udruženje naj nam bo tudi v dokaz, kako potrebno ie ediilstVo med izseljenci,da tako tudi v naprei ostane združena vsa slovanska družina V izšeljeništvu. Samo združeni se bomo lahko borili proti zločinskim in provokacij skim elementom ki so dospeli, da motijo mirno življenje starih izseljencev in argentinskega-gostoljubnega naroda.
NOV NASLOV “SLOVENSKEGA GLASA”
Čeprav se naše uredništvo nahaja v ulici Coronel Ramon Lista 5158, naprošamo Vse cenjene naročnike in dopisovalce, naj v bodoče naslovijo vso korespondenco na:
“SLOVENSKI GLAS"
Casilla Correo No. 8 Sucursal 17 _____________Buenos Aires______-
ZA TISKOVNI SKLAD ‘‘SLOVENSKEGA <»LASA” SO DAHOV ALI:
Po 10.—: Zobec Marjo; po $ 5.- •• Gugtin Ferdinand; po $ 4.—: Mtslej Fani’ Lah Josip; po $ 3.—; Keber Ivanka; P° $ 2.—: Golobič Marko, Golobič Josip, P0Z dirc Paulina, Bajuk Marko, Bakšan Fran^ Medved Marija, Troha Stanko, Tein An ton, Černigoj Ludvik, Paglavec Franc> Berle Alojz, Jakin Bogomir, Furlan Maks> Gril David, Lozej Anton, Cerkvenik Franc. Kopelj 'Pavel, Štok Andrej, Cigoj Stanko, Šuligoj Rudolf, Skok Josip, fužina Šajn in Simon Karlo; po $ 1.—: Vuksinič J° sip, Jadrič, Kočevar Ivan, Tinta IgnaC’ Stajak Franc, Novak Josip in Benčina Be nedikt. Skupno $ 82.—
Vsem darovalcem najlepša hvala.
Dr. Francisco Jose Cespa
DENTISTA CIRUJANO
Consultas de 15 a 2 0 hs.
Coronel R. Lista 5000 T. A. 50 - 5782
SMRT ROJAKA
Iz Resistence (Čako) nam p°rot'!l naš naročnik, da je naš rojak Josip li0' sir* v Vil la Gullermina podlegel "Pel 'l_ ciji na želodcu. Zaposlen je bil v tovai-ni La Forestal. Zapušča ženo in sinčke.
Ostalim naše sožalje!
trt
Po kratki mučni bolezni je umrl 2 ■ marca na svojem domu tu v Bueno Airesu dolgoletni naročnik Slovenskega glasa Alojzij Skerk, doma iz Trnove pri Nabrežini. Prizadeti družini nEl iskreno sožalje.
NA FOTI K PONOVNEMU EDINSTVU JUGOSLOVANSKE NASELBINE
OSNOVANA JE ORGANIZACIJSKA KOMISIJA
V nedeljo 6. marca se je vršil važen ^stanek zastopnikov, in, članov naših Mgoslov^nskih organizacij, kateri t)o v ^odovifii našega izseljeniškega, pokre-*a, zabeležil važen prehodni datutri.
Sestanek je sklicala in organizirala Upravljalna Komisija za sklicanje it. j^nference jugoslovanskih izseljencev. "# komisija jp bila pred časom usta-J°yljena na po.budo nekaterih tovarišev ™ So. jo tvorili tov. Kranc Stekar, Ma-*eo Zaferin, Anton Pa pare! a in Ivo Sa-^U&ie. katerih cilj je bil, da se strogo ?rŽij0 organske karte sprejete na prvi Jugoslovanski izseljenski konferenci, ki Se .le vršila meseca maja 1947. leta ter c*a bi se našel izhod in tako rešilo dajanje težko stanje Jugoslovanskega ffHtfalnega Svetil ih beie pate riaš§I-katertt je iiast,«ib vsied znane ne-^ečne resolucije z dne 24. julija 1948.
Vsi jugoslovanski izseljenci smo že VeP časa pričakovali to inicijativo, ker nismo strinjali z resolucijo 24. julija, 1 je bila izdana na plenarju Central-!*e8a Sveta brez odobritve celokupne Jugoslovansko naselbine. Smatrali smo to tudi vedno trdfr.no, da tako važna ,®solucija mora biti izdana edino na Konferenci jugoslovanskih izseljencev, kateri bi bile zastopane vse naše !ugoslovanske organizacije. Zato pa ^^oslovanski izseljenci v republiki Ar-^utini ne morejo sprejeti eno resolu-JJo, katera ie izdana brez njihovega ^anja in odobrenja,
Na sestanku dne 6. marca so bili priprti sledeči tovariši: 0(1 strani Sioveii-eKa ljudskega doma: Franc Stekar, ''hiil Semolič, Josip Škodnik. Ladislav kkof, Marjo Medvešček, Stanislav Ba-
Kadar se želite naužiti čistega kor dobskega zraka in se v miru odpočiti, obrnite se na
Hosteria “LOS ALPES”
lastnik Peter Jonke Rio Ceballos Cordoba
Postrežba izvrstna in zmerne cene
retto. Josip Škodnik, Karlo Mermolja in Slavko Turk.
Od strani društva Vzajemne pomoči iz Arrecifes.:, Jura j Breškovič in Hero-nim Restovič:
Od kulturnega društva “Lipa” iz Villa Ballester: Aleksej Milanovic in Djnro KovaČ.
Od tldružen.ja Svobodna Jugoslavija izAnas: Marko Bit razi n in Jure Gr a-
• v
nic.
Kot opazovalci iz La Plata: Albert Sirk in Rudolf Pregelj.
Kot opazovalci iz Ramos Mejia: Tvan Andrejc in Ante Zonič.
Štefan Luketa.
Kot opazovalci iz San Fernanda:
Kot opazovalci iz Vieente Lopez: Djurd Pušic, Bariča Pušic, Ante Boš-niak, Djuro Benič, Marko Martinac, Kata Benič, Milka Pušič in Branko listič.
Kot opazovalec Jugoslov. društva Samopomoč iz Centenere : Ivan Močnik.
Iz.Buenos Airesa: Anton Paparela, Klement Vičič, Matej Zaferin, Rudi Mikolič, Tvo Sazunič. Matej Boianič, Josip Oguič, Ivan Stanič, Jurij Erceg.
Poleg imenovanih so poslale naše organizacije iz notranjosti pisma, v katerih so pojasnile vzroke, da se sestanka Vsied velike daljave ne morejo udeležiti in obenem izrazile svojo solidarnost. Te so sledeče:
Jugoslovansko društvo “Trifflav” in iamimr&ški zbor “Zagreb” iz Rozarija, •lug. Ars;. dr. podr. IT. S. J. Oipolletti, podr. tl. S. J Oapitan Saririiepto in podr. TJ. S. J. “Lovčen” iz General Madriage.
Sestanek se ie vršil v pravem pri.ia-teliskem duhu, kjer so vsi prisotni izrasli svoja mnenia, kako bi se rešilo težko današnje stanje v Centralnem Jug. Svetu ter da bi v naših organiza-
cijah ponovno krenili, po poti bratstva in edinstva,
POROČILO PRIPRAVLJALNE KOMISI.1K
Po otvoritvi sestanka se je najprvo v imenu pripravljalne komisije pozdravilo vse prisotne tovariše in je nato tov. Ivo Sazunič podal obširno poročilo, katero pri najboljši volji vsied tesnega prostora ne moremo v celoti priobčiti.
PO pozdravu je najprvo obširno ohrazr ložil namene pripravljalne komisije in med drugim rekel: “Hočemo, (la bi skupno z Vatni analizirali današnje stanje in (lanač-n.ie potrebe, (la bi slišali od Vas želje in predloge v zvezi z današnjo situacijo in dogodkov, kateri so se odigravali v naši naselbini. Tudi želimo slišati od Vfls mišljenje in predloge v /.vezi z današnjim stanjem naših organizacij v republiki Argentini, posebno s stanjem Jug. Centralnega i Sveta, ki je naša naj večja in najslavnejša pridobitev v času komi Jugoslovani živimo v gostoljubni republiki Argentini.”
Omenil je, da za uspehe, ki smo Jih dosegli v našem organizacijskem delu se moramo zahvaliti našin.' narodom, ki so pod modrim vodstvom slavnih voditeljev, na temelju enakopravnosti in z enotno Narodno fronto izvojevali velike zmage proti nacifašističnemu okupatorju in domačim izdajalcem in ki danes na trdih temeljih gradijo boljšo bodočnost naše domovine Nove Socialistične .Tugoslavije. In je re-
ke!: ' Taki uspehi niso ostali niti pri nas
izseljencih neopaženi in smo po njihovem zgledu tudi postopali, ker samo tako smo mogli dati tako moralno in materijalno podporo našim narodom v osvobodilni vojni in v povojni dobi, ko so naši narodi eel'li rane zadate v težki vojni.”
Obrazložil je tudi kako naporno je bilo delo za združitev naših organizacij, katero pa smo uspešno-dosegli, ^ot dokaz temu je bila naša prva konferenca, ki se je vršila dne 4. in 5. maja 1947. leta. Rekel je tudi: "Takrat smo odvrgli vse, kar bi nas moglo ncnediniti in posebno smo se borili proti v a! emu sektarstvu ter smo na najširši
bazi postavili temelje za nezlomljivo enotnost naše naselbine. Kot krono vseh naših naporov in našega dela, je bila sprejeta organska karta, na podlagi katere je ustaT novi jen Centralni Svet, ki je moral biti in je osrednje vodeče telo jugoslovanskih izseljencev v republiki Argentini.” Rekel je: “in to pridobitve moramo čuvati, kakor
i unč'co svojega očesa.”
Nadalje je omenil, kateri so bili vzroki, da ie prišlo do cepljenja v naših organizacijah tor da se je to dogodilo komaj po resoluciji, ki je bila izdana na plenarju J. C. S.-dne 24.. julija. Pojasnil je da ta plenarij je bil sklican z namenom, razpravljati financiranje C. J. S., ojačiti veze med organizacija” i ter širjenje naših glasil Jug. Iseljenički vjesnik in Slovenskega
TRGOVINA ČEVLJEV BELTRAM Vao po domače postreže. Pridite, pa se boste prepričali!
Se priporoča
A ! h o r ( R H r n in
DONATO ALVAREZ 2288 Buenos Aires
H m s n cin11 o
Sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem lužno 'vest
dfi nas jo po kratki mučni bolezni dne za
5 marca tu v Buenos Airesu
vedno zapustil naš ljubljeni soprog in oče
AlOj 2 I J SKERK
doma iz Trnovca pri Nabrežini, kjer zapušča brata Antona in sestro Marijo. V Komnu pa sorodno družino Kukanja.
Naj bo na tem mestu izrečena srčna zahvala družinam, ki so nam stali ob strani za časa njegove bolezni ter nas tolažili v težki uri: družini Angele Škerk, Andreja Škerk, Josipa kerk. Avgusta Kukanja in Angele Hrovatin.
Srčna bvala tudi vsem sorodnikom, prijateljem, sovascanom in drugim znancem za darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti na pokopališče.
Buenos Aires, - Trnovec pri Nabrežini - Komen, marca 1949
Žalujoča soproga Marija, in hči Alicia Dorica
pKANC BEVK:
W.
<, Ne bo več zinil tebi,” ga je miril ^ f«m, s kom se družiš, ko bi ti res
hiac oprezno. “Ljudje te sodijo
^0 K’
(| bilo treba, ker si neodvisen... Ptl (| Se prav razumeva. Nisem ti rekel, i U ^ga ali onega ne smeš. Pravim le, ; lz tega nastajajo neljuba tolmače-
v^tič je bil zadet v svoji samoza-cjfl . in samoljublju. Prevzelo ga je, ,Jfi za trenutek pozabil užaljenost .Jezo. I)a se je rad zatekal za hrbet ?a°Ctli.li, se mu je zdelo v redu in si D^di tega nikoli ni očital. Bilo je h. lG' da je podvomil o sebi in postal 8°tov in plah. j ^edno sem mislil, da prav delam,” |) re_kel. “Za radi tega nisem nič slabši. K9vjfi tako, kakor je, me nič manj ne 7« kot druge...”
((^aj vem, saj verjamem.” rt. faradi tega nikomur nisem priza-niti najmanjše škode,” je nada-^J&l Birtič. “Pa bi bil lahko. Koliko-so me vpraševali o tem in onem,
;tat
a skoz moja usta ni prišla niti ena slaba beseda, niti ena... ”
“Je že dobro, je že prav... Toda, Birtič, ne smeš se hvaliti s tem, da nisi komu storil slabo, ko bi bil lahko.”
Mož se je ustavil in se z obupnim poffledom zazrl v kaplana. Zaman se je kopal iz dvomov in negotovosti, čutil se je grenko ponižanega.
“Gospod, vi mislite, da sem slab človek?” se mu je zatresla spodnja čeljust.
“Neee,“ je zategnil Čedrmac; Birtič se mu je zasmilil. “Ne mislim tega. Vedno sem te spoštoval, še te spoštujem. . . Kaj pa te imoti?”
Čutil je, da ga ni do konca prepričal. Ko sta se poslovila, se je še enkrat ozrl za njim. Hodil je sključeno, trdo, kakor da so mu strli hrbtenico.
—•—
Čedrmac ni srečal Klinjona od onega dne, ko je bil zaradi njega trdo prijel sestro. Kazalo je, da poslej ni več prihajal v kaplanijo. Morda, je zavohal nevarnost, ali pa ga je bila opozorila Katina.
Stanoval je pri špehonjevi sestri, ki
¥
.je imela prodajalnico. Leva roka mu je bil« trda, dobival je invalidnino; za tisti denar se je nosil nekam pregospo- , sko. To je Čedrmacu šele sedaj prišlo na misel. Le redko je zgrabil za kako delo, pogosto je posedal v krčmi v dolini, četudi se ni pijani]... Gospod Martin bi mu bil ze vse na svetu rad povedal nekaj besed, a ga ni maral j iskati. Pa se je primerilo, da je nekega | dne na večernem sprehodu naletel nanj na samoti.
Pre.d ni!'ako.)i je krenil po stezi, ki je vodila 'p-eko rebri nad vasjo. Robovi oblakov, ki so bili podobni rantastič-nim otokom, so bili obžarjeni*; na bregovih so ležale lise sonca, ki so se venomer spreminjale. Zrak je bil miren, a iesensko svež; Čedrmac ga je željno vdihaval.
Noge so mu žume gazile po suhem listju, ki se je bilo že osulo z grmovja na stezo. Vas pod njim je ležala kot na dlani. Svetle in temne strehe, ki so jih obkrožale krošnje, dreves. Na uho so mu prihajali zamolkli glasovi; oglasila se je pesem, ki se je nenadoma utrgala in obvisela v zraku... Zatačljal se je v misli, duh mu je splaval daleč v preteklost, tiho se je smehljal predse. Kadarkoli se trnu je posrečilo ubežati sedanjosti, se je počutil srečnega.
Dospel je do hrasta, ob katerem je steza v ostrem loku zavila navzgor po
strmini, med grmovjem, in se izgubljala v kostanjih. Postal je za trenutek, se hotel vrniti, ko je nenadoma zaslišal korake. Nekdo je prihajal po griču. Izmotal se je bil iz gozdiča, hitel je med grmovjem in dvignil glavo, je ze stal tik pred njim; skoraj bi bil zadel vani... Pozdravila sta se.
Bil je Žef Klinjon. Levica mu .ie bila stisnjena k telesu, negibna je tičala v žepu jopica; v desnici pa je nosil tenko bambusovo paličico, ki jo je vihtel po zraku. Oblečen je bil čedno, skoraj gosposko: obraz mu je bil gladek, na vid ' prikupen, da ni izdajal njegovih let. Kazili so ga nekoliko le redki lasje nad čelom in levo oko, ki je za spoznanji- škililo.
Srečanje ga je zelo presenetilo. Nasmehni! se je v zadregi. Bilo je težko Označiti, kaj mu je izražal obraz. Lah-k'živost in izzivalno drznost, na dnu sta ležali zagrenjenost in tiha nejevolja... Rad bi bil stopil dalje, a mu je Čedrmac zastavljal pot. Obstal je na ■mestu in se zazibal na eni nogi.
“Tu te najdem? Ali si kostanj nabiral?”
Kaplan ga je ostro, izzivajoče prebadal z očmi, kakor da mu hoče prodreti še v najskrivnejšo misel. To je fanta za trenutek zmedlo.
“Ne, ne, kostanja ne nabiram,” se je naglo zbral in se poizkusil zasme-
Str. 6
SLOVENSKI GLAS
* t » t J, , 1 (
Num. (Stev.) 27 — 31. marca. 194?
glasa in kot najglavnelša točka dnevnega reda pa finanjcljska kampanja za 100 tiso« pesos. Rekel je, da Je bila v tem času izdana resolucija Informbiroja v Bu-kareštu in sicer 28. junija m. 1., ki je vsem znana in v kateri se napada jugoslovanske voditelje in KPJ in se jih obtožuje, da so krenili s prave poti in izdali demokratična načela.
Gled tega je rekel: “Držeč se organske karte in osnovnih principov, na katerili je bil J. C. S. ustanovljen, smatrali smo, da je najboljše čuvat i edinstvo naselbine in našili organizacij ter druge strani tov. Zaferin, zastopnik društva Vzajemne pomoči na Boki je izjavil, da ni pooblaščen to zadevo razpravljati in da bi to doprineslo velike posledice za, društvo, ki ga on predstavlja.” Prišlo je na sestanku do razpravljanja glede spora med Informbirojem in KPJ in ob koncu do volitev, kjer se je z večino odobrilo resolucijo, kljub močni opoziciji slovenskega sektorja in nadaljeval: “To je žalostna resolucija, ki bo ostala v zgodovini našega izseljeništva, kakor največja razžalitev svojih lastnih bratov za čigar svobodo so dali svoje živijetije najboljši sinovi naše domovine.*'
Pojasnil je nadalje, kako je odbor Slov. ljudskega doma skušal z neizpodbitnimi dokazi in argumenti prepričati Centralni svet o nelegalnosti sklenjene resolucije ter da bi ista ne izšla v javnost.
Ko so na seji C. sveta, rine 29. julija skušali zastopniki Slov. ljudskega doma razpravljati o resoluciji plenarja so na-pram njim prav netovariško postopali A. Tttlic, Perišič, Kovačevič in A. Zanetič, ker niso dovolili Slovencem prisostvovati omenjeni seji. Na zahtevo več članov C. sveta se je vendar dovolilo, da so zastopniki Slovenci obrazložili svoje zahteve in prečitali izjavo odbora Slov. ljudskega doma.Niso jim pa dovolili diskusije v tenv oziru in so se morali na zahtevo Kovačeviča odstraniti. To so bili zadnji stiki Slovencev s C. J. svetom.
Dogodki so se v nadalje prav hitro razvijala. Resolucija je povzročila, da so člani
TRGOVINA TESTI IN "TRST" STANKO MIHELJ
Chnreast 3120 r. ^ “To ni mogoče, to ni mogoče! s ponavljal, ko je stopal po lesenih s nicah na mostovž. ,j
Obstal je pred kaimro in kakor da se boji takoj vstopiti- -g, ga je taka slabost, da ni m.oge1 ( niti roke in pritisniti na kljuk0-uho mu je prihajala težka sap* vzdihi, kakor da zadržuje kdo bo e
(Nadaljevanje)
sto od sto prepričani, da nobeden ne more *>aš narod, nago zemljo in nas izseljence Prepričati, da bi izgubili zaupanje v mater Rusijo. Bratstvo in edinstvo med Sovjetsko zvezo in našo domovino je s krvjo zapečateno in to se ne more z nobenimi resolucijami in papirjem zrušiti. Vedite, tovariši, iia je vsaka druga trditev samo običajna laž in na j nesramne jša kleveta, katero je nša dolžnost, d« jo z vsemi sredstvi pobijamo.
In ob koncu, tovariši, je potrebno, da ostanemo zvesti na osnovah naše OllGAN-SKE KARTE. Na podlagi ORGANSKE KARTE, naslanjajoč se na člen (I., točka tehod iz današnjega stanja je jasno označen. Ta izhod je edino DRUGA KONFERENCA. Ta se lahko skliče na zahtevo °d sto institucij, ki pripadajo Svetu, tol moramo na drugo konferenco in vza-ftieino iniciativo v svoje roke. Na tej konferenci mora vsa naša naselbina zavzeti korake, da se ponovno vrnemo na začrta* 110 pot prve konference.
Zaključil je: “Edino tako bomo zvesto Nadaljevali naše delo med izseljenci in se Ponovno povrnili na pot kulture in socialne izgradnje med izseljenci, ki bo v korist r,a>n. sinovom naše domovine in Rep. Argentini.
To poročilo je podal tov. Sazunie v imenu pripravljalne komisije. Nadalje je nastala diskusija, kjer so vsi prisotni elani podali svoje mnenje in se tudi popolnoma strinjali z delom pripravljalne komisije. Sklenilo se je, da se izda izjavo v tem oziru, katero je potem pripravila izvoljena komisija in ki jo priobčujemo na prvi strani.
Za tem je prišla volitev organizato-rične komisije za sklicanje druge konference jug. izseljencev in to na podlagi gi čl. 6, točke 2. Izvoljeni so bili sledeči tovariši: predsednik Rude Miku-ličič, podpredsednik E. Semolič in A, Paparela, glavni tajnik P. Zanetič, organizatorjem tajnik M. Za f c vi n, tajnik za pvopagando Tj. Saztmič, blagajnik P. Stekar, pomočnik blag. M. Medvešček, zapisnikar Paula Pezelj, odborniki : A. Risovič, D. Pušič, Bariča Pušič, K. Benič, 1). Kovač, J. Oguič, L. škof, S. Bavetto, S. Turk, V. Subau in K. Mermolja.
S tem je bil zaključen važen sestanek, kateri je bil velikega pomena za nadaljno delovanje v naši naselbini.
Rojak, ki se je povrnil v domovino, poziva obrekovalce na odgovor
nrorlnivn ip nvAipln rwl tnv Vik- 7, nv.irnm im tn Vas nrnv vlinrl
MEHANIČNA DELAVNICA JOSIP HLAČA ^*Ha Real 140. J. Ingenicros. U. T. 757-641'
ŽELEZO - BETONSKO PODJETJ K RUDOLF KOMEL ZA NAČRTE IN PRERAČUNE ^rnaldez 1655_______ U. T. 67-141!
fideos frescos
de NATAi.IO DOMINI ^urco 3425 U. T. 50 89l:i
BAZAR "DANUBIO"
D. UGLESSICH At