TOVARN
fJ-A
ŠTEV. 7/8, LETNIK VIII	»BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO
Z ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA
POLL ETN I BRAČUN
3, REDNO ZASEDANJE DELAVSKEGA SVETA JE BILO 21. AVGUSTA, T. J. V ČASU, KO ŠE NI MINILA GLAVNA SEZONA DOPUSTOV. NA SEJO JE PRIŠLO KO-MAJ ZADOSTNO ŠTEVILO ČLANOV, DA JE SEJA BILA SKLEPČNA.
Potrebno je
članov
sodelovanje vseh
kolektiva
Med mnogimi odbori in komisijami, katere je izvolil delavski svet našega podjetja na svoji drugi redni seji 12. junija 1970, je tudi odbor za obveščanje.
Na prvi pogled ničesar posebnega, bo dejal marsikdo, vendar pa temu tokrat zares ni tako, kajti prav ta odbor ima med pristojnostmi kolegijskih izvršilnih organov tudi tako nalogo, pri uresničevanju katere bo vsekakor potrebna vsestranska pomoč vseh članov kolektiva; vseh, katerim je sploh kaj do tega, da bi tudi pri nas bila obveščenost res na takem nivoju, kot se to za tako podjetje tudi spodobi.
Tov. Longhino je delavski svet najprej seznanil s finančnimi rezultati polletnega obračuna, nato pa je poročal še o količinski proizvodnji. Obračun izkazuje ugodnejše rezultate, kot smo jih dosegli v enakem obdobju preteklega leta, proizvodni Rezultati so pa približno enaki kot lani. — Delavski svet je potrdil polletni obračun.
Obenem s polletnim obračunom je delavski svet razpravljal tudi o obračunavanju nadomestila za redne letne dopuste. Delavski svet je v začetku letošnjega leta sklenil, da bomo’ obračunavali nadome-
Bralcem
„ALUMINIJA”
Po daljšem presledku imate pred seboj zopet svoj časopis.
Dvomesečni presledek je nastal zaradi menjave tiskarne.
Preselili smo se v M. Soboto k Pomurskemu tisku, kjer so ugodnejši pogoji in, kar je za nas še važnejše, krajši roki.
Časopis bomo dobili vedno v 10. dneh. Skrb uredniškega odbora bo, da bo zbranih dovolj prispevkov in da bodo pravočasno oddani v tisk. Vse sodelavce prosimo, naj svoje prispevke oddajo najkasneje do 15. v mesecu (za novembrsko številko pa že do 5. novembra). Vsi prispevki, prispeli, po tem datumu, ne bodo mogli priti v poštev za navedeni, ampak šele za naslednji mesec. Prav zaradi tega predlagamo : oddajte svoje prispevke prej in ne odlašajte do zadnjega!
Članke in slike lahko oddate v Izobraževalnem centru podjetja ali spustite v nabiralnike, ki so nameščeni pri o-beh izhodih iz tovarne in v bifeju sanitarne I. Vsak avtor se naj s polnim imenom podpiše vsaj na kopijo, da bomo vedeli, kdo je in komu naj nakažemo honorar.
(Nadaljevanje na 2. str.)
stilo za redne letne dopuste po enotni vrednosti točke 1,20 S din.
Pri zadnjem obračunu osebnih dohodkov pa se je izkazalo, da so velike razlike pri obračunu osebnega dohodka med člani delovne skupnosti, ki. so bili na dopustu, in tistimi, ki so bili na delu. Odbor za finančno poslovanje je zaradi tega predlagal delavskemu svetu, da ispremeni sklep o obračunavanju nadomestila za redne letne dopuste. Delavski svet je predlog odbora sprejel in sklenil, da bomo imeli med rednim letnim dopustom pravico do nadomestila v e-nakem znesku, kot če bi delali. Vse nastale razlike pri obračunanih nadomestilih za redne letne dopuste je treba poračunati pri končnem obračunu osebnih dohodkov za leto 1970.
Za čas do končnega obračuna osebnih dohodkov za leto 1970 je potrebno obračunavati nadomestila za letne dopuste po osnovi, ki je določena s sklepom delavskega sveta, sprejetem v začetku leta, t. j. z vrednostjo točke 1,20 S din.
—	SPREMEMBA AMORTIZACIJSKE STOPNJE
Odbor za finančno poslovanje in delitev dohodka je na osnovi finančnih rezultatov, ki so bili izkazani v polletnem obračunu, predlagal delavskemu svetu povišanje amortizacije do konca leta — za 18 milijonov din. Ta predlog je utemeljen s tem, da smo ob polletju ustvarili toliko dohodka, da bo predvideni dohodek kljub podražitvam, ki bodo nastopile v II. polletju tega leta, presežen. Delavski svet je sprejel predlog odbora.
—	SPREMEMBA POSLOVNIKA O DELU KOMISIJE ZA ODPIS OSNOVNIH SREDSTEV
Delavski svet je sprejel spremembe in dopolnitve poslovnika o delu komisije za odpis osnovnih sredstev zaradi tega, ker je v III. statutarnem a-mandmaju določeno: v pristojnosti odbora za proizvodnjo in poslovno politiko je, da odloča o nabavi, odpisu in odprodaji osnovnih sredstev do vrednosti 100.000 din. Delavski svet je bil mnenja, da odbor v celotnem sestavu ne mo-
re opravljati vseh poslov, katere je pri odpisovanju osnovnih sredstev dosedaj opravljala komisija za odpis osnovnih sredstev, zato je š spremembami in dopolnitvami poslovnika določeno, da odbor imenuje komisijo za odpis osnovnih sredstev, ki bo delovala po enakem postopku, kot je dosedaj prakticirala enaka komisija pri delavskem svetu.
—	SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PRAVILNIKA O IZDAJANJU TOVARNIŠKEGA ČASOPISA
Odbor za obveščanje je pripravil spremembe in dopolnitve pravilnika o izdajanju tovarniškega časopisa in ta pravilnik uskladil s statutarnimi amandmaji. Osnutek sprememb je bil v razpravi. Člani delovne skupnosti niso dali pripomb, zato jih je delavski svet sprejel v zasnovi, kot so bile posredovane v razpravo.
—	ODOBRITEV NABAVE OSNOVNIH SREDSTEV
Delavski svet je odobril o-krog 220:000 din za izdelavo in montažo odra ter za nabavo 4 novih vitel, kar vse je potrebno za popravilo velikega dimnika.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Ge si pogledamo osnutek statutarnih amandmajev, bomo na deveti strani našli tudi naloge odbora za obveščanje. Ze prvi odstavek pove dovolj: odbor za obveščanje sprejema program in oblikuje politiko informativne dejavnosti in tovarniškega časopisa. Delavskemu svetu predlaga odobritev sredstev za kritje stroškov takega programa in v okviru odobrenih sredstev odloča o konkretnih akcijah, predvsem še o oblikah obveščanja. Občasno sprejema poročilo o trošenju sredstev za tovarniški tisk in obveščanje, analizira predvsem uspešnost obveščanja, sprejema ukrepe in določa ustreznejše oblike obveščanja. Imenuje uredniški odbor tovarniškega časopisa in odgovornega urednika.
Prav to slednje je odbor za obveščanje že tudi storil, tako, da- bi vsaj tovarniško glasilo lahko nemoteno izhajalo naprej ^.čeprav so tudi pri tem nastale nekatere težave, katere bo potrebno rešiti čimprej. Predvsem, da si najdemo drugo tiskarno, ki nam bo tiskala naš tovarniški list — seveda tudi za nekaj :manjše stroške, kot je to dosedaj bilo z Mariborskim tiskom oz. tiskarno, ki bi spet hotela — povečati stroške svojih uslug. Tako kaže, da nam bo v bodoče te usluge izvrševala tiskarna v Murski Soboti, vendar to le mimogrede.
Vrnimo se namreč k stvari, katero želim poudariti v teh nekaj vrsticah prav v zvezi z nadaljnjimi oblikami obveščanja pri nas. Koliko pomeni dobra obveščenost v nekem kolektivu, ni treba ponovno poudarjati, ker smo o tem že večkrat spregovorili v našem tovarniškem listu, kot tudi na raznih množičnih sestankih v delovnih enotah. Kakšne bi naj bile bodoče oblike obveščanja oziroma informativne dejavnosti v podjetju nasploh, bi morali povedati vsi proizvajalci, ki bi naj tudi predlagali, kakšne oblike obveščanja, poleg tovarniškega časopisa seveda, še želijo ali jih imajo za nujno potrebne, če seveda želimo doseči pravi smisel obveščanja. Odbor bo že v kratkem razpravljal o svojih nalogah, vendar pa vsekakor pričakujemo tudi pomoč od vseh vas, ki nam lahko, s svojimi predlogi in pripombami mnogo pomagate. Tudi sindikalni odbori v delovnih enotah ne bi smeli stati ob strani, kot bo tudi tovarniški zbor sindikata moral v. tej smeri storiti kaj več, kot doslej.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Komandni prostor razklopa
Foto: Stojan Kerbler
Potrebno je sodelovanje vseh
članov kolektiva
(Nadaljevanje s 1. strani)
Pri tem menim, je osnovno to, da bi morda v delovnih enotah celo imenovali določene tovariše, ki bi bili zadolženi za to, da bi pisali v tovarniški list o raznih uspehih, problemih in težavah, o predlogih in pripombah članov svoje delovne enote in tako dalje, skratka materiala zanesljivo ne bi zmanjkalo, obveščenost pa bi vsekakor bila mnogo uspešnejša. Seveda pa je treba pri tem upoštevati, da izide tovarniški list le enkrat mesečno in da se bo vsekakor potrebno odločiti še za nekatere druge oblike obveščanja.
Če’ se spominjamo nazaj, smo imeli oglasne deske (te sicer imamo še vedno), ki pa so največkrat ostale le v senci pomembnih dogodkov, o katerih člani .kolektiva niso izvedeli pravočasno. Če ostanemo v bodoče še pri teh deskah, potem bo potrebna konkretna zadolžitev, kdo bo skrbel za to, da bodo vse novosti prišle po najkrajši poti do neposrednih proizvajalcev v delovnih enotah. Samo od res dobrega obveščanja lahko tudi pričakujemo, da bodo rezultati našega dela še mnogo boljši in pozitivnejši. Če nekateri še vedno menijo, da imamo tovarniški časopis le zato, da dobijo honorar, kot posamezniki tudi izjavljajo, potem je precejšen del krivde pri njih samih, čemu ne prispevajo k temu, da bi naš časopis resnično služil pravemu obveščanju in da bi tudi sami prispevali svoj delež k izboljšanju informativne dejavnosti pri nas. Ne glede na vse mogoče očitke in kritike' na račun našega časopisa, pa še vedno trdim, da je ta še kako potreben, le da je treba razširiti krog dopisnikov iz vseh delovnih enot in pridobiti za sodelovanje tudi strokovne službe, kajti tedaj bo mnenje o tem, če je časopis potreben ali ne, povsem drugačno. Vsekakor pa sem tudi. za to, da si uredimo še druge vire naše informativne dejavnosti in najdemo nove oblike, ki bodo poleg časopisa pripomogle k temu, da bomo zares o vsem obveščeni hitro in resnično, ne pa, kot je to bilo dosedaj, ko smo morali mnogokrat poslušati razne alarmantne novice, ki največkrat nimajo ■ nobene zveze z dogodki v tovarni.
S temi nekaj vrsticami želim doseči predvsem to, da bi pri našem nadaljnjem urejanju 'sistema obveščevalne dejavnosti sodelovalo kar največ neposrednih proizvajalcev, ki bi naj s svojimi predlogi in pripombami pomagali doseči to, kar si vsi najbolj želimo: dobro in hitro informiranje o vseh dogodkih v podjetju.
Odbor za obveščanje bo zelo vesel vsakega predloga, ki bo pomagal pri uresničevanju našega cilja, pa tudi uredniški odbor bo vsekakor hvaležen za vsak prispevek, kajti čim večjo izbiro člankov bo imel, tem bolj kvaliteten bo tovarniški-list — to je pa tudi naš edini smoter in največja želja, katero pa je mogoče uresničiti le s tesnim sodelovanjem vseh članov kolektiva!
M. F.
Zidar pri delu
Foto: Stojan Kerbler
POTRJEN POLLETNI OBRAČUN
(Nadaljevanje s l. strani)
Za obnovo parketa v dvorani Restavracije Kidričevo je delavski svet odobril 50i.,000 din. Parket je potrebno obnoviti zato, ker se je v dvorani pojavila lesna goba.
Za nabavo in montažo novega plinskega štedilnika v Restavraciji Kidričevo je delavski svet odobril 42.750 din.
Delavski svet je razpravljal o glavnem projektu za izgrad-
nanciralo izgradnjo pešpoti le od tovarne do križišča s cesto proti bazenu v širini 2 metrov in stopnice na železniški nadvoz, kar bo stalo 325.000 din. Sredstva za izgradnjo te pešpoti bodo bremenila sklad skupne porabe.
— PRITOŽBE V ZVEZI Z RAZDELITVIJO KREDITOV ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO
V zvezi z razdelitvijo kreditov po III. natečaju za indivi-
njo pešpoti od tovarne do naselja. Predračunska vrednost projekta za pešpot od tovarne do naselja s priključki znaša
640.000	din. Delavski svet je sklenil, da bo naše podjetje fi-
Razkladanje sode Foto:
Stojan Kerbler
dualno stanovanjsko izgradnjo so vložili pritožbe: Josip Guž-vinec in Stanko Toplak, ki se ne pritožujeta konkretno, Jože Pišek, ki izpodbija posojilo Francu Černenšeku, Antonu
Zajku, Francu Žumerju in Janezu Strafeli, in Viktor Markovič, ki izpodbija posojilo Antonu Cérnezelu in Slavku Novo-selniku. Delavski svet ni ugodil pritožbam Josipa Gužvinca, Stanka Toplaka in Viktorja Markoviča, pritožbo Jožeta Pišeka pa je rešil tako, da je odobren kredit za stanovanjsko izgradnjo Francu Černenšeku, Antonu Zajku, Francu Žumerju in Janezu Strafeli zmanjšal za 13,5 odst. in tako pridobljena sredstva dodelil Jožetu Pišeku kot kredit za stanovanjsko izgradnjo.
V obširni razpravi o pritožbah so člani delavskega sveta razpravljali tudi o posameznih določbah pravilnika, po katerem so razdeljevani krediti, za stanovanjsko izgradnjo, in pri tem ugotavljali, da bi bilo potrebno pravilnik spremeniti in dopolniti. Po tej razpravi je delavski svet sklenil, da je treba začeti z revizijo Pravilnika o kreditiranju izgradnje, nakupa in adaptacij stanovanjskih hiš iz sklada skupne porabe. Odboru za družbeni standard je naročil, naj pripravi spremembe in dopolnitve navedenega pravilnika; te spremembe, naj zajamejo tudi pripombe, iznešene na seji delavskega sveta. Odbor naj posreduje osnutek sprememb in dopolnitev pravilnika o kredi-
Če vzgajaš, se tudi sam vzgajaš
Pouk in vzgojo s področja varstva pri delu in delovne higiene v delovni organizaciji uresničuje, programira, izvaja šn vrednoti varstvena služba delovne organizacije skupaj s kadrovsko-socialno službo, tehnologi in zunanjimi strokov-.
Iz strojne delavnice aluminija
Foto: Stojan Kerbler
Osnova za programiranje mora biti poleg zakonskih predpisov še zdravstvena in ' varstvena problematika delovne organizacije, predvsem pa poznavanje pogostnosti in resnosti profesionalnega travma-tizma (poklicne telesne poškodbe) in profesionalne patologije. Pri izvedbi je zaželeno čimveč dobrih strokovnjakov iz lastne delovne organizacije (če vzgajaš, se tudi sam vzgajaš!), vendar je potrebno, izkoristiti vse ostale možnosti in predvsem- angažirati strokovnjake, npr. iz medicine in varstva pri delu.
Vsi programi in uresničitve morajo biti osnovane na principu racionalnosti, učinkovitosti'in sodobnosti.
Osnovne oblike pouka in vzgoje s področja varstva pri delu so uvajalni seminarji za varstvo pri delu na osnovi zakona o varstvu pri delu. Oboje lahko dopolnimo s specialnimi' seminarji, ali tečaji s tega področja za posamezne profile delavcev. Formalne skupine, ki jih oblikujemo ob uvajalnih
seminarjih ,in na splošnih tečajih, je treba skrbno ohraniti in negovati za poznejši dodatni pouk iri' vzgojo Za oblike seminarjev .ali tečajev za obnòyo znanja : ali za pridobitev specializiranega znanja. Pri vseh teh oblikah pouka in vzgoje je treba- doseči kontinuiteto med poukom in prakso' na delovnem mestu, doseči konkretne zadolžitve in s tem izboljšati 'uspeh, si prizadevati za boljši odnos do dela nasploh in se zavedati sociološke zakonitosti, da varno delo bistveno vpliva na značaj človeka (posebej na mladega človeka v razvoju) in menja njegova stališča^ do aktivnega odnosa med zdravjem, delom in produktivnostjo. -
Določanje vrednosti ali preverjanje učinkovitosti- vzgoje in pouka s področja varstva . pri delu mora izkoristiti vse možne prijeme in vrednote, vendar mora biti zasnovano konkretno in vedno na znanstveni podlagi.
-K
tiranju izgradnje, nakupa in adaptacij stanovanjskih hiš iz sklada skupne porabe v razpravo članom delovne skupnosti.
Delavski svet tudi ni mogel ugodno rešiti prošnjo Jožeta Vučkoviča za dodelitev posojila za adaptacijo stanovanjske hiše, ker nimamo tv podjetju potrebnih sredstev za. ta namen.
—	DODELITEV STANOVANJA
Na predlog direktorja je delavski svet dodelil dvosobno stanovanje v Kidričevem št. 13, III nadstropje, Hermanu Škrinjarju, dipl. ing. — na osnovi določil 8. čl. Pravilnika o dodeljevanju stanovanj.
—	ODPIS BOKSITA
Pri uvozu boksita iz Avstralije, v letu 1969, je nastala razlika v količini za 1.813 ton. Ta razlika je nastala zaradi razsipa, manipulacije v luki, razkladanja in vsušitve ter zato, ker je bil boksit izpostavljen vetru in soncu. Delavski svet je odpisal to količino boksita.
Ob koncu seje se je delavski svet seznanil z na novo določeno ekonomsko ceno počitniškega doma; to ceno je določil odbor za družbeni standard in je bila zaračunana tistim tujim gostom, ki niso šli na letovanje s člani naše delovne skupnosti. Sklenil je tudi, da je za izvoženi aluminij v letu 1968 treba obračunati izvozne instrumente; podal je tudi soglasje k aneksu k pogodbi o ustanovitvi poslovnega združenja energetike SR Slovenije v obliki, kot je to predlagal upravni odbor združenja. K.-n.
(Nadaljevanje s. 1. strani)
Upamo, da boste še naprej sodelovali z uredniškim odborom in da se bo število sodelavcev še razširilo. Čim več bo dopisnikov, tem pestreje ši bo easoj/s.
. Uredniški odbor bo skrbel za redno izhajanje in obveščanje o delu samoupravnih organov.
»Aluminij« boste dobivali ob koncu meseca, med 25. in 29. (v novembru do 20.) in bo poročal o vsem, kar je bilo važnega od zadnje številke pa do 15. v tekočem mesecu.
Mnogo zadovoljstva in razvedrila pri branju »Aluminija« vam želi
Uredniški odbor
Tendence razvoja aluminijske industrije
Aluminij je kovina sedanjosti in kovina bodočnosti
Proizvodnja in poraba aluminija v svetu je v zadnjem desetletju doživela med vsemi barvnimi kovinami — največji vzpon, procentualni porast proizvodnje je višji, kot je bil pni proizvodnji bakra, cinka, in svinca; presega celo porast proizvodnje jekla.
V obdobju od leta 1960—1965 je- letna poraba aluminija naraščala po stopnji 10,4%. Po nekaterih predvidevanjih naj bi do leta 1980 naraščala letna poraba aluminija po stopnji 9?5 %. Leta 1967 je znašala svetovna proizvodnja . aluminija 7,932.000 ton. Za leto 1980 predvidevajo proizvodnjo 26,000.000 ton aluminija, kar pomeni, da se bo v tem, razmeroma kratkem obdobju, proizvodnja povečala za 3,4-krat.
Aluminij je zelo važna kovina za gospodarski razvoj vsake države, zato ga želi proizvajati čimveč držav. Leta 1900 je proizvajalo aluminij samo 6 držav, leta 1957 jih je bilo 24, leta 1967 že 30 držav, a do leta 1974 predvidevajo, da bo proizvajalo aluminij že 40 držav. Nove države, proizvajalke aluminija, bodo v kratkem postale: Venezuela, Islandija, Turčija, ZAR, Južna Afrika, Južna Koreja, Iran, Bolgarija in Belgija.
Vemo, da je za proizvodnjo ene tone aluminija potrebno 21 glinice in okoli 16.000 KWh električne energije. Za proizvodnjo ene tone glinice pa potrebujemo 2,2 t boksita, te osnovne surovine za proizvodnjo aluminija. Pomanjkanje cenene električne energije je ena od glavnih ovir, da se še več držav ne more vključiti med proizvajalce aluminija. Za razliko od teh držav pa so npr. Norveška in Kanada zaradi cenene domače elektrike veliki proizvajalci aluminija, čeprav nimajo svojega boksita, ampak morajo boksit in glinico uvažati. Nekatere države rešujejo pomanjkanje cenene električne energije še na druge načine. Tako ima npr. Madžarska dovolj boksita, primanjkuje ji pa elektrike. Proizvodnjo aluminija si je uredila tako, da bo v svojih tovarnah iz domačega boksita proizvedla 330.000 ton glinice, jo poslala v SZ, iz Sovjetske zveze pa bo dobila 165.000 ton aluminija, katerega bo Madžarska predelala v končne proizvode. Ta sporazum so sklenili za dobo 20 let in je že v fazi realizacije.
Po dosedanjih klasičnih koncepcijah so elektrolize aluminija gradili v glavnem blizu ali pa ob samih izvirih cenene električne energije, pa so potem aluminij prevažali do predelovalnih obratov — do potrošnikov. Pojav vse večjega števila jedrskih elektrarn in njihova konkurenčnost ostalim virom električne energije pa omogočata mnogo večjo neodvisnost lokacije elektrolize aluminija od virov električne energije. Tako bo ena od dveh tovarn aluminija, kateri gradijo v Angliji, uporabljala e-lektrično energijo iz jedrske centrale. Anglija je prav zaradi pomanjkanja cenene električne energije majhen proizvajalec aluminija, saj je leta 1966 proizvedla le 37.100 ton
aluminija. Jedrske elektrarne pa omogočajo lepše perspektive v proizvodnji aluminija.
Popolnoma novo koncepcijo predstavlja študija, katero so izdelali v ZDA, v laboratoriju Atomske komisije v Oak Rid-geu, Tennessee. Ta koncepcija se popolnoma razlikuje od dosedanje klasične, namreč, da so elektrolize aluminija gradili blizu naravnih virov cenene električne energije, oziroma v centru porabe alumini-
Kakšne so nekatere novosti, N to gotovo že vsi vemo, saj sodeluje v raznih odborih in komisijah delavskega sveta in v svetih delovnih enot precejšnje število članov kolektiva, ki so tako prevzeli na sebe veliko odgovornost za vse, kar se dogaja v kolektivu in o-krog njega. Prav to je pa tisto osnovno, česar bi se. vsak član moral, zavedati in tudi storiti vse, kar je v njegovi moči, da bi bile napredne ideje, ki'koristno služijo kolektivu in skupnosti, tudi čimbolj učinkovito uveljavljane. Tukaj se torej prične tisto, čemur vsi pravimo: odgovornost; ne vem pa, če še je vsi tudi popolnoma zavedamo. Čeprav ni nič novega,-da je v kolektivu še vedno lepo število članov, ki so sprejeli kandidaturo in nato bili izvoljeni, bodisi ‘v delavski svet, svet delovne enote ali v kakšno drugo komisijo ali odbor, pa se je pri tem tudi nehala njihova nadaljnja aktivnost za napredek in uveljavljanje samoupravljanja!
Kje torej treba iskati vzroke? Ne vem, kolikokrat smo že govorili o tem, da so še vedno prevelike razlike med osemurnimi delavci in tistimi, ki delajo v izmenah. Trdno sem prepričan, da se bo spet našel nekdo in dejal, da, zopet
ja. Po tej študiji bi proizvajali aluminij v bližini velike jedrske centrale, katere energijo bi uporabljali še za desalina-cijo morske vode in za proizvodnjo raznovrstnih poljedelskih pridelkov v nekaterih pustinjskih predelih ob morju; to je — v sedaj močno nerazvitih območjih.
Z realizacijo takega projekta bi ustvarili ogromen agroindu-strijski kompleks, kateri bi funkcioniral s pomočjo zelo močnih jedrskih reaktorjev. Takšne komplekse bi gradili predvsem v zelo suhih območjih in seveda, ob morju. Proizvedena jedrska energija bi preskrbovala z elektriko velike porabnike električne energije, kot so npr. elektrolize aluminija, obenem pa bi jo izkoriščali za desalinacijo morske vode. Desalinirano morsko vodo bi uporabili za namakanje velikih območij, iz morske vode pa bi pridobivali še ke-
pričenjamo ogrevati zadevo, ki je že syoj čas enkrat bila na seji delavskega sveta, vendar pa' konkretne rešitve ni bilo, čeprav ta problem to vsekakor zahteva. Tega ne pišem le zategadelj, ker sem. tudi sam v izmeni, ampak nedvomno v imenu vseh tistih, ki enako, kot jaz, delajo v izmenah, pa so člani delavskega sveta, sveta delovne enote, kakšnega odbora ali komisije^
Tu se namreč naša pota razha^-jajo predvsem zato, ker smo pred kolektivom vsi enako odgovorni, nikakor pa nismo povsem v enakopravnem položaju, saj, osemurni delavec odsedi svoj delovni čas na seji, medtem ko mora izmenski nato še na delo ali pa je pravkar žč prišel iz službe. Če je že za oba enaka odgovornost, zakaj potem ne bi končno uredili tudi to vprašanje, ki se že Vsa leta — vleče skozi našo prakso kot rak rana in zato zahteva nujno ukrepanje.
Naj navedem samo en primer, ki je morda poučen in bo povedal mnogo več, kot pa ves ta sestavek. Ko sem ob neki priložnosti govoril z enim osemurnim delavcem o tem problemu in mu predlagal, da bi morali seje delavskega sveta in svetov delovnih enot določati tako, da bi bilé tudi v popoldanskem —
mične proizvode, nujno potrebne za intenzivno poljedelstvo.
Danes, ko je podhranjenost človeštva še vedno svetovni problem, bi s takšnim projektom v pustih, neizkoriščenih delih sveta ustvarili prave velike tovarne prehrambenih proizvodov, kar bi močno olajšalo borbo proti pomanjkljivi prehrani človeštva.
Osrednji in najpomembnejši organ takega agroindustrij-skega kombinata bi bil jedrski reaktor z močjo 2,000.000 KW. Velik del proizvedene e-nergije bi porabili za desali-nacjjo morske vode. Soli iz morske vode bi izkoristili za pridobivanje klora, natrija, magnezija itd. Drugi del električne energije bi uporabili za elektro metalurgijo in elektro kemijo, predvsem za proizvodnjo aluminija in magnezija, možna pa bi bila tudi proizr vodnja elektro jekla. Proizvod-
prostem času, se nùj je le lepo nasmehnil in dejal: »Ja, če 'pa bi storili to, potem bi vsekakor nastalo vprašanje sklepčnosti, ker jih prav gotovo mnogo ne bi bilo na seje.«
Mislim, da je s tem bilo povedanega mnogo — vsekakor pa je vsaj meni izzvenelo tako, kot da
nja umetnih gnojil je ključ celotnega kompleksa, kateri bi omogočil uspešno funkcioniranje poljedelskega dela tega projekta. Pregledali so že pet lokacij, kjer bi lahko prišla v poštev izgradnja takega agro-industrijskega kompleksa: o-balno področje Rann — O — Cutch na severovzhodu Indije, pas Gaze na Srednjem vzhodu, Mehiško področje Basse, Zahodna Avstralija in tudi pustinja Seluna v Peruju. Možne pa so še druge lokacije.
V Oak Ridgeu so izračunali, da bi investicije za tak kompleks znašale več kot milijardo dolarjev. V takem kompleksu pa bi lahko takoj zaposlili
100.000	ljudi, s proizvodi iz takega kompleksa bi lahko prehranjevali 5 milijonov ljudi, pa še bi lahko prodali toliko umetnega gnojila, da bi to o-mogočilo prehrano 50,000.000 ljudi. Čeprav so te investicije na prvi pogled ogromne, so ustvarljive. Izgradnja takšnih kompleksov ni vizija daljnje bodočnosti. Če bodo že uresničevane analize potrdile vse zgoraj omenjene predpostavke, bi takšne agroindustrijske komplekse lahko zgradili še v tem desetletju.
Tako je postala proizvodnja aluminija sestavni del enega od največjih kompleksnih projektov bodočnosti, izgradnja katerega bi ogromno pripomogla k razvoju nerazvitih območij in držav. Takšni projekti pa tudi dokazujejo, da je elektrolize aluminija možno locirati tudi izven dosedanjih klasičnih, geografskih konceptov.
(Povzeto po strokovni reviji
»Rudarstvo, geologija i metalurgija«)
vornost
bi to veljalo le za njih, medtem, ko moramo mi, ki delamo v. izmenah, priti na seje ne glede na to, če si prost ali pa boš šel delat po seji.
Nihče ne zahteva kakšnih nagrad ali sejnin, vsekakor pa bi bil že skrajni čas, da končno to vprašanje rešimo, kajti v nasprotnem primeru bo vse slabše, saj se nihče ne more pomiriti s tako občutnimi
(Nadaljevanje na 4. strani)
Franc Jeza pri piljenju	Foto: Stojan Kerbler
Križišče	Foto: Stojan Kerbler
Samoupravljanje in odgo
Ko je delavski svet našega podjetja sprejel statutarne amandmaje, se je praktično pričela nova etapa v delavskem samoupravljanju, katero dobiva vse večjo veljavo, večje pristojnosti in sočasno seveda tudi večjo odgovornost.
Prebijalci skorje	Foto: Stojan Kerbler
Pomembnost pravilne prehrane kot zdravstvene zaščite delavca
Kot se premog z gorenjem osvobodi nagomiljene energije v obliki toplote, tako se tudi v človeškem telesu razgradijo prehrambene tvari, s čemer se sprošča energija, katera je potrebna za delovanje organizma in funkcioniranje vseh njegovih življenjskih procesov. Če je delo še tako neznatno: srčni utrip, ritmično dihanje* delo žlez in črevesja, organi-
zem za to delo vseeno trosi ja s prebavo (izgorevanjem) ko živel in delal, mora jesti.
Pri ocenitvi energétski-h potreb telesa v . hrani 'moramo računati o vsakodnevnem o-pravilu, katerega opravlja neka oseba. Vsak gib mišice, pa tudi, če je še - tako neznaten, poveča energetske potrébe telesa in koliko je večje mišično delo, tem večja je' potrebna energija. Umsko delo pa zahteva več' kisika in manj'energije ža mišice. Komisija za prehrano pri zveznem zavodu za »Narodno zdravlje« je dala
določeno energijo, katera nasta-hrane. Torej, da bi človek lah-
prèdlog energetskih norm za razne, poklice, kot sledi:
I.	kategorija:
do 2800 kalorij — pretežno sedeče delo (npr. uslužbenci, administratorji itd.).
II.	kategorija:
od 2800—3200 kalorij r;§t lahko fizično delo (krojači, fi-nomehaničarji, zdravniki, .laboratorijsko Osebje itd.).
III.	kategorija:
od 3200—3600 kalorij ' rr-srednje težko delo (delavci kovinske stroke — ključav-
Z varstvenim izobraževanjem na delovnem mestu bomo delavca lažje prepričali»
da potrebuje varstveno vzgojo!
Mojster v delavnici često pojasnjuje, daje navodila in o-pozarja,. vendar so prav tako pogosti primeri, ko, so vsa njegova navodila zaman. Morda so vzroki takšnim negativnim pojavom v tem, da mojstri svojih praktičnih izkušenj varnega dela' včasih ne znajo dovolj uspešno posredovati svojim podrejenim. Solidno strokovno znanje vodilne osebe v podjetju je potrebno, vendar pa je samo to premalo^ če vodilna Oseba hkrati svojega znanja ne zna posredovati drugim. Reči: bodi previden, pazi nase pri delu in podobno, ne pomeni mnogo. Rezultate poznamo.
(Mojster mora znati praktično poučiti delavca, mora mu pokazati in dokazati' elemente nezgod v delovni operaciji. Pokazati in dokazati pa jih 'mora tako, da ni pouk naporen, da ga lahko opravi čim-hitreje in hkrati zanesljivo dobro, da pri tem ne upošteva samo delo, marveč predvsem delavca, ki se uči, in pri tem tudi upošteva najprimernejšo pot do znanja.
Mojstra mora voditi pri tem varnostnem izobraževanju pra' vilo,- da so osnovni pogoji -za varno delo na delovnem mestu:
— temeljita priprava in ureditev delovnega mesta. Dela-
Sam o up r a v I j an j e in odgovornost
(Nadaljevanje s 3. strani) razlikami in izredno neenakopravnim položajem. Ne vem, zakaj bi moral biti izmenski delavec toliko podcenjevan, saj je že tako in tako dovolj prizadet s tem, ker mora delati ob nedeljah in praznikih, pa čeprav nekateri. — menijo, da to nadomesti z drugim prostim dnevom. Ah res nihče noče razumeti' tistega, ki gre zjutraj ' z nočnega dela, pa-mora na sejo in nato'zvečer zopet na delo, medtem ko o-semumi delavec odsluži svoj ■ delovni čas na seji, potem pa odide lepo domov počivat.
Zato: ponovno. apeliram na *'vsé člane delavskega sveta, da o tém problemu ponovno razpravljajo in izglasujejo takšen sklep, ki bó realen in pošten za obe strani.
Ponovno poudarjam, da nihče ne zahteva posebnih'nagrad ali ne vem-. kakšnih večjih ; sejnin, toda nekaj mora vsekakor biti rešeno, da bo imel tak član vsaj malo zadoščenja in da se bo vsaj delno približal svojemu sodelavcu-, ki pač. dela -lè samo dopoldne, osem ur. S'tem bomo-dosegli, da bodo-seje1 obiskane tako, kot je to potrebno, predvsem ,pa sèveda tónda bo poi-nò" uveljavljena .praya. samoupravna odgovornost, ki velja, za, obe stràni-; za vse člane samoupravnih organov. Vedeti je namreč treba, da, je pri nas tudi večje število ta-
kih delavcev, ki imajo poleg funkcij. v samoupravnih organih še druge obveznosti, bodisi v družbeno-političnih'organižacijah ali društvih in drugih organizacijah, pa jim je s tem delo še toliko bolj otežkočeno in. zahteva dodatne napore, ki izhajajo iz izmenskega dela.
Seveda ni treba tega sestavka razumeti napačno, namreč da morda kdo kaj očita tistim članom, ki pač delajo le od sedmih do treh in so pač deležni tega, da so na sejah v delovnem času; nasprotno, želimo doseči le. to, da bo tudi izmenski delavec dobil vsaj delno nadomestilo za izgùbljeni prosti 'čas; katerega dandanes pač'že-nihče ne želi žrtvovati kar tako zaradi »častnih funkcij«, kot je to'-‘.bilo nekoč pred leti; to pa je že zdavnaj zamrlo in je danes motiv s popolnoma drugačno perspektivo. Res je, da je samoupravljanje tudi dèi naše dolžnosti, vendar pa te dolžnosti morajo biti trdno povezane 4s povsem enakimi pravicami,' ki temeljijo na resnični kolektivni .samoupravni 'odgovornosti.;
,- Ce -bomo znali pravično., rešiti ta pereči ‘problem,- potem, bomo zanesljivo- naredili velik korak na-. prej- gr^-Upam pa, da smo ta korak le -Sposobni' napraviti.- -. Če je- temu .tudi res tako, 'bo pokazala že bližnja prihodnost!
. mf.-r
vec se mora na novem delovnem mestu počutiti ugodno. Sama ureditev del. mesta mora povsem ustrezati pogojem in zahtevam dela.
--š Smotrno je na delovnih mestih treba 'oskrbeti, pripraviti in razporediti potrebno o-rodje, material, druge proizvodne in varnostne pripomočke; ti morajo ustrezati zahtevam delovne operacije.
— Za delovno operacijo morajo proučevati vse njene faze (za daljša in zahtevnejša dela — etape) in ključne točke, na
delovnem mestu, za lahko izvedbo -opravila in ža zahtevano kvaliteto dela oziroma Izdelka, katerega je treba med delom izvršiti na delovnem mestu. Če hočemo delavca na delovnem mestu praktično varstveno ,izobraziti, moramo pri delavcu vzbuditi zanimanje za varno delo.
Kako to storimo?
Najprej mu dopovejmo, katere so prednosti varnega dela za njegovo zdravje in življenje. Kakšne utegnejo biti posledice napačnega ravnanja?
Franj'o Maj'ečić pri krivljenju pločevine Foto: Stojan Kerbler
katerih bo slonelo prikazovanje, utemeljevanje in dokazovanje izvajanja potrebnih u-krepov za varno izvršitev dela. Razčlenjevanje je nujno potrebno zaradi lažjega razumevanja delavca' pri praktičnem pouku.
Pod .pojmom »važna faza«: razumemo tisti del delovne operacije, ki pomeni določeno stopnjo v njenem razvoju in iz katere sledi nova, naslednja stopnja. Ključne točke v »važni fazi« pa imenujemo tista stanja, ki so odločilnega pomena in ključ do uspeha, za zanesljivo varnost pri delu in ohranitev zdravja delavca na
Na primer: poškodbe oči, rok, nog, drugih organov ipd. Prednost je tudi v. tem, da bo. v enakem času bolje izvršil delo in tudi lažje. Pri povečani storilnosti bo imel tudi sam neposredno korist. Pri določanju delovne naloge želifno navadno točno vedeti, kakšna je naša dolžnost. Nalogo izvršimo hitreje in bolje, če imamo zanjo potrebno zanimanje: To velja tudi za praktični pouk ih sprejemanje znanja,
Že v začetku pouka o varnem delu se sklicujmo na delavčeve želje, na njegova prizadevanja in hotenja. Vzbu-
(Nädaijevanje na 5. strani)- '
ničarji, električarji, mizarji itd.).
IV.	kategorija:
od 3600—4200 kalorij — težko fizično delo ( npr. zidarji, kovači, transportni delavci, delavci metalurških obratov pri pečeh itd.)..
V.	kategorija:
od 4200—5000 kalorij — zèlo težko fizično delo. (npr. rudarji).
Naj prikladne j ši in tudi najboljši izvor energije za delo je v ogljikovih hidratih in v masti. Slednji imajo tudi največjo kalorično vrednost. Pri nas pa obstajajo slabe navade v prehrani. Tako npr. večina .naših ljudi črpa potrebne kalorije iz kruha, zelo malo pa u-porablja živila, katera vsebujejo zaščitne tvarine: mleko, jajca, sadje in z.el-enjavo.
Človek, torej vsak, delavec, mora biti v trajnem prehrambenem ravnotežju, to pomeni, da : mora ; sprejeti toliko hrane, kolikor mu je potrebno za nadomeščanje porabljene energije. V nasprotnem primeru nastajajo kvarn.e posledice, za zdravje, delavca, kar se negativno odraža pri njegovi delovni sposobnosti in produktivnosti, Ni važno, kako želodec napolnimo, temveč je treba tediti ža tem, da je hrana sestavljena z živili, potrebnimi za naš organizem. V, nasprotnem primeru nastajajo spremembe ravnotežja prehrane, z zmanjšanjem, telesne, teže, o-slabelostjo organizma, nastajanjem specifičnih obolenj kot posledice nepravilne prehrane in na koncu z zmanjševanjem delovne produktivnosti.
Naša hrana mora vsebovati beljakovine živalskega (meso, jajca,, mleko,', sir ribe) in rastlinskega izvora (stročnice). Pomanjkanje , teh beljakovin povzroča zastoj v rasti in zmanjšuje koncentracijo pri delu, delovno .sposobnost, težino in odpornost pred zunanjimi škodljivimi činitelji.
Masti imajo .največjo kalorično vrednost, zraven tega pa .vsebujejo.»nekaj, zelo -dragocenih vitaminov.-.,,; (Nadaljevanje na 5. strani)
Ostružkiri.	Foto: Stojan Kerbler
S'fuflffšKsi" kmznìùR Ptof
Pomembnost pravilne...
(Nadaljevanje s 4. strani) , Ogljikovi hidrati (sladkor)'. Občutek slabosti in »lakote« Je tudi znak za pomanjkanje .sladkorja v krvi, posledica tega pa je med drugim tudi ■drhtenje in znojenje.
Poleg tega mora hrana vsef 'bovati še vitamine in mineralne soli. Marsikje je, na žalost, precej starih navad, da nekateri delavci na tešče popijejo žgane pijače, skodelico čaja ali črno kavo z malo količino sladkorja. Koliko je takšen ali podoben obrok hrane iškodljiv, dokazujejo dejstva :(kot pri sladkorju): slabo dedovanje na živčni sistem in reflekse,: zmanjševanje koncentracije pri delu in zmanjševanje delovne sposobnosti, kar vse prinaša idealne pogoje za 'hitrejšo nastajanje telesne poškodbe pri delu.
Dokazano je, da delavci, ki 'imajo dpber zajtrk (ogljikove 'hidrate —; sladkor, beljakovine itd.) —- torej zajtrk z večjo 'količino ali vrednoto, beležijo večjo produktivnost: to velja na splošno tudi za obroke, kartere jemljejo med delom.
Dodatni obrok (npr. topli obrok) v tovarni. je zelo po-
memben pri prehrani delovnih ljudi. Kljub temu mu še ne prisojamo takšno vrednost in pomembnost. V večini primerov je še vedno ta dodatni obrok enoličen: vsebuje premalo beljakovin živalskega izvora, premalo je tudi zelenjave (pripravljene v surovem .stanju), pa tudi cena tople malice je previsoka; v večini primerov je vzrok temu nepravilno sestavljanje pogodbe ih malomaren odnos odgovorne osebe za tople malice pri. izvajanju pogodbe, npr. z gostinskimi podjetji.
Dodatni obrok, . npr. topla malica, bi morala biti-. strokovno sestavljena in pripravljena pestro. Bogata bi morala biti z energetskimi in zaščitnimi živili, dostopna po ceni — vsem delavcem.
Z dobro organizacijo družbene prehrane in usklajevanjem z delovnim časom, kar bi ustrezalo osnovnim fiziološkim potrebam človeka, bomo lahko dosegli znatno večjo delovno storilnost, ohranili zdravje in preprečili veliko število nesreč, s čemer se bo zmanjšalo znatno število izostankov z dela.
KOMISIJE SD „PROMET”
8. julija 1970 je svet DE »Promet« imel sejo, na kateri je izvolil svoje komisije v naslednjem sestavu:
Komisija za proizvodnjo in poslovanje:
"Viktor Prelog Alojz Siebenreich Marija Korpar "Vinko ČUŠ Alojz Sladnjak .
predsednik
namestnik
član
član
član
predse,dnika
Komisija za kadrovanje, Sprejem in izobraževanje:
Jože Frčeč , Konrad Posavec Janez Mesarič Lovro Mesarič Anton Brlek
predsednik
namestnik
član
član
član
predsednica
Komisija za obravnavo kršitev delovnih dolžnosti:
Anton Kaučič Janez Galun Albert Tomanič Jože Tomanič Franc Pukšič
predsednik
namestnik
član
član
član
predsednika
Komisija za varstvo pri delu:
Vinko - Čuš
Franc Toš
Janez Simonič
Janez Ficko
Anton Bratušek
predsednik
namestnik
član
član
član
predsednika
Komisija za organizacijo dela, sistematizacijo in nagrajevanje:
Stanko Klinc .	predsednik
Anton. Zadravec	namestnik	predsednika
Anton Kaučič	član
Alojz Sladnjak . ■	1 član
JFranc. Bezjak ■	- ■	član
Nadaljevanje: ... varstveno vzgojo!
(Nadaljevanje s 4. strani) diti je treba pri njem pripravljenost in voljo Za delo. Bo-, jdimo z njim prijazni, nevsiljivi tri dajmo mu možnost, da se sprosti in da še brez bojazni in treme loti bodoče .naloge. Če bo sproščen, bo izvrševal delo z večjim zanimanjem in veseljem, ker bo pričakoval razumevanje in spoštovanje, pri nadrejenih in sotovariših. S,takšnim ravnanjem, bomo v rij etn utrjevali tudi' družbeno zavest^,saj hoče biti v proizvodnem postopku aktivni soustvarjalec, v Pred poučevanjem ga,je treba hkrati še opozoriti, na-pomembnost dela in na 'izkazano • zaupanjé; do. njegovih/delovnih Sposobnosti in zmožnosti.
Dobra priprava delavca pred varstvehim poukom na delovnem mestu, j è pogoj za boljšo rezultate, Sam. delovni pouk je tako sproščen; pri tem pa se že začenja postopoma porajati smisel za varno delo, za uspešno izvršitev dela. Spreminjanje njegovega odnosa do dela in utrjevanje njegovega prizadevanja za osebno varnost — kakor tudi za varnost drugih —-j nista več daleč.
Če strnemo premišljevanje, o pripravi, ugotovimo, da ■ moramo ugoditi naslednjim zahtevam:
1.	Sprostiti moramo delavca v tolikšni meri, da se bo -med poukom lotil dela brez strahu in-bojazni — z veseljem.
2.	Vzbuditi moramo zanimanje delavca, da bo poslej delal v osebno . korist . in za lastno . varnost (kakor tudi varnost drugih).
3.	Ugotoviti v toplem in tovariškem vzdušju, kolikšna je že njegova uvežbanost pri delu in koliko nezgodnih elementov že pozna; če razume potrebo po varnostnih ukrepih pri določenem delu na delovnem mestu. Ali je npr. prepričan o učinkovitosti dosedanjih načinov varnega dela?
4.1 Postaviti delavca pred delovnim mestom v takšen položaj, da bo pregleden in da bo delu in varnemu izvrševa-
nju pri prikazovanju in dokazovanju mojstra nemoteno sledil in obdržal najtesnejšo povezavo z mojstrom.
ELEMENTE VARNEGA DELA JE TREBA PRIKAZATI JASNO IN JIH RAZUMLJIVO TUDI DOKAZATI
Glede na stopnjo zmožnosti sprejemanja'in dojemanja mora mojster delo tako prikazati, da bo delavec to hitro in popolnoma razumel, ■
- Prikazovanj e /elementov varnega dela in razlaga morata biti - časovno uskla jena' in . prikrojena delavčevemu dojemanju. Mogoče’ bo treba elemente večkrat pokazati in razla-. gati, preden jih bo delavec popolnoma osvojil. Morda bo treba’’ še -več- časa, pfeden jih bo delavec tudi povsem razumel. •
' Prikazovanje in dokazovanje morata biti potrpežljiva in prizadevna. Začetna sproščenost in pripravljenost delavca, da bi proučil elemente varnega - dela, spoznavanje in -razumevanje varnostnih gibov ali ukrepov, morata ostati • na enaki višini, kot smo jo. dosegli že ob začetku. Varnostni pouk- na delovnem mestu mora biti tako temeljit, da bo delavec. po. praktičnih demon-' . stracijah in ustmenih pojasnilih dobil. občutek za razločevanje in utemeljevanje potrebnih gibov in varnostnih ukrepov. Delavec mora spoznati, da so načini varnega dela temeljili pogoj za njegovo osebno xarnos't (kot tudi za varnost drugih) in da bo pri tem dosegel tudi boljšo kakovost dela ali izdelka, seveda ob lažji izvédbi.
KAKO DOSEŽEMO LAŽJE SPOZNANJE IN RAZUMEVANJE PRI DELAVCU?
Kakšne so zahteve takšnega prikazovanja in dokazovanja?
1.	Prikazovanje faze za fazo v delovni operaciji.
.2. Natančnost demonstracije in sočasnega pojasnjevanja sleherne podrobnosti pomembne stopnje.
3. Načrtno prikazovanje in razlaga elementov varnéga dè-
la v posamezni važni fazi, toda ne prehitro.
4.	Jasno in natančno, z dobrimi izrazi, slikoviti in nazorni; s stalnim vzbujanjem pozornosti moramo poudarjati ključne točke pomembne stopnje ali važne faze.
5.	Prikazovati in razlagati smemo samo toliko delov operacije ali važnih faz, kolikor jih delaveC lahko.naenkrat dojame in razume/ Med poučevanjem je treba pravočasno presoditi , stopnjo delavčeve sprejemljivosti in zmožnosti dojemanja. Uporabljajmo takšne izraze, katere' bo kasneje sam uporabljal; bodimo bodrilni.
6.	'Prekinimo začasno prikazovanje in dokazovanje, če je glava preveč polna. Osvajanje znanja varnosti pri delu po stopnjah (fazah) je bolj zanesljivo, kakor če bi delavec sicer V krajšem času površno osvojil ali dojel zahtevane načine vàrnegà,. dela. Pokažimo spoštovanje do delavca, katerega učimo," upoštevajmo njegove sposobnosti in občutljivosti.
Pri prikazovanju in razlaganju elementov varnega dela velja pravilo:
—	da prikažemo’ delo v zaporedju važnih faz; -
—	da pri ponovitvi opozorimo na tista važna mesta, kjer lahko nastopijo napake;
—	da s ponovnim prikazom in razlago ugotovimo vse elemente (varnost — kakovost — lahka izvedba)-enake delovne operacije, kar so ključne točke vsake važne faze;
—• da ostane odnos do delavca do konca potrpežljiv in strpen, se pravi, na enaki višini kot takrat, ko se je pričel.
Po demonstraciji, poudarja^ n ju in dokazovanju spozna delavec in razume, zakaj je določeno delo ali gib potreben in pravilen, zakaj s takšno izvedbo' že vnaprej onemogočimo nezgodo in zakaj nam ta način omogoča tudi lažjo izvedbo opravila.
Iz skladišča
Foto: Stojan Kerbler
nas je
Ko nisi več sposoben za delo, moraš v pokoj. Tako se je zgodilo tudi z našo parno lokomotivo serije 23-1-102.
Zgrajena je bila in prvič je zaropotala po tračnicah leta 1918, takrat, za tedanje ča- : se kot moderna Borsik loko-
motiva. Železnici, katera ji zanesljivo ni prizanesla, je služila do leta 1955. Tega leta je bila naša tovarna v prvi fazi redne proizvodnje in potrebovala je težjo lokomotivo za uvoz vlakov. Ker takrat, v prvih letih po vojni, niso
izdelovali težjih pahnili ali drugih lokomotiv, je naša tovarna odkupila to lokomotivo od železnice kot odpadno železo. Z generalnim popravilom je bila zopet usposobljena za svoje namene in- je zvesto opravljala svoje delo do 17. ju-
■tl
ThRì-* ' v jr • ji
Tako smo se poslovili od parne lokomotive serije 23-1-102
15 let
nija 1970. leta..
V času, ko je tovarna odkupila to lokomotivo od železnice, so obstajale samo še tri lokomotive te serije, ker jih je bila večina uničenih v drugi svetovni vojni. Ker ni bilo u-sposobljenih za promet več lokomotiv te serije, so prenehali izdelovali zanje tudi rezervne dele. Zaradi tega je bilo vsako generalno popravilo, katero je treba po predpisih izvrševati na lokomotivi vsaka tri leta, težje in dražje. Zato je železnica po nekaj letih dala še ostali dve lokomotivi te serije v kasacijo in tako je ostala zadnja štiri leta samo še ta v naši tovarni. Zob časa pa je tudi to načel tato, da si več ne moremo privoščiti njenega generalnega popravila, katero bi stalo blizu 400.000 novih dinarjev.-
Zato smo se morali posloviti od nje, čeprav res precej težko, ker nam je taka težka lokomotiva za današnje potrebe v naši tovarni neobhodno potrebna. Da je temu res tako, to občutimo od dneva, ko smo jo morali opustiti in jo laihko sedaj gledamo še samo kot kup starega železa, težkega 78 ton; ubogala nas je celih 15. let redno na izmenskem delu, njena vlečna moč pa je bila 1.400 ton.
Zadravec
Analiza nesreč pri delu v Sloveniji
Republiški inšpektorat za delo je na podlagi lastnih podatkov in podatkov republiškega, zavoda za socialno zavarovanje SR Slovenije sestavil pregled o gibanju nesreč pri delu za leto 1968 in 1969, kot tudi analizo teh nesreč.
Primerjava podatkov za leto 1969 s podatki o številu nesreč pri delu v letu 1968 kaže, da je skupno število nesreč, zopet nekoliko naraslo — pri ženskih zavarovancih za 10,79 % pri moških pa samo za 5,26 %.
Analize nesreč so pokazale, da je prišlo do porasta nesreč iz raznih vzrokov.
Med poglavitnimi vzroki je bila ugotovljena nepoučenost ali pomanjkljiva poučenost ponesrečencev o varstvu pri delu. V številnih organizacijah so opravili izobraževanje iz varstva pri delu bolj formalno, ne da bi se prepričali o tem, ali delavci tudi obvladajo tvarino iz varstva pri delu. Mnogokje menijo, da je poučevanje iz varstva pri delu enkratna naloga, ne pa stalno prizadevanje za utrditev varstva kot sestavnega delovnega procesa. Kljub navedenemu ne gre zanikati pozitivne prednosti takega poučevanja, ker bi sicer verjetno bila situacija še slabša.
Ugotovljeno je bilo, da so se pripetile številne nesreče novim
delavcem. To nedvomno kaže na premajhno skrb za novince in na neupoštevanje zakonskih predpisov. Nove delavce na zahtevnèj-ših delovnih mestih bi bilo treba že pred zaposlitvijo na delovnem mestu testirati glede na njihove psihofizične in druge sposobnosti za opravljanje del, pri katerih "je večja nevarnost za poškodbe in obolenja.
Nadaljnji vzrok za nesreče je bil ugotovljen v pojačanem de^ lovnem ritmu v nekaterih organizacijah oziroma na delovnih mestih (spremembe v tehnološkem postopku, priučevanje in prilagajanje na nove stroje in naprave, ki so bili ob večjih rekonstrukcijah zamenjani).
Pomanjkljiva organizacija dela je prav tako privedla do nesreč* Določeno število nesreč se je pripetilo tudi zaradi nediscipline,
neuporabe varnostnih naprav in osebnih zaščitnih sredstev in zaradi svojevoljnega načinsf dela.
Ugotovljeno je bilo povečanje števila nesreč v internem transportu — med vožnjo, pri nakladanju in razkladanju, pa tudi pri prenašanju materiala itd., medtem, ko so nesreče pri delu zaradi pomanjkljive varnostne ureditve na strojih in napravah, vsaj po ugotovitvah omenjene akcije — v upadanju. Pomembna je ugotovitev, da so v porastu nesreče na poti na delo in z dela, kar je razvidno iz nekaterih podatkov zbranega gradiva pri pregledih. Tudi na tem področju bo treba resneje obravnavati varstveno vzgojo, predvsem bo/ to naloga kadrovske in socialne službe podjetja!
Pregledi delovnih organizacij v teh akcijah republiškega inšpek-
torata za delo so nedvomno pokazali, da v delovnih organizacijah posvečajo vse premalo pozornosti analizam nesreč pri delu in natančnejšemu raziskovanju vzrokov, zaradi katerih pride do nesreč. Zelo redki so bili primeri pri teh pregledih, da so v delovnih organizacijah dodobra seznanjeni s pravimi vzroki nesreč, še manj pa je bilo primerov, da bi delovne organizacije konkretno ukrepale, da do podobnih nesreč ne bi več prišlo.
Pomembno je dejstvo, da se je pogostost nesreč zmanjšala v večini dejavnosti, ki so bile zajete z omenjeno akcijo republiškega inšpektorata za delo. Situacija se ni bistveno izboljšala le v metalurgiji barvastih kovin, črni metalurgiji, elektro industriji in prometu brez železnic.
—K
Naša
soudeležba
Tudi v OE železniški pro-met-transport si prizadevamo, da bi naša soudeležba k proizvodnji bila čimvečja, popolnejša in rentabilna, da bi lahko redno sledili potrebam po naših uslugah. Priznati seveda moramo, da nam to zmeraj popolnoma ne uspe.
Vzrokov za to je yeč. Naš strojni park je precej iztrošen, saj trenutno delamo, ravno v sezoni, ko je največ dela, samo z dvema lahkima parnima lokomotivama, ker težka lokomotiva ni več sposobna za obratovanje. Na drugo bomo pa morali čakati še nekaj tednov. Ta nam pa vsekakor ne bo mogla povsem nadomeščati o-puščeno lokomotivo, ker bo njena vlečna moč nekaj manjša. Tovor doteka neenakomerno, bodisi po krivdi dobavitelja in železnice, pa tudi po naročilih naše tovarne. Ravno tako so potrebe po naših uslugah v naših obratih nekatere dneve večje. Zaradi tega ne moremo zmeraj danes predvidevati, kakšne potrebe po naših uslugah bodo jutri, da bi si tako laže razporejali delovno silo in laihko sledili tudi zahtevam. Kljub težavam, s’ katerimi se srečujemo pri našem delu, pa ugotavljamo, da je naša organizacija dela, po zaslugi prizadevanj vseh, še kar zadovoljiva. V prvem polletju letošnjega leta smo imeli naslednji promet:
Januar	3575	vagonov
Februar	31.29	vagonov
Marec	3372	vagonov
April	3982	vagonov
Maj	4958	vagonov
Junij;. 1	 4724	vagonov
Skupaj	23740	vagonov
Pripomniti moram, da letos tovorijo avstralski boksit pretežno v specialnih vagonih, v katere nalagajo po 57 ton boksita. Neto teža enega teh vagonov pokrije povprečno neto težo treh navadnih vagonov. S tem se je število prispelih vagonov zmanjšalo. So pa to specialni vagoni, katerih vrata se pri razkladanju odpirajo in zapirajo na zrak, katerega dovajamo iz parne lokomotive.
Torej : ko : dobimo take vagone, mora biti lokomotiva na rudnih mlinih v pomoč pri ki-panju boksita in je zato praktično nedostopna za druga dela.
(vec)
To velja tudi za nas
POZDRAVLJANJE Tisti, ki stopi v sobo, pozdravi prvi. To velja tudi za tovarišice, pa četudi stopijo v sobo, kjer so samo moški. Pri srečanju na hodniku ali v obratu vedno moški najprej pozdravi žensko, tudi šef in inženir pri tem nista izjemi. Samo zelo mlade tovarišice naj prve rečejo »Dober dan«. Med enakim spolom velja, da mlajši pozdravi starejšega, ta pa odzdravi. Tudi zunaj podjetja pozdravljaj poklicne tovariše!
Pekel na Österreichringu
Deveta dirka Formule I za svetovno prvenstvo 1970 in veliko nagrado Avstrije. Na startu vsa svetovna elita. Vse v pričakovanju velikega dvoboja Stewart — Rindt.
Kot velik prijatelj avto-moto -športa, posebej pa še, če gre za dirko Formule I, sem se v nedeljo, 16. avgusta s prijatelji odpravil na znani Österreichring v sosednjo Avstrijo. Že zgodaj dopoldne smo v Ptuju sedli v avtomobil in se čez Šentilj, Graz, Köflach in Weiskirchen pripeljali na prizorišče 9. največje predstave na svetu v avto-moto športu za leto 1970.
Na mejnem prehodu je bilo lahko, saj kot dobri in pošteni državljani SFRJ nismo tihotapili niti cigaret niti slivovke. Malo pred Grazom, bolje rečeno, v predmestju, smo zavili na levo. Prevozili smo Köflach in tu se je začel vzpon na 1551 m visoki vrh Seehöhe v Stubalpah. NSU-Prinz se je hrabro držal in kaj kmalu šmo bili na vrhu. Seveda brez postanka in nekaj velikih čaš piva v prikupnem hotelu ni šlo. Tudi pogled na visoke vrhove okrog nas je bil čudovit. Toda časa je bilo malo. Po hitrem spustu smo se pripeljali
na Österreichring med Knittelfel-dom in Zeltwegom.
Österreichring, prva avstrijska Grand-Prix cesta, oddaljena samo-2 km od zvezne ceste št. 17, je bila zgrajena lani. Cesta ali pista v obliki ogromne ledvice je dolga 6 km in šteje med najmoderneje urejene piste na svetu. Tudi okolica je čudovita. Cestišče je izvrstno prirejeno tudi za testiranje novih modelov in seveda v raziskovalne in industrijske namene. Proga je izredno hitra, vendar tudi zelo nevarna — tako smo vsaj slišali.
Parkirni prostor sicer ni bilo lahko najti, vendar smo tudi to nalogo opravili uspešno. Parkirali smo pač med tisoči in tisoči avtomobilov na dokaj dobro urejenih parkirnih prostorih. Oboroženi s foto aparati smo krenili naprej, čeprav smo se težko ločili od pravcatega salona oz. razstave športnih avtomobilov na parkirnem prostoru — od Porschejev, BMW-jev, Fordov in drugih. Za 80 Sch je vsak od nas štirih dobil vstopnico
in program dirke. Kmalu za tem smo se pomešali med stotisočglavo množico, ki je že napeto pričakovala start. Naj omenim tudi to, da so se naši severni sosedje izredno dobro pripravili na veliki spektakl, tako organizacijsko kot tudi po trgovski plati. Prodajali so vsi; v kioskih in na stojnicah si dobil prav vse, kar spada v okvir take športne prireditve.
Vtihotapili smo se blizu starta in se uspešno vrinili med može z oznako Presse. Tedaj je spodaj v boxih začelo tuliti in grmeti. Pojavili so se dirkači ali, bolje rečeno, piloti v svojih vozilih. Jackie Stewart, Jochen Rindt, Jack Brabham, Jackie Ickx, John Surtees, Graham Hill in drugi — 26 zvenečih imen v šestindvajsetih vozilih Formule I. Naj jih naštejem samo nekaj : Lotus-Ford, March-Ford, Ferrari, BRM, Matra-Simca itd. Kot zanimivost morda še podatek, da št. 13 med vozili ni bilo. Jeklene zveri so označene od št. 1—27, brez št. 13. Ob 14.50 so dirkači prevo-
zili en krog in se razvrstili na startu. Točno ob' 15. uri je starter zamahnil z zastavo. Bilo je, kot bi se odprl pekel. Motorji s 3000 ccm in skoraj 450 KS so zatulili in s strahovito naglico švignili po pisti. V trenutku smo skoraj popolnoma oglušeli. Dvignil se je modrikast dim, zasmrdelo je po izpušnih plinih, v naših glavath je zašumelo,. naše oči pa so zaman iskale številko vodečega, saj smo komaj lahko ločili le barvo vozil. Skratka, start je bil veličasten, fantastičen.
Po prvem krogu je vodil Jackie-Stewart, še vedno uradni svetovni ^ prvak na March-Fordu s startno-številko 1. Jochen Rindt je bil na sedmem mestu z vozilom Lotus-Ford. Medtem so javili, da dirki prisostvuje okrog 110.000 ljudi. V drugem in tretjem krogu je Stewart svoj naskok povečal na o-krog 500 m. Njegov svetlo modri March-Ford je drvel s fantastična naglico — na ravninah tudi blizu 300 km na uro. Rindt se je prebil na peto mesto. Večina je seveda stiskala pesti za Rindta — domačina. Jaz sem bil na strani Ste-warta. Po četrtem krogu pa se je zgodilo. Jackie Stewart je zaradi okvare na stroju odstopil. Tudi tokrat njegov March-Ford ni vzdržal-
Bencol v barvah in lakih
Kmalu po ustanovitvi planinskega društva smo organizirali prvi izlet.
Po temeljitih predhodnih pripravah smo se odločili, da krenemo v Julijske Alpe, da obiščemo tam očaka naših planin. Tja se je namenila naslednja skupina: Lovro Beranič, Peter Kropeč, Herman Preac, Stanko Dobrovnik, dipl. inž., Branko Planinc,'Branko Keršič in Angelca Keršič. Druga skupina, v kateri sta bila tovariša Gradišnik in Pršuh z družinama, pa je šla na Prisojnik. To je gora na vzhodni strani Vršiča.
V petek 24. julija t. L, ko smo krenili z avtomobili na pot, je bila prava pasja vročina. Potili smo se, kot da bi bili v finski savni, vendar smo se tolažili z mislijo, da bomo že zvečer v objemu hladnega planinskega zraka. Severno od Jesenic se odcepi v dolino Vrat solidno vzdrževana makadamska cesta, ki vodi vse do Aljaževega doma (1015 m), ki stoji ob samem vznožju severne triglavske stene. Tukaj smo prenočili. Prenočišča so po vseh planinskih postojankah dobro urejena. Za člane planinskih društev je nočnina 5 din, nečlani pa plačajo 10 din. Cene hrani in pijači so zmerne, vsekakor pa so nižje kot v obmorskih letoviških krajih. Tudi postrežba je hitra in solidna. Opazili smo, da je povsod po domovih, kjer smo se ustavljali, mnogo inozemskih turistov. Srečavali smo Avstrijce, Nemce, Poljake, Angleže, Cehe in Svede. Tüjci radi zahajajo v naše planine, ker vedo, da so zanimive in sorazmerno lahko dostopne. Slovenci pa jih pravzaprav slabo poznamo.
Na,jlepše je po planinskih domovih zvečer. Družba je veselo razpoložena in je še pdd vtisom prijetno preživetega dneva. Beseda da besedo, kmalu se zasliši pesem, rodijo se nova poznanstva, vendar je treba hitro k počitku, ker morata biti po 22. uri red in mir. Drugi dan je treba zgodaj_ vstati, ker nas čaka precej ur hoje navkreber.
2e smo se odpravljali v soboto ob 5. uri zjutraj na pot, a nismo prišli dalje kot do spomenika padlim partizanom-planincem, ki je 300 m od Aljaževega doma. Od zahoda se je iiaglo pooblačilo, vrhove
nekaj minutah. Ce ga zaužijemo 6 do 7 gramov, nastopi smrt. Zelo značilne so kronične . zastrupitve z bencolom — zaradi vdihavanja" •zelo majhnih količin bencolovih par.
V začetku delavca -«ili na,bruhanj e;, pretirano se znoji;' a' srce mu razbija. Kasneje ipride do preutrujenosti, pozabljivosti, tesnobe itd. Ti znaki sčasoma lahko izgi^ ne jo. Medtem* pa se na krvotvornih organih pojavijo domala nepopravljive okvare. Bencol najprej izzove povečano proizvodnjo krvi, toda kmalu j è opaziti zmanjšanje aktivnosti kostnega mozga ih končno pride do popolne ^izčrpanosti. Pri preiskavah krvi ugotavljamo izredno zmanjšanje krvnih telesc. V težjih primerih se kostni mozeg ne popravi in človek umre po ' večletnem zdravljenju. Rédkeje pride do nekontrolirane tvorbe
krvnih telesc in nastopi tako imenovana bencolova levkemija. Ker bencol povzroči poklicno obolenje j pri zelo majhnih koncentracij ah, je MDK določeno zèlo visoko — 15 ppm.
, Podjetje »COLOR«' v, Medvodah, ki sodi mpd'- naj večje proizvaj alce barv in lakov .V naši državi, od 1967. -leta naprej, né, upor àbl j a niti kaplje bencola. ./
Vendar pa obstaja zelo malo možnosti, da se 'bencol pojavi v laku, ker je bil vsebovan v nekem drugem topilu kot primes/Razen redkih proizvajalcev v svetu, lahko zaključim, sodobni proizvajalci premaznih-sredstev, predvsem' taki proizvajalci, katerim je znana nevarnost bencola in ki poznajo prednost bencolovih homologov, doma-' la v célo.ti izključujejo možnost, .da bi se v laku ppjdvir||| bencol.
- —K
Nakladanje samotne opeke
kolena in vedno bolj pridobivali na višini. Kmalu smo se srečali s prvim snegom, ki | leži tukaj nad 1.500 m še od zadnje zime. Pri prečkanju, poševnih snežišč smo morali posebno paziti, da nam ni zdrsnilo, ker bi se sicer takšna drča končala kakšnih 200 m niže. S previdno hojo pa smo dobro napredovali. Hodili smo že med skalami, le tu in tam je kljuboval višini in nevihtam kakšen osamel viharnik. Uro hoda pred Staničevo kočo smo se odžejali z vodo, ki priteče naravnost izpod skal zahodnega pobočja Cmira. Nadaljnja pot nas je vodila večinoma po snegu. Spotoma smo se kepali, drsali in pred večerom smo bili pri Staničevi koči (2.332 m). Tukaj smo drugič prenočili. Za nami je bilo več kot 1.300 m vzpona in spali smo kot
Foto: Stojan Kerbler
Na samem vrhu nam megla ni dovolila razgleda. Le od časa do časa se je malo razredčila in sonce je prav narahlo pokukalo skozi njo, da smo se fotografirali. Le na zahodni strani smo lahko videli čudovito dolino Trente in bovško kotlino, v ozadju pa Kanin (mejna gora med Jugoslavijo in Italijo), Furlanijo — Julijsko Krajino in italijanske Alpe.
Ko stojite na vrhu, imate občutek dobro opravljenega dela in kar pozabite na naporne ure hoje in težak nahrbtnik, ki vas je spotoma žulil. Vsak človek pride enkrat v življenju do vrha in njegova pot gre potem samo še navzdol, ker više ne more. V planinah pa se lahko vsako leto povzpnete na enega ali več vrhov in kljub temu, da se spuščate z njih, vas vedno znova žene na druga planinska pota in druge vrhove, da bi ponovno preizkusili svoje moči. Vsak vrh je po svoje zanimiv in vedno imate občutek, kadar stojite na njem, da ste zopet nekaj dosegli. Kdor je enkrat v življč-nju občutil slast planin in ga je prepihal njihov mrzli veter, ta se jznova vrača k njim.
Na povratku smo mimogrede še stopili do Planike in se okoli Malega Triglava vrnili na Kredarico, se malo oddahnili in se napotili naprej. Pred nami so bile še štiri ure hoje navzdol po poti čez Prag. Večinoma smo hodili po snegu in se po njem drsali, da je bil spust zanimivejši. Tu in tam je kdo pristal na tistem delu telesa, kjer hrbtenica zgubi svoje Céstitijivo ime, sicer pa ni bilo sile. Pri enem izmed takšnih pristankov na snegu jo je skupil tudi foto aparat. Ta je protestiral na njemu svojstven način. Ko smo doma razvili film, ni bilo sledu o kakršnihkolih fotografijah in lahko si zamislite razočaranje, ko smo ostali brez dragocenih dokumentov o naši prvi akciji. Na splošno smo bili vsi dobro opremljeni in pripravljeni za hojo, tako da ni bilo problemov. Znano je, da je hoja navzdol napornejša od'vzpenjanja in proti koncu pohoda so nam že klecale noge v kolenih, pa smo se tolažili, da nismo več daleč od planinskega doma, kjer se bomo lahko oddahnili. Na povratku do Aljaževega doma smo prišli ob vznožju prodnatih melišč do izvira Triglavske Bistrice, ki nas je pozdravila z živahnim žuborenjem in nam oznanjala, da smo na kraju naše sorazmerno dolge poti.
Tako se je triglavska ekspedicija srečno končala. Vrnili smo se malce utrujeni, vendar veseli in zadovoljni, da smo soboto in nedeljo lahko tako lepo preživeli.
DS
se postavil v kolono v soboto na mejnem prehodu Fernetiči in bi hotel v Trst. Vse do Brucka je šlo po polževo. Prestava I., morda
Jackie Stewart na March-Fordu
kdaj II. in leva noga nenehno na pedalu za. sklopko. Pravzaprav je bila to igra dobrih živcev. V Ptuj smo se pripeljali v ponedeljek
okrog 1. ure zjutraj. Prijetno utrujeni in polni vtisov, smo si dejali: »Nasvidenje, österreichring, prihodnje leto«!.
Nova perspektiva
Foto: Stojan Kerbler
okoliških gora so zakrile goste in sivočrne megle. Cez par minut je že treskalo. Grom ima v gorah posebno zlovešč in rohneč zvok in nikakor ni dobro, če vas dobi nevihta na planem. Kadar se v planinah razbesnijo naravne sile, jih ne izzivajte, ker potegnete sigurno krajši konec. Samo hiter umik s tekom proti Aljaževemu domu nas je rešil pred najhujšim. Morali smo počakati. Cas smo si krajšali z igranjem taroka, pripovedovanjem šal, na sceno pa je stopil tudi naš duo Keršič, brat in sestra, ki sta ob zvokih kitar e. s pesmijo preganjala slabo vreme. Ker nam je bil čas skopo odmerjen, so brezdelne ure vse prehitro minevale in smo že mislili, da se bomo morali predčasno vrniti, ko se je okoli poldneva vreme prav tako hitro, kot se je zjutraj poslabšalo, izboljšalo in smo lahko krenili na pot.
Hodili smo po Tominškovi poti. Pred nami se je'kot na dlani vzpenjala v višino severna triglavska stena. Po nevihti se je posebno dobro videla in je bila kot umita. V dolžino meri okoli 3.000 m, visoka, je nad 1.000 m in predstavlja s svojimi vzdolžnimi policami, kamini, grapami, previsnimi stenami, navpičnimi stebri in vrhnjo kupolo eno od najpopolnejših arhitektonskih gradenj vzhodnih Alp. To je treba videti na lastne oči in se prepričati, kakšna čuda ustvarja narava. Samo spoštujemo jo lahko in se učimo od nje!
Pot se je strmo vzpenjala, sonce je grelo, mi pa smo grizli v
ubiti. Ste že spali kdaj na tej višini? Poizkusite!
V nedeljo zjutraj, ko smo se napotili dalje, se je vfh že lesketal v soncu. Na grebenu proti Aljaževemu stolpu smo lahko videli planince, ki so kakor mravlje lezli svojemu cilju naproti. Ko tako opazujete Triglav iz neposredne bližine v vsej njegovi veličini, se vam ne zdi čudno., zakaj so ga imeli naši davni predniki za prestol troglavega božanstva: zemlje, vode in zraka. Poznejši rodovi so navezali nanj pravljico o Zlatorogu. Kar nekam tesno postane planincu pri srcu ob pogledu na to gmoto skal. Samo gorovje in sneg, pa je vendar tako prijetno sredi te tišine in divjine. Včasih zapiovejo čez skalnatè grebene planinski orli. Tukaj nad 2.000 m je njihovo kraljestvo.
Po kratkem postanku na Kredarici (2.515 m), kjer smo pustili nahrbtnike, smo naskočili vrh. Kredarica je v Jugoslaviji najvišja planinska postojanka. Preko zime je dom za turiste zaprt, le skupina meteorologov vztraja v snegu in mrazu in nas seznanja z vremenskimi podatki. Na poti proti vrhu nas je ujela megla in tako smo bili prikrajšani za lep razgled. Spotoma smo srečavali skupine planincev, ki so se že vračali. Pot do samega vrha je lepo zavarovana in varna, le omotice ne smemo imeti. Najzanimivejša je na samem grebenu, s katerega se spuščajo stene strmo na vsako stran. Sicer pa je tukaj jeklena vrv, da se je lahko oprimete in varno hodite.
Mar ni mogoče najti knjige, domače ali tuje, ki govori o beneolu, a da ne navaja, da bencol «norabl.ia.io pri proizvodnji lakov. Kako je v resnici in zakaj navajajo knjige take podatke?
Sodobni proizvajalci lakov so ■domala povsem prenehali uporabljati bencòl. Za to je več vzrokov, tehničnih, komercialnih in yarst-venih. Med najvažnejše vzroke za opustitev uporabe bencola 'sodi njegova strupenost. Bencol uvrščamo med najbolj nevarna organska topila. Poleg narkotičnega in dra-žilnega delovanja je najnevarnejše delovanje v krvi in krvotvornih organih.
Pri beneolu pride lahko do akutne zastrupitve zaradi vdihavanja "bencolovih. par. Ce je v zraku €4 gramov na in V nastopi smrt v
strahovitega tempa. Bilo je jasno, da Stewart letos že ščstič ne bo dobil točk, ki se štejejo za končno uvrstitev. Zal mi je bilo za Jac-kiea, vendar dirka se je nadaljevala. Po 20. krogih se je Rindt prebil na 4. mesto. Gledalci so bili navdušeni. Na čelu kolone pa sta drvela še vedno dva rdeča Ferrari ja z Ickxom in Regazzonijem. Številki 12 in 27. Nenadoma so gledalci onemeli. Rindt je v ciljni ravnini dvignil roko in zavil k boxom. Okvara na stroju in tudi Rindt, idol občinstva, je moral odstopiti. Zdelo se mi je, da je^vsa dirka izgubila na svoji privlačnosti, Veliki dvoboj sedanjega in praktično že bodočega svetovnega prvaka Jochena Rindta je izostal. Na čelu sta' še vedno drvela dva Ferrarija. Ickx in Regazzoni. Razdalja med njima je bila Vedno enaka. Dobili smo vtis, da Regazzoni ščiti hrbet Iekxu. Položaj je bil iz kroga v krog enak. Ickx in Regazzoni in dva drveča Ferra-rija. Prevozila sta tudi 60. krog in dirka je bila končana. Ostali so se uvrstili bolj ali manj uspešno. Kakšno zmagoslavje Ferrarija! Italijani so slavili. Nam pa je bilo žal za Stewarta in Rindta. Z mešanimi občutki, vendar zadovoljni ob enkratnem doživetju in s poslikanimi filmi, smo poiskali naš avto med 30.000 avtomobili, ki so ta dan pripeljali ljubitelje tega atraktivnega športa iz Italije, Nemčije, Francije, Jugoslavije in seveda tudi iz Avstrije.
Tudi povratek je bil enkraten. V nepreglednih kolonah, ki so ure in ure praznile parkirne prostore, smo v naslednjih 4. urah prevozili le pet kilometrov. Bilo je, kot bi
NAŠ POTOPIS izlet na Triglav
Komu je v napoto roško igrišče?
Večletna želja stanovalcev naselja Kidričevo, da bi enkrat že dobili primerno otroško igrišče, kjer bi se lahko igrali najmlajši prebivalci naselja, se je končno uresničila, saj je krajevna skupnost naposled uredila novo, lepo urejeno otroško igrišče in ga tudi opremila z raznimi napravami za igranje otrok.
Naš delovni kolektiv je z razumevanjem prispeval precejšen del sredstev, kar je tudi povsem razumljivo, saj novo igrišče služi predvsem otrokom članov našega kolektiva. Mnogo naprav je že urejenih, nekatere še nameščajo, kar pomeni, da ' bo na tem igrišču vsestransko poskrbljeno za vesele otroške igre! nedvomno pa< bodo naprave služile tudi šolskim otrokom, da se bodo lahko razvedrili po napornem učenju v šolskih klopeh.
Tako smo torej dobili objekt, ki bi naj bil ponos Kidričevemu —, saj trenutno podobnega igrišča ni v bližnji okolici naše občine. To smo tudi povsem
Dopisujte v ALUMINIJ
upravičeno pričakovali, vendar pa je, žal, naše Upanje ‘bilo kaj hitro omajano, ko smo uvideli, kaj se dogaja z nekaterimi napravami na otroškem igrišču.
Nikakor ne moremo mimo tega, da ostro grajamo tiste, ki zavestno in škodoželjno u-ničujejo nekatere naprave, ki niso bile, urejene za to, da bi' si nekateri na njih hladili svojo jezo in stresali svoj srd nad tistim, kar je bilo narejeno s toliko truda in kar smo, čakali toliko-let! Sigurno, to niso mali otroci, ampak so razbijači prav gotovo že večji in skorajda odrasli mladinci, ki menda več od dolgega časa ne vedo, kaj bi počeli, pa so se spravili nad povsem nedolžne naprave na otroškem igrišču. Zakaj uničujejo klopi in ograje, zakaj na vse mogoče načine uničujejo vrtiljak, ki je namenjen predvsem manjšim otrokom, ne pa mladincem in mladinkam, če jih sploh lahko tako imenujem; so namreč že bolj odrasli, vendar pa jih to čisto nič ne moti, da v poznih nočnih urah ne bi razgrajali okrog vrtiljaka, po katerem se vesijo, ga néusmiljeno poganjajo in s svojim truščem celo motijo pri nočnem počitku tam blizu stanujoče prebivalce.
Naj si nekdo samo pogleda karoserijo starega avtobusa, kateri je tudi bil namenjen za vse drugo, kot pa za kartanje, ponočno skrivanje, razbijanje oken, udarjanje po karoseriji in tako dalje! Ali res nekateri starši ne vidijo svojih otrok, ne vedo, kaj delajo? Ali se nikoli ne vprašajo, kje hodi njihov sin ali hčerka, če ga pravočasno ni domov, ali se ne zanimajo, kje je bil(a), ko se vrača šele v jutranjih urah
na na svoj dom?! Bil bi krivičen, če bi za vse to v naselju obsojal pridne fante in dekleta, ki vedo, za kaj je namenjeno otroško igrišče, ki vedo, koliko denarja je bilo potrebno za to," da je danes v Kidričevem tako lepo urejeno igrišče, vendar pa bi rad tudi takim položil na srce nekaj besedic!
Prav bi bilo in to je celo njihova mladinska dolžnost, da bi sami ugotovili krivce, jih pred vsemi razkrinkali in jih tudi skušali prepričati, da tako njihovo početje ni umestno, da je treba vse to čuvati, ne pa uničevati.
Vprašajmo pa se tudi ostali, kje je naša zavest in kako dolgo bomo še čakali, da bo tudi v naselju Kidričevo vse, kar je že urejeno, v ponos vsem, ne pa le tistim, ki šo v ta namen mnogo žrtvovali!
Zraven otroškega igrišča so si s prostovoljnim delom uredili svoj prostor tudi taborniki, ki bodo prav tako pomagali pri čuvanju naprav na otroškem igrišču. Že na nedavnem taborenju ob otvoritvi in ob Dnevu borca so pokazali, da vedo, kaj je taborniška organizacija, čeprav so tudi v tistih dneh nekateri skušali na račun tabornikov delati zmedo in jih prikazovati kot neorganizirano skupino, ki ne ve, kaj bi hotela!
Seveda se taborniki niso ozirali na take provokacije in so sklenili, da bodo v bodoče še z večjo prizadevnostjo pri urejanju prostora dokazali, da so pravi člani svoje organizacije in da vidijo v njej možnosti za svoj napredek. Nad 60 čla-nóv taborniške organizacije v Kidričevem je dokaz, da- vsi ti mladi fantje in dekleta vedo, kje je njihovo mesto in kaj pravzaprav pomeni- — biti tabornik.
Ob koncu bi želel še enkrat poudariti, da je cena za to otroško igrišče bila velika in da smo torej vsi skupaj dolžni čuvati naprave in morebitne izgrednike opozoriti, da igrišče ni za razbijanje, ampak za igranje naših najmlajših prebivalcev naselja. Prav bi bilo, če bi tudi organi javne varnosti večkrat pogledali tam o-krog in morebitne razgrajače primerno kaznovali, predvsem pa opozorili starše, da so dolžni skrbeti za svoje otroke.
Omenjeni članek sem napisal z eno samo željo, da bi teh nekaj vrstic našlo plodna tla in da bi- vsi, ki so kakorkoli skušali uničevati inventar na igrišču, prenehali s takimi dejanji, saj bo nedvomno mnogo lepše, če bo naše otroško igrišče očuvano in skrbno vzdrževano; to bo mnogo koristilo našim otrokom, pa tudi tisti, ki bodo prišli v Kidričevo, bodo s ponosom ugotavljali, da tudi tukaj
IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO. UREDNIŠKI ODBOR:
Franc Vrlič —- predsednik, člani: Stojan Kerbler, dipl. inž., Franc Kolarič, Milan Nežmah, Janez Sukič in odgovorni urednik ^tovarniškega časopisa Stane Tonejc, dipl. inž. TisW: ZGP »Pomurski tisk« v Murski Soboti. Rokopisov in slik ne vračamo.
živijo ljudje, ki vedo, da je to njihovo, da je v vsaki od te naprave tudi njihov dinar, da je to namenjeno predvsem otrokom in končno, da je to ne le naš in ponos krajevne skupnosti, ampak ponos celotne občine in našega' delovnega kolektiva, ki je največ žrtvoval za to, kar je danes na tem prostoru.
Upam, da moje vrstice ne bodo zapisane zaman in, če bom vsaj delno uspel, bo moj namen resnično dosežen!
mfB
Žerjavist
Foto: Stojan Kerbler
Ustanovili smo planinsko društvo
21. julija 1970 je bil v prostorih osnovne šole prvi občni zbor, ustanovni sestanek planinskega društva v Kidričevem.
Ker je bilo zanimanje za formiranje društva zadovoljivo in smo že pred sestankom zbrali 90 članov, so bili podani vsi pogoji za rojstvo nove društvene organizacije.
Kljub temu, da je bil občni zbor terminsko neugodno izbran, je bil odziv proti pričakovanju precejšen. Skupaj z gosti in delegati se has je zbralo 45. S Planinske zveze
pa bo na območju ptujske občine. Sprejeli smo tudi pravila društva. V glavnem so to splošna pravila PZS, katera smo nekoliko dopolnili in prikrojili našim razmeram.
V	poročilu 0 namenu ustanovitve društva je Stanko Dobrovnik, dipl. ing., seznanil navzoče z dosedanjim delovanjem iniciativnega odbora in podal v kratkih obrisih program za nadaljnje delo in razvoj društva. ,
V	razpravi so prisotni gostje pozdravili rojstvo novega planinskega društva, ki je 112. v Sloveniji, in nam obljubili vso pomoč pri uspešnem premagovanju zaprek, ki se vedno pojavljajo v takih primerih.
bednika-, blagajnika, tajnika,, gospodarja in načelnika mladinskega odseka. Po volitvah organov zbora, organov društva, po poročilih in razpravi je imel tov. Šumi jak predavanje o Savinjskih alpah, spremljano z barvnimi diapozitivi. Predavanje je bilo kvalitetno in ga je prisotno občinstvo sprejelo z navdušenjem. Pred nami so se zvrstili na platnu čudoviti posnetki planin, planinskega cvetja in življenja v gorah. Vse skupaj je profesor Šumi jak kot priznani pedagoški delavec lepo komentiral in nam prikazal naše gore v taki luči, da so se morale prikupit; šeplanincu-analfabetu. Profesor Šumljak
X * N	VALA	
Podpisani se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz sindikalne podružnice DE ALUMINIJ za pomoč in tovariško razumevanje, ki mi je bilo izkazano, ko zaradi posledic nesreče pri delu nisem mogel delati.		
Vsem: iskrena hvala!	IVAN RUDOLF LIVARNA	
... ZDAJ PA VERUJEM V ZAŠČITO PRI DELU
Slovenije sta bila prisotna tov. Tone Bučar, podpredsednik PZS, in tov. Tone Lavrič, član UO PZS, iz Maribora . se je odzval našemu vabilu profesor Ivan Šumljak, ustanovitelj Slovenske planinske transverzale in ekspert .za planinsko fotografijo.. Iz Ptuja so se Udeležili sestanka, predstavniki PD. Ptuj : tov. Leopold Planinc,
. tov. Tone Purko, podpredsednik, in tov. Simon Petrovič, načelnik. mladinskega odseka na osnovni šoli v Dornavi.. Soglasno je bil sprejet sklep o ustanovitvi društva. Zedinili smo se, da bo imelo naziv PLANINSKO DRUŠTVO KIDRIČEVO, sedež društva bo v Kidričevem, javno delovanje
Naj sama na kratko omenim govor Simona Petroviča. Na osnovni šoli v Dornavi imajo mladinski odsek/ ki šteje nad 70 članov in zelo uspešno deluje. Njihovo delovanje sé zrcali v izletih, predavanjih, predvsem pa "temelji na vzgoji : mladine za spoštovanje narave in krepitvi medsebojnih tovariških odnosov. To so same dobre lastnosti, ki so potrebne tudi našemu delovnemu človeku.
V Kidričevem imamo precej srednješolske mladihe, kateri nameravamo, nuditi vse, kar bo v naših močeh, da jo bomo čimbolj seznanili z vse--mi lepotami naše domovine in jo vzgajali v pristnem tova-' riškem duhu.
Izvoljen je bil tudi upravni odbor. Sestavljajo ga nasled-nii 'člani: Stanko Debeljak, dipl. ing., Jože. Kuzma, dipl. ing., Vojtek Rajher, dipl. ing., Stanko Dobrovnik, dipl. ing., Branko Planinc, Franc Gradišnik, Mihaela Božank, Katarina Bednjički, Peter Kropeč, Milan Slavipec in Jože Vavken. ,
Za predsednika društva je bil. izvoljén Stanko Dobrovnik, dipl. ing.. UO je na svoji?: prvi seji izvolil tudi podpred-
je gostoval s svojimi predavanji širom po Evropi, med drugim tudi na-Univerzi v Londonu. Ko je videl, kako smo ga radi poslušali, nam je obljubil, da nas bo še obiskal.
Že. vnaprej se mu v imenu PD Kidričevo najlepše zahvaljujemo!
Kdor je sedaj zamudil, naj: si prihodnjič vzame urico ali. dve časa in ga naj pride poslušat. Ne bo-mu žal! Za konec sestanka nam je duo Keršič. —r brat in. sestra, zapel ob Spremljavi kitare nekaj.-pesmi. V prihodnje'nas bosta večali manj spremljala nä izletih in tako skrbela za vedro razpoloženje.
Društvo smo ustanovili in upamo, da bo z načrtnim in vztrajnim delovanjem zaživelo-tako, da bo opravičilo svoj obstoj. Seveda se bomo in se že srečujemo z. vrsto težav, kate- ■ re bomo morali premagati. Z dobro voljo pa se-da-vse narediti! Vsak začetek, je težak in tildi naš je. Če pa nam bo uspelo, da bomo nudili našim delovnim ljudem primemo rekreacijo in zabavo s smotrom, da izboljšamo ' njihovo-delovno storilnost, bomo namen vsekakor dosegli.
Vključite se v naše vrste 1.