Kako so se slovenski poslanci nemškim ustarovercem v Gradcu poslovili. (Govora dr. Dominkuša in g. Hermana.) Že lani so deželni poslanci štajerski spozuali, da. bodi deželno gospodarstvo rakovo pot, da so 8troški vedno večji, plačilna moč davkeplačilcev pa vedno slabeja in da bo treba dolg najefi, če se bodo hotli 1878 vsi dežclni stroški pokriti. Slednje je zbor tudi res sklenil; vzelo se bo 197.000 fl. na posodo. Pri razpravi so se poslanci naslanjali na tiskano in z potrebnimi številkaiui dobro obloženo poročilo dežclnega odbora o gospodarstvenem stajiju Štajerske. Poročilo je sila zanimivo in kaže, kako žalostno vse propada, z bremeni je vse obloženo in do glave zadolženo. Pri tej priliki ata se zglasila tudi dva slovenska poslanca, g. Hernian in dr. Dominkuš ter sta vladajoče ustavoverce tako mogočno zgrabila, da jima niso besedice zdatne vedeli čihnoti za odgoror in jibovi listi so tako molčali o njunib izvrstnih govorib, da smo ae komaj te dni iz konservativnih listov poizvedeli, kako ia kaj da sta jtm očitala. Dnes podamo svojim bralcem govor dr. Dominkuša. -Ta mnogoletui, potstvoTalni slovenski narodnjak je rekel: ««•!•;¦ nZelo zanimivo je blago, ktero je dež. odbor v sv-ojem poročilu o gospodarstvenem in denarnem stanju naše dežele podal. Predložene številke potrjujejo, da gospodarstvo v vseh oddelkih prodnkcije in pridobitka propada; ta propad, kteri se ?sak dan vidi, jasno kaže opustošenja, ktera je oaredila tako zvana kriza, denarstveni polom (krali). Tudi deželni odbor je moral to opaziti, in njegovo poročilo kaže, da so njegovi nazori, ki so bili prošlo leto še lepae pobarvani, letos nekoliko svojih lepih barv izgubili. Poročilo koustatira kot slabo gospodarstveno znamenje veliko gibanje v gospodarstvenem prometu v zadnjih letih, kakor tudi narastaj stanja bipotekarnib bremen, t. j. dolgov na Štojerskem od leta 1868 na 68 milijonov; v letih 1874 in 1875 znasa eamo okolo 48 milijonov. Dalje izvemo, da se nasledki polorua na Štajerskem bolj kažejo, kakor v drugih deželab, ' tako, da je odpisovanje davkov, ki je zaradi nemogočega plačevanja zaostalo, doseglo neizrečeno visokost; da ni samo dobodek, ampak tudi zmožnost davkoplačevalca, plačati davke, tako trpela, j da bi bilo povišanje davkov zastonj in brez vspeha, da bi se konečno dalo narediti ravnotežje v deželnem gospodarstvu le, ko. bi se najprevidnejše l hranilo; toda iz poročila finančnega odseka poizvedamo, da bode potem manjkalo se 197.000 fl. ako se naloži na direktne davke 38 odstotkov. To so številke, ki so vredne, da se jim popoloa pozornost privošči od deželaega zastopa; treba je, da se položaj popolnera pozna; zato obžalujern, da deželaemu odboru ni bilo mogoče, doseci popolnejše številke posebno o vreduosti nepremakljivega blaga in o čistib dobodkib, ki se iz tega dobodo. Odločilno se sklepa o zmožnostih aaj-^ važuejšega dela davkoplačevalcev le, ako ee.«br> zira na te razmere. Tudi sem prepričaai, da?-š« bode vse sklepanje, ki ima za- podlago v tenaporočila deželnega odbora gibanje v posestveneai proraetu, povišano upotrebovanje bipotekarnega kredita, visokost davkovskih odpisovanj in pa poaamezne eksekucije —¦ da se bode vse to sklepanje po izidih leta 1876 zelo poostiilo. Mogoče mi je bilo pogledati v dotični izkaz zemljiščno knjižnega urada v Mariboru in 8i dovoljujem iz taistega sledeče objaviti. Po tem izkazu sc je število poaestvenib izpremeuab po pogodbab od 474 leta 1875 pomnožilo na 526, denarna njib vrednost pa je padla od 1,979.000 gld. na 1,099.000 gld. Število po-  sestvenih izprememb po posilnej prodaji je od 14 leta 1875 poskočilo na 31, denaTna njih vredaost pa od 83.000 gld. na 183.000 gld. Pri tem je še treba opozoriti, da so v dotičnem izkazu le one posilne prodaje izražene, pri kterib so novi posestniki že v zemljiščni knjigi zapisani, kar se, kakor znano, pri sedanjem pomanjkanju vedno jako dolgo odlaga in prekriva. Pri okrajnih sodiščih Maribor na deanem in levem bregu Drave se je leta 1876 izvršilo 51 prisilnih prodaj, najvišje ponudbe so znasale 76.000 gld., sodnijsko pa so bila cenjena posestva na 119.000 gld. Število dovršenih ek- sekntivnih realnih cenitev je znašalo 88! Število slučajev novega obloženja po pogodbah je od 532 leta 1876 poskočilo na 571, one po eksekutivnej intabulaciji izvršene pa od 469 na 532. Vsa nova obloženja padla so v vrednosti z 1,191.000 gld. na 1,082.000 gld.; padle pa so tudi odveze od 1,034.000 gld. na 854.000 gld., tako da preobloženje za leto 1876 znaša 228.000 gold. Število izknjiženj vsled nezadostnega knpa povzdignilo se je od 26. leta 1875 na 179, kapitalni njih znesek — in ta številka je posebno važna — poskočil je od 23.000 gld. prejšnjega leta na 241.000. Ker se da misliti, da podobne ali pa še hujše razmere tudi v drugih okrajib dežele vladajo, je tudi dvom, ki ga deželni odbor izreka, ali so se namreč razmere leta 1876 k boljemu obrnile, žalibog le preveč opravičen. Postalo je vse slabše. Dalje se mi zdi, da je treba še dokaza za to, kar trdi deželni odbor: da so namreč obrtnijski krogi vsled poloma več trpeli, kakor poljedelski. Da se o tem more zanesljivo sklepati, mora se ozirati na razmere, v kterih so kapitalne vrednosti dotičnih posestvenib kategorij ali vrst druga k drugej. Skrbi me, da se gospodarski polom vsled kapitalne potrošbe in bitrega padanja poseatvenih vrednosti še le začenja in 5edalje bolj raste. Ako se sestavi iz predloženih izkazov o zaostajanju davkov po gibanju v posestvenem in bremenskem stanju tabela, razvidi se, da koDČni zaostanki direktnih d. k. davkov v letu 1875. v gospodarskih obrtuijskib okrajib počez znašajo 11 5 odstot., v poljedelskih okrajih Biednjega Štajerskegjj, 5-5 odstot., v poljedelskih okrajih spodnjega ŠUjerskega pa 18 odst. a zao8tank: v posameznib okrajib spodnje dežele so dosegli zares gorostasno visočino. Tako znasa zaostanek zemljiščnega davka v okraju Brežice 21.3 odst., v ptujskem okraju 29.9 odstot., v konjiškem 32.5 odetot., v mozirskem in št. lenardskem pa nad 43 odst. Iz visočine teh zaostankov sme se pač opravičeno sklepati, da posebno kmetsko prebivalstvo Spodnje-Stajerskega tlači breme davkov, in nikdar s\ ne bode opomoglo, ako se mu tp breme ne zlajša. Dajje se mi zdi prazna domišljavost, v katerej se ziblje deželni odbor, ako misli, da se je onih 48 milijonov gld., s katerimi eo bila štajerska posestva v letib 1874 in 1875 preobložena, večjidel pribranilo v deželnem gospodarstvu. Meui se ne zdi verjetno, da bi se bilo zadnja leta pri nas kaj posebno veliko kapitala nabralo, in sem teh mislij, da to obteženje izvira od kupovanj in poslovnih kreditov, manj od dedovanjskih pogodeb. Dokaz temn mi je to, da je posebno pri nas na spodnjem Štajerskem posojilna vknjižba, razen one za hranilnice, tako redka, kakor bela vrana. Pa naj bode, kakor hoče, tega ne bode nihče tajil, da ljudstvo od dne do dne bolj uboža. Znamenje tega je tudi vedno rastoča nenravitost ali spačenost in pa odstopanje posestev na škodo upniku, katero se vedno množi. Te razmere so vredne, da se natanko oziramo na-nje, in žiro bi želel, ko bi bilo deželnemu odboru mogoče, da ib bil podal uatančneje statistične številke, izpolnivši resolucijo, ki se je lanjsko leto storila; iz teh bi se vsaj nekoliko bolj verjetno dalo sklepati o zmožnos.i plačevanja posameznih razredov davkoplačevalcev; kajti zdi se mi neobhodno potrebno da se bremena drugače razdele in da se vsaj nekoliko olajšajo nbožnejšemu ljndstvn. Tudi ne morem opustiti, da ne bi čudil 8e temu, kako se je finančni odsek 8 to stranjo vprašanja tako malo pečal. Kar se tiče sredstev, da se v deželnem gospodarstvu napravl zopet ravnotežje, moram prav odloSno ugovarjati proti nalaganju naklad na užitninski davek, ker ima ta, kakor bode vsakdo priznal, gospodarstveno zavrgljivo podlago, ker se mora namesto posestva in.pridobitka plačevati davek od stroškov, ker je potreba živeža večkrat v nasprotnej razmeri 8 premoženjem, in torej ta davek ubožaejše ljudi veliko ostreje zadeva, in ker bi imel najslabši upliv na cašo, uže tako slabo vinorejo. Meni se zdi tudi najetje dolga zelo nevarno, ker ta prilika zapeljuje, da se trosi deuar za marsikaj koristnega, ki pa ni potrebno; tega pa ne moremo nadejat.i se, da bodenio prihodnje dni razpolagali z visjimi dobodki, ki bi bili potrebni, da se plača rastoče obiestno breme, ker se mi končno zdi le prav, če se prihodnji dohodki obrnejo samo na najpotrebniše reči. Narejanje dolga zdelo bi se rai le takrat opravičeuo, če bi se bilo ž njim imelo kaj kupiti, ali pa ko bi se davkovska zmožnost ljudstva povzdignila, kar pa se od večjega dela našib tako zvanih produktivnih stroškov ne more trditi. Ker pa se mora vendar pomanjkljaj v proračunu pokriti, glasoval bodem za predloge finančuega odseka, a zavaroval bi se pa rad proti mislim, da je izposojenje stroškov za cestae in vodne stavbe opravičeno, katere misli so v prakai z najnevarnejsimi posledicami za deželne financije apojene. Po mojem mnenjn je jedini pravi pot, da se ravnotežje v deželnem gospodarstvu naprari, ta, da se poizve, koliko je dežela zmožna dati, da se vsi stroški omeje, dolgovi ne delajo in da se bremena pravičneje razdele. Pa tudi ravnotežje v deželuem gospodarstvu bi nas naših boleznij ue ozdravilo. Uzrok tega zla tiči globnč.je. Brezmerna ipekulacija, prenapeto rabljenje kredita, novošegno roparsko vitežtvo ^utemeljiteljev", ki so žepe občinstva ropali pred očini vlade in občinstva, ki je klečalo pred zlatim, ali bolj prav, pred pozlačenim teletom; dalje slabe letine zadnjih let — vse to dela vzajemno, a uzroki te stiske niso samo ti. Ne daje se tajiti, da našitn gospodarstvenim koristim bistveno škodujejo mnoge novejše naredbein postave. Imenujem le nase razmere proti Ogerskemu, colne in trgovinske določbe, železniško koncesijstvo, katero je bilo povod najstrašnejšim zlorabljenjem, nepogojno odpravljenje oderuškib postav itd. Ako ustavno vladarstvo n e p o z n a sredstev proti spačenosti in postavo- dajnim pomotam, ako 80 narodi dozdaj zastonj pričakovali blagoslova nove dobe: ako se, kamor se pogleda, vidi siromaščina iu obupnost, tako je povod vsemu temu, po mojem prepricanju, navidezni konstitucijonalizem vnesrečnem zjedinjenju svobodnostnih načel z despotizmom ali strahovanjein gospodujoče stranke ustavoverske. Načela te etranke pa so nezjedinljiva s pravičnostjo in z mirom narodov, ki je vendar temeljni pogoj vsakega napredka iu blagostanja. Zatorej naj se nikdo ne čndi, da se povsodi v gospodarstvenem in javnem življenju vse podira. Dokaza za to Vam ne ostanem dolžan. Uže celo vrstoletizrekamovtej slavnej zbomiciželjeslovenskega plemena, ki uas je seru poslalo, želje glede odstranjenja krivičnega deželnegavolilnega reda iu glede praktičnega izvedenja §. 19. narodnih osnovnih pravic všoli in uradu, a vendar se nam niti najmanj ni dovolilo, niti najmanjšega vspeha nismo dobili. Nasprotno žalijo nekateri sklepi deželnega zbora koristi našega naroda. Spominjam samo na sklep, po katerem sejeučenje slovenskega jezikanadeželnib realuih učilnicah celo kot učni predmet za dijake slovenske narodnosti proglasilo kot neobligatno; dalje na sklep, ki ste ga pred nekoliko dnevi storili, kijemlje pravicoimenovanja ljudskihučiteljev okrajnim šolskim svetom, in daje v tuje roke, sklep, ki je posebno za drugi narod v deželi žalostnega pomena. Ti čini se Vam inorebiti naru nasproti zde mali in nepomenljivi, toda v uačelu in oziroma k celej državi niso uiali. Vleče se, kakor rudeča nit preko slovanskih narodov v Avstriji čut, da za njih ni pravice. Da ta občutek ne more pospeševati doseženja državnega cilja in splošnega blagostanja, tega ne bode nihCe tajil. Brez vseh ovinkov Vam to pravim: ne svobodnostna načela sedanje dobe, nego pomanjkanje teh načel, nestrpnost iu narodna sebičnost one stranke, katerej se je vladno knuilo izročilo, to je glavui uzrok naše socijalno in gospodarstvene bede, iu ako je katero upanje, ki nas budri, je to: da sila resnice in pravice mora končno zmagati."