8554 AA
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
66001 KOPER
rJSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini
Abb. postale I gruppo Ceilfl 5UU II f
Lelo XXXVIII. Št. 242 (11.370)
TRST, petek, 5. novembra 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob*' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
SPADOLINI JE V ZDA GLASNIK EVROPSKIH ZAVEZNIKOV
Določiti jasen
«EVR0PA MORA POSTATI ENAKOPRAVEN PARTNER PRI ODLOČANJU 0 ZAHODNI STRATEGIJI DO SZ*
Glavni kamen spotike med ZDA in Evropo ostaja kreditna politika
M ASHINGTON — Predsednik italijanske vlade Spadolini je včeraj končal uradni del svojega obiska v ZDA s prepričanjem, ki pa ga ostali evropski partnerji še ne delijo, da je mogoče v kratkem doseči sporazum med Evropo in ZDA glede skupne trgovinske in kreditne politike do Sovjetske zveze in ostalih vzhodnoevropskih držav. Poleg s predsednikom Reaganom in državnim tajnikom Shultzom sc je o sibirskem plinovodu Spadolini včeraj pogovarjal tudi z zakladnim ministrom Rcganom in ministrom za trgovino Baldrigcjem. Vsebina teh pogovorov ni znana, a Spadolini in zunanji minister Colombo sta potrdila, da je obisk prispeval k odpravi nesporazumov in tudi odkritih evroameriških razprtij, ki ne ♦koristijo nikomur*. Spadolini se ,je torej ameriškim državnikom pred stavil kot glasnik celotne zahodnoevropske skupnosti. Vse kaže. da je zgladil marsikateri nesporaz.um, ni pa mu uspelo doseči popolnega so glasja.
Glavna ovira ostaja še naprej izdajanje olajšanih kreditov SZ. Wa-shingtonske oblasti bi jih želele podrediti točno določenim in strogim pogojem, Evropa, s Francijo na čelu. pa se temu upira. Predstavniki sedmih najbolj industrializiranih držav si že več tednov prizadevajo najti skupen jezik glede tega
in trden cilj
BEOGRAD — Delegati v odboru zbora republik in pokrajin skupščine Jugoslavije za kreditno monetarni sistem so se pogovarjali v devalvaciji in ukrepih, ki jo morajo spremljati. Predstavniku ZIS Jan ku Smoletu so izrekli določene pripombe k postopku pred razglasitvijo devalvacije.
Slobodan Bligorijevič je rekel, da
V RESOLUCIJI, SPREJETI NA VČERAJŠNJI SEJI
Zaskrbljenost deželnega sveta F-JK zaposledite jugoslovanskih ukrepov
Spadolini se je včeraj sestal tudi z ameriškim podpredsednikom Bushom
(Teleloto AP)
bi težko našli opravičilo za zavla čevanje pri sprejemanju ukrepov brez katerih devalvacija ne more j uspeti. Edini dokument, ki ga je I odbor dobil od ZIS, pravi, da večino teh ukrepov vsebuje resolucija za prihodnje leto. Takrat bo zanje prepozno. «Vsi vemo, da je problem cen nujna stvar, ki jo je treba rešiti ob vsaki devalvaciji. Zakaj je potem treba čakati pol meseca na sprejem novih cen nafte in naftnih derivatov? Zakaj sedaj niso opravili tudi ostalih nujnih popravkov cen, ko je znano, da je to nujno? S tem samo otežujemo že tako težak položaj gospodarstva*.
Lojze Skok je poudaril, da se s takimi ukrepi strinja samo zato. ker je tudi to boljše, kot če ne bi narediH ničesar. «Zdaj bi morali določiti jasen in trden cilj, ki ne bo omejen na zagotavljanje najnujnejše reprodukcije, ampak bo u-smerjen na to, da bo Jugoslavija postala država izvoznica, kar bi po svojih zmogljivostih lahko bi’a. Japonci so na primer desetletja jen zadrževali 20 odstotkov pod ceno mi- pa smo desetletja menili, da bomo bogatejši samo zato, ker smo prečen jevali dinar*, je rekel Skok.	(a. d.)
vprašanja, rešitev pa najbrž tiči v
tem. da bi vladam posameznih dr žav dopuščali več avtonomije pri o-predeljevanju svoje politike do Vzhoda. V tem primeru bi obstajala konkretna možnost, da newyor-ška carina naposled izde dovoljenje za izvoz v Italijo turbin, ki jih je podjetje Nuova Pignone obljubila Sovjetom.
Nadvse pomenljiv je bil tudi go vor, ki ga je Spadolini imel med obedom z ameriškim podpredsednikom Bushom. Trdno sodelovanje med Evropo in ,ZDA bo mogoče s a mo. če bo Evropa okrepila vlogo aktivnega političnega subjekta na mednarodni ravni, da bo lahko enakopravno z ZDA soodločala o skupni strategiji Zahoda, je dejal italijanski premier. Samo tako bo v bodočnosti mogoče izogniti se enostranskim ukrepom (sankcijam), ki šibijo enotnost med zavezniki in ogrožajo produktivnost in zaposlovanje v evropskih državah.
Velik uspeh je požel Spadolinijev govor v State Departmentu, kjer .je odprl mednarodno konferenco o svobodnih volitvah. Mir in svoboda sta bili osrednji temi posega. Spado-lim pa se je dotaknil tudi stanja na Poljskem in vprašanja «desparacido sov* v Argentini.

SODEČ PO ODMEVIH V ZDA IN PO SVETU
Kompromisen izid ameriških volitev ponuja možnosti različnih razlag in pričakovanj
Reagan še naprej zadovoljen • Svetovna javnost ne pričakuje bistvenih sprememb
Deželni svet ugotavlja, da omejitveni ukrepi ogrožajo sodelovanje ob odprti meji, da negativno vplivajo na življenje manjšin in se zavzema za preučitev novih pobud italijansko-jugoslovanskega sodelovanja na raznih področjih v smislu osimskega sporazuma
Deželni svet Furlanije - Julijske krajine je na včerajšnji seji razpravljal o zadnjih jugoslovanskih gospodarskih ukrepih. Ob koncu razprave, o kateri obširno poročamo na tržaški strani, so skoraj soglasno (proti so glasovali samo misov-ci) odobrili resolucijo, ki se začenja z ugotovitvijo, da je prišlo zaradi ^drastičnega uveljavljanja* določil o depozitu za iznos valute do skoraj popolne prekinitve osebnega prometa iz Jugoslavije in do paralize obmejnega italijansko - jugoslovanskega prometa ter do «dejanske-ga zaprtja meje, ki je veljala za najbolj odprto v Evropi*. V nadaljevanju je v resoluciji rečeno, da ta ukrep. «sprejet enostransko*, ni le v nasprotju, z duhom osimskega snorazuma, ampak je izničil operativnost videmskega maloobmejnega sporazuma in bi lahko tudi ogrožal učinkovitost tržaškega in goriškega avtonomnega računa. Zaradi tega izraža deželni svet vso svojo zaskrbljenost zaradi sedanjega stanja in poziva k rhitri in bistveni spremembi*, preden pride do nadaljnjega poslabšanja in novečanja škodljivih učinkov sprejetih ukrepov.
Velike gospodarske posledice in padec zaposlitvene ravni na Trža-
NEW YORK — Medtem ko še vedno niso znani dokončni i« torej uradni rezultati ameriških volitev sredi mandata, ker se je volilni stroj zataknil nekje v deželi Illinois, predsednik Ronald Reagan nadaljnje svojo invazijo optimizma. Kljub občutnemu napredovanju demokratskih poslancev v predstavniškem domu je včeraj zatrdil, da ne namerava iskati kompromisov pri načelnih vprašanjih na področju gospodarstva in državne obrambe, medtem ko je pripravljen sodelovati s kongresom v duhu pomiritve, ki presega strankarsko delitev. Več kot zadovoljen je seveda z izidi v senatu: iz ameriške parlamentarne
zgodovine jc potegnil podatek, da je po letu 1928 edini predsednik, ki mu je uspelo v teku prvega predsedniškega mandata pri volitvah sredi njega, obdržati nadzor nad enim od domov kongresa, ki ga je pridobil ob svoji izvolitvi v Belo hišo.
V odmevih, ki prihajajo od zunaj, pa sta v osredju vprašanji nadalj-

V ZVEZI S POGREŠANIMI ITALIJANI
Argentina le priznala posredovanje Italije
V	Grand Bourgu so prepovedali ekshumacijo trupel
V	Rimu so sodne oblasti že začele s preiskavo
BUENOS AIRES - Polemika, ki se je razvnela v Buenos Airesu po nekaterih dvoumnih in meglenih iz javah argentinskih oblasti o posredovanju italijanskega veleposlaništva za pogrešane italijanske državljane. se polagoma umirja. Argentinsko zunanje ministrstvo je končno le priznalo, da je italijanska vlada, preko svejega veleposlaništva v Buenos Airesu, od leta 1976 dalje večkrat posredovala za osebe, ki so izginile v tej deželi in «jih je veleposlaništvo imelo za italijanske*, kot pravi poročilo. Zunanje ministrstvo je dodalo, da so po vsakem posre dovanju argentinske oblasti uvedle poizvedovanje za pogrešanimi osebami. Odgovor zunanjega ministrstva pa ne govori o rezultatih tega poizvedovanja, kar je. seveda, ra /umljivo.
Medi cm se je tudi izvedelo, da so argentinske sestre oblasti prepove dale ekshumacijo trupel v 88 skup nih grobiščih z neidentificiranimi žrtvami, ki so jih odkrili na pokopališču Grand Bourg. v predmestju Buenos Airesa. Trenutno so sodniki ukazali le nadaljevati poizvedbe, da bi razkrili podrobnosti o tem žalostnem dogajanju.
Toda preiskava je žc naletela še na druge težave. Iz Ua Plate so namreč sporočili, da so vsa neidentificirana trupla, ki so bila tam pokopana v skupnih grobiščih leta 1976. že izkopali ter jih prenesli v skupno kostnico tega pokopališča. Tako preiskave na teh truplih ne bo več mogoče opraviti.
Vsekakor pa je že stekel postopek italijanskih sodnih oblasti, ki so na zunanjem ministrstvu .že dobile u-radni seznam vseh pogrešanih italijanskih državljanov v Argentini in so predstavniki sodne policije tudi že zaslišali prve priče.
V kratkem pa bo razpravljal o vsej zadevi tudi italijanski senat,
kjer so že v teku pogovori za skupni poseg strank pri italijanski vladi, ki naj I i podvzela vse potrebne korake za popolno razjasnitev usede izginulih Italijanov.
Medtem prihajajo vesti iz nekaterih drugih držav, ki tudi zahtevajo pojasnila o izginotju svojih državljanov v Argentini. Tako je zahodno-nemško zunanje ministrstvo sporočilo. da je v tej južnoameriški de želi izginilo brez sledu 48 nemških državljanov, oz. Argentincev nemškega porekla. 54 svojih rojakov pa pogrešajo tudi Španci, ki pa pravijo, da je to število nepopolno in bo dokončni seznam gotovo precej daljši.
nje gospodarske in vojaško-strateške politike ZDA. Sovjetska Pravda je prepričana, da gre za nedvoumen poraz Reaganove notranje gospodarske in socialne politike na eni in zunanje na drugi strani. Posebno pa so volivei obsodili njegov militarizem, saj se je predsednik zatekel k ((nepoštenim trikom* ko je dejnl, da tisti, ki glasujejo za zamrznitev jedrskega orožja, v bistvu delajo uslugo Sovjetom. Izkazalo pa se je, komentirajo Novosti, da se je večina izrazila za zamrznitev in s tem opozorila, Reaganovo administracijo, naj preneha s svojo «blazno tekmo v oboroževanju*.
Dolar po 1.47,15 lire
Britanski tisk povečini trdi. da so se ameriške volitve v bistvu izšle dokaj zmedeno in da je težko analizirati njihov vpliv v bližnji prihodnosti Značilen pa se mu zdi u-speh demokratov pri volitvah guver nerjev, kar jim bo prav gotovo vlilo novih moči za predsedniške volitve leta 1984, medtem ko je bi stveno dejstvo, da izidi volitev ne bodo porušili ravnovesja sil v kongresu, Pri tem pa britanski tisk vendarle opozarja, da bo treba po drobno analizirati točno naravo novih demokratov, ki so vstopili v predstavniški dom, če hočemo ugotoviti značaj in obseg kompromisov med predsednikom in njegovimi zakonskimi predlogi, če se noče odpovedati svoji strateški liniji, bo namreč Reagan moral pokazati precej več taktičnih sposobnosti, kot je bilo to potrebno v preteklih dveh letih. In končno, britanskemu tisku se zdi popolnoma izključeno, da bi volitve lahko neposredno vplivale na način, s katerim Washington zastavlja svoje mednarodne odnose.
Japonce pa najbolj skrbijo po sledite, ki bi jih volitve utegnile imeti na že sicer napete trgovske odnose med ZDA in Japonsko. Dokaj dobro zadržanje republikanske
stranke zagotavlja, da se bo do' demokracije prevladuje mnenje, da
lar še naprej dobro držal v odnoa) do drugih trdnih valut, medtem ko bo napredovanje demokratov v spodnjem domu okrepilo protekcionistične težnje, naperjena proti u-vozu tujih, še posebno japonskih proizvodov.
Iz krogov izraelskih diplomatskih predstavnikov v VVasbingtonu in iz Jeruzalema pa prihaja zadovoljstvo nad uveljavitvijo židovske skupnosti v ZDA in nekaterih neuspehov proarabskih kandidatov. Laburistična opozicija pa je prepričana, da so široki sloji ameriških volivcev enotni v obsodbi ne;jopustljive in trmaste politike Beg'nove vlade.
V vrstah zahodnonemške social-
:o izidi ameriških volitev signal za nujne spremembe Reaganove gospodarske politike, medtem ko posebej pozdravljajo dejstvo, da se je kar 70 odstotkov ameriških volivcev izreklo za zamrznitev oboroževanja, čeprav ti rezultati za VVashinglon niso obvezujoči — pravijo socialde mokrati — jjh bo predsednik Reagan vendarle moral upoštevati in torej dosedanja politika ne bo mogla ostati nespremenjena.
WASHINGTON - Izraelski ministrski predsednik Begin se bo 19. novembra v Wasl ingtonu srečal z ameriškim predstavnikom Reaganom,
škem in na Goriškem, do katere lahko pride z zmanjšanjem trgovskih izmenjav, silita deželni svet k temu, da podčrta nevarnost nadaljnjega zmanjšanja mednarodnega sodelovanja kot posledice postopka «psiliolo ške regresije* v javnosti in še zlasti med tistim prebivalstvom, ki je v preteklosti pogumno in daljnovidno vzpostavilo prve italijansko' -jugoslovanske odnose ter da opozori, da so ogrožene perspektive italijansko - jugoslovanskega sodelovanja na kulturnem, turističnem in industrijskem področju, tako kar zadeva že obstoječe pobude kot tudi tiste nobude, ki so koristne za boljšo in doslednejšo gospodarsko integracijo na meji.
Deželni svet je nacln'je mnenja, da ^zaustavitev naravne obmejne o-zmoze* resno ote*koča življenje narodnih manjšin, ki živita na našem območju ter še zlasti kočljivo in zaskrbljujoče voliva na «pravice italijanske manjšine v Jugoslaviji, katere pripadnikom je sedaj konkretno onemogočeno vzdrževati življenjske vsestranske in trajne stike z matičnim narodom.
Resolucija se nadaljuje z ugotovitvijo, da bo do obnovitve dejanskega in uravnovešenega razvoja
italijansko - jugoslovanskega sodelovanja, kar si vsi želijo, prišlo le preko utrditve obeli gospodarstev ter ob ugotovitvi, da je izmenjava na visoki ravni bistven in trajen dejavnik politične stabilnosti in gospodarskega napredka. Deželni svet zato izraža željo, da bi sedanji jugoslovanski napori res privedli do gospodarske stabilizacije, obenem pa (-zahteva bistveno spremembo jugoslovanskega valutnega ukrepa*, da se olajšajo omejitve prehodov čez mejo v pričakovanju ponovne preučitve celotnega vprašanja. Deželni svet meni, da so v ta namen po trebni novi odločni posegi in jasni koraki italijanske vlade pri pristojnih jugoslovanskih oblasteh, da je treba o tem razpravljati na letnem zasedanju mešane italijansko-jugo-slovanske komisije za videmski sporazum ter da je treba hitro sprejeti državne, deželne in krajevne ukrepe, da se ublaži težko stanje italijanskih podjetij terciarnega sektorja, ki tvegajo, da jih ta dogajanja popolnoma uničijo.
V zvezi s tem je deželni »vet obvezal deželni odbor, da posreduj* pri italijanski vladi, pri Evropski gospodarski skupnosti in pri jugoslovanski! oblasteh, tudi preko italijanskih in evropskih poslancev, iz-voljeirh v deželi Furlaniji - Julijski krajini; da preuči nove pobude italijansko - jugoslovanskega sodelovanja na raznih področjih, tudi v zvezi z 9. in 10. členom osimskega sporazuma: da zahteva stvaren poseg EGS v korist obmejnega pasu Furlanije - Julijske krajine, upoštevajoč nove gospodarske težave zaradi nastalega stanja ter da pri izdelavi razvojnega načrta za obdob:« 1983 -1985 upošteva probleme tržaškega in goriškega gospodarstva in celotnega obmejnega pasu, Id jih je prizadela tako težka kriza.
Za stranke so resolucijo podpisali: Cocianni (ED), Dal Mas (PSDI), Dominicini (KD), Pittoni (PSI). Ve-spasiano (PSDI), Vigini (KD), Giu-ricin (LpT), Rossetti (KPI), Štoka (SSk) in Bologna (neodv.)
MiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiMiniMiimiiiiitiiiiiMmiiiniiiiimmiiMiiiiiiiiiiittimimiitiiiiiniiitniiiiiviu
V MINULEM TEDNU NA SEVERNIH MEJNIH PREHODIH
Jugoslovanski cariniki so delali po predpisih
Direktor zvezne carinske uprave zanika nekatere obtožbe na račun te službe
BEOGRAD — <(Odločno protestira mo proti trditvam, da so cariniki delali mimo predpisov in zanikamo nekatere navedbe, da so imeli na mejnih prehodili navodila, ki bi bila v nasprotju z obstoječimi predpisi*, je rekel na včerajšnji tiskovni konferenci v zveznem sekretariatu za informacije direktor zvezne carinske uprave Zvonko Poščič, ki je pojasnjeval vzroke nesporazumov na meji konec minulega tedna.
Iz Poščičevih besed izhaja, da je k zmedi med drugim prispevalo tudi izvajanje navodila, po katerem lahko delavci, ki imajo dokaz, da blago kupili pred sprejetjem
»i
jasnjuje samostojna svetovalk« carini Sladana Svorčan .nove eme-jitvene predpise vedno spremlja ta-, ko navodilo, da ljudje ne bi bili, oškodovani. Tudi v tem primeru so | cariniki carinili potnikom b'ago, ki i je vredno tudi več kot 1.500 din, |
predpisa, le tega uvozijo ob plačilu ustrezne carine (se pravi - po starih predpisih). Od leta 1978. po-

VNAŠANJE NOVE NAPETOSTI V ŠPANSKO POLITIČNO ŽIVLJENJE
V Madridu ubili poveljnika divizije «Brunete»
Atentat obsodile vse španske politične sile
RIM — Tečaj ameriškega dolarja je dosegel včeraj nove zgodovinske rekorde v menjavi s skoraj vsemi konvertibilnimi valutami. V Italiji je vePal dolar 1.475.50 lire. v Zahodni Nemčiji 2.5734 marke, v Franci ii 7,262 franka, na Japonskem 277,25 jena. Rotacija lire se je IX),slabšala tudi v odnosu do drugi!, evropskih valut, zlasti do zahodnonemške marke.
Skoraj mesec dni prikrivali aretacijo brigadisla Calzoneja
MADRID — Neznanci so včeraj v Madridu ubili poveljnika oklepne divizije «Brunete* generala Victorja
f.affn Rninann TV alcnlafn liri
Notranjost avtomobila z oficirsko čepico in poveljniško palico (AP)
General Victor Lago Roman
POSVETOVANJE NA DELOVNIH MESTIH SE NADALJUJE
Zmeren optimizem v sindikatu
je 6.
TURIN - Torinska policija oktobra aretirala domnevnega rde čega brigadista Lorenza Calzoneja. Vest so toliko časa prikrivali, ker so upali, da bodo lahko izsledili še druge teroriste. Podobno kot Liga-sovo so tudi Calzoneja aretirali na turinski železniški postaji.
RIM Sindikalno posvetovanje na delovnih mestih se nadaljuje s stotinami delavskih skupščin v vseh večjih industrijskih obratih in tudi v manjših podjetjih po vsej državi. V sindikalnem vodstvu so zelo zadržani in oprezni in poudarjajo, da bo treba na obračun počakati do zaključka posvetovanj, v glavnem pa prevladuje optimizem glede izida gla sovanja o enotni platformi zveze CGIL - CISL - UIL «za zaščito delovnih mest, obnovitev delovnih po godb in reformo stroškov za delovno silo*. Nekate ri voditelji zatrjujejo, da je po več kot 1.000 oprav Ijenih skupščinah sklepati, da bo baza potrdila pre dlog zveze, podobno kot so storili skoraj soglasno sindikalni kadri.
Globalni podatki bržkone potrjujejo take napovedi, po drugi strani pa je treba zabeležiti več primerov nasprotovanja enotnemu dokumentu, ki je še zlasti opazno v nekaterih kovinarskih obratih, kot
v milanskem Alfa Romeu, in v bolonjskih tovarnah ter v Bariju, kjer so skupščine odobrile alternativne dokumente tovarniških svetov. Skoraj povsod pa dopolnjujejo sindikalno platformo s popravki in resolucijami, ki zahtevajo večja jamstva od vlade in delodajalcev.
Po drugi strani pa je opaziti določeno živčnost in vznemirjenost v sindikalnih vrstah, ki sta ju spro žila voditelj KPI Chiaromonte s kritikami sindikalne linije in svarilo socialističnega namestnika taj nika CGIL Marianettija, da bo treba sklicati izreci ni kongres, če bi delavstvo zavrnilo enotni predlog «pod zunanjim pritiskom*. Toda včeraj je sam Ma-rianetti zanikal, da bi mislil groziti z razkolom v CGIL, in tudi Lama se je odločno zavzel za ohranitev in utrditev sindikalne enotnosti, kot temeljni pogoj za uspešno soočanje z delodajalci in z vlado.
Draginjska doklada narasla za 13 točk
RIM — Posebna komisija pri državnem zavodu za statistiko ISTAT .je ugotovila, da se .je pokazatelj življenjskih stroškov v trimesečju avgust - oktober dvignil od 322 na 335, torej za 13 točk. Za nrav toliko bo torej narasla za trimesečje november januar draginjska doklada, ki se bo povišala za kosmatili 31.057 lir.
Po tem skoku je zabeležila dra ginjska doklada letos porast 47 točk, oziroma skupaj kosmatih 112 283 lir, kar predstavlja najvišji vzpon od leta 1951. Ker so delodajalci odpovedali sporazum iz leta 1975, so po vsej verjetnosti tokrat obračunali zadnjič draginsko doklado pc dose dan.iem postopku, od morebitnega dogovora s sindikati pa je odvisno, kako jo bodo računali od februarja prihodnjega leta daljo.
Laga Romana. Do atentata je pri šlo nekaj minut pred 9. uro dopoldne, ko se je general s svojim šoferjem peljal v službo. V neposred ni bližini slavoloka zmage v mestni četrti Moncloa. kjer je sedež vlade, se je generalovemu avtomobilu bočno približal motor, s katerega je potnik na zadnjem sedežu sprožil rafal iz brzostrelke. Krogle so dobesedno prerešetale generalovo vozilo. Poveljnik divizije «Brunete» je bil pri priči mrtev, njegov vojaški šofer Juan Carlos Villalba pa težje ranjen v glavo. Atentatorjema je uspelo zbežati s kraja zločina. kl:ub temu da so varnostne si’e in vojska takoj blokirale celotno območje.
Na kraju atentata so poleg prerešetanega avta s truplom generala in ranjenim šoferjem ostali tulci in krogle kalibra 9. enaki nabojem, ki jih običajno uporabi ia jo pripadniki baskovske separatistične organizacije ETA. Odgovornost za atentat si ni nihče prilastil, sama dinamika kot tudi tulci na kraju zločina z vračajo sum prav na teroriste iz vrst ETA.
Posvet it. delegacije v mešani komisiji za videmski sporazum
RIM — Podtajnik v zunanjem ministrstvu Fioret je sklical včeraj posvet italijanske delegacije, kot pripravo na pone Čelikovo zasedanje mešane italijansko - jugoslovanske komisije za izvajanje videmskega sporazuma, ki je bil obnovljen maja letos. Sestanita so se udeležili odbornik za promet dežele FJK Rinaldi, načelnik urada za koordinacijo za vprašanja osimskih sporazumov Dri zunanjem ministrstvu Carducci. načelnik italijanske delegacije v mešani komisiji Casill) d'A-ragona, zastopnik ministrstev za zunanje in notranje zadeve, za finance, promet, zunanjo trgovino. zdravstvo in trgovinsko mornarico ter ohmejne policije, finančne straže in urada za menjavo valut.
Na posvetu so proučili posledice jugoslovanskih valu-tarnih omejitev, ki so povzročile občutne težave na obme mem področiu, zlasti na Tržaškem in Goriškem, in uskladili stališča. ki jih bo italijanska delegacija zagovarjala na seji mešane komisije, da bi premostili negativne učinke Ttteostovan-skih ukrepov na obmejnem področju ki ga obravnava videm ski sporazum.
če so imeli račun ali dokazilo,
“o ga kupili pred veljavnostjo ni veva predpisa. Ker takega m\‘l dila javnost ni poznala, se je r.i katerim zdelo, do imajo carinil’ dvojna merila — nekaterim dtm' ljujejo uvoz nad predpišimo vtoi nosijo, drugim pa ne, vendar pa cariniki samo izvajali predpis.
Direktor zvezne carinske uurav sicer meni, «da so bili nesperazur
...	,	„	,	. na prehodu pri Šentilju prenau
Victor Lago^Bomano^j^e dolžnost njeni (več problemov je bilo na j
poveljnika najpomembnejše španske kopenske enote prevzel septembra lani po zamenjavah v španskih vojaških vrliovih zaradi spodletelega poskusa državnega udara. General je imel sloves sposobnega vojaka, ki pa je bil zvest kralju in novi i dejstvo španski politični stvarnosti, kljub svoji frankistični preteklosti. Državljansko vojno je končal kot kapetan, v drugi svetovni vojni pa se je v sklopu (Sinje divizije* španskih fran-kistov udeležil napada na Sovjetsko zvezo in se z Nemci boril proti rde či armadi.
Atentat so takoj obsodile vse Špan. ske politične sile. Kralj Juan Carlos se je že poklonil spominu padlega, vodja socialistov in bodoči premier Gonzalez pa je po televiziji najodločneje obsodil podli atentat.
seniški železniški postaji, kjer moralo približno sto potnikov zap
eliti	J. ■__	.11
stiti vlak zaradi pregleda in sklac ščenja blaga) pa tudi ne točno pi' kazani.
Ne glede na ta pojasnila pa 1 da odloka o uvozu ni! pravočasno, niti podi-obno pojasni tak vtis pa potrjuje tudi dejstv' da niti omenjeno navodilo še natančno, ker ni znan rok, do kd je mogoče dokazovati, kdaj je bi blago kupljeno. Rekli so, da bo( to določili v nekaj dneh. V vsake primeru do podobnih motenj, imajo tudi negativne politične t sledice, zanesljivo ne bi prišlo, 1 bi bilo vse natančno določeno t* pravočasno podrobno razloženo če bi vsi pristojni organi usklaf vali delo. (dd)
(RAZPRAVA 0 JUGOSLOVANSKIH STABILIZACIJSKIH UKREPIH V DEŽELNEM SVETU
Zaskrbljenost in precejšnja doza samokritike v posegih predstavnikov svetovalskih skupin
Dežela za nove la izvlrae oblike sodelovanja s sosedno republiko ■ Zanemarjene možnosti, ki jih nudijo sporazumi med obema državama ■ V obmejnem pasu se morajo še naprej razvijati gospodarski, humani in kulturni odnosi ■ V kratkem novi stiki na vladni ravni
Včerajšnja seja deželne skupščine je bila v celoti posvečena razpravi o najnovejših omejevalnih u-krepih v Jugoslaviji in o njihovih posledicah za gospodarstvo obmejnih območij Furlanije - Julijske krajine od Trbiža prek Goriške in Tržaške do Milj. Seja se je zaključila z izglasovanjem resolucije, ki so jo skupno vložile svetovalske skupine KPI, PSI, KD, PSDI, SSk in LpT — proti je glasoval le misovec Mo-relli — ki jo objavljamo na prvi strani.
Razprava se je začela z daljšim poročilom odbornika Colonija, ki je zadolžen za odnose s sosednimi deželami in republikami. Govornik je najprej orisal najnovejše stabilizacijske ukrepe v sosedni republiki ter izrazil upanje, da se bo jugoslovansko gospodarstvo v kratkem ponovno utrdilo, kar je v interesu ne le same Jugoslavije, temveč tudi drugih držav in zlasti sosednih dežel, ki vzdržujejo z njo živahne gospodarske stike. Ukrepi so močno prizadeli tukajšnje gospodarske strukture — je še dejal Coloni — predvsem pa območji Trsta in Gorice. Zaradi tega namerava deželna uprava nastopiti pri osrednji vladi v Rimu s priporočilom, naj bi skupno z beograjsko vlado skušala najti nove in izvirne oblike sodelovanja v vzajemnem interesu obeh držav, za kar je še več odprtih možnosti, na primer v okviru členov 9 in 10 osimskega sporazuma (člen 9 govori o skupnih študijah za zboljšanje gospodarskega sodelovanja na memih območjih, č'en 10 pa navaja konkretno industrijsko kooperacijo, skupna vlaganja, izmenjavo tehnologije, skupina raziskovanja in uporabo energetskih virov).
Posebno pereč je problem — je še nadaljeval Coloni — ki ga predstavljalo restrikcije v maloobmejnem osebnem prometu. Ustrezni sporazum iz leta 1955 je omogočil ponovno vzpostavitev gospodarskih, humanih • in kulturnih odnosov, ki so zadobili tudi velik politični pomen še zlasti kar zadeva obe manjšini. Najnovej-
Predlogi Confesercenti za ublažitev krize trgovinskega sektorja
Delegacija pokrajinske Conf-' esercenti je včeraj obiskala občinskega odbornika Traunerja in mu izrazila globoko zaskrbljenost zainteresiranih kategorij zaradi krizne situacije, v kateri se je znašel trgovinski sektor po znanih ukrepih jugoslovanske zvezne vlade. Predstavniki Confesercenti so občinski upravi postavile vrsto zahtev v tej zvezi, od katerih zadeva prva prikrojitev trgovinskega načrta, ki j sedaj v pripravljalni fazi, z novonastalim položajem. V pričakovanju, da postane načrt izvršilen, pa naj občina ustavi vsakršno izdajanje novih licenc za prodajo. Končno naj občina takoj uvede tedenski semenj v Naselju sv. Sergija ter naj ugotovi, na katerih področjih — kjer je premalo stalnih prodajnih točk — bi lahko še uvedli podobne pobude.
Po mnenju Confesercenti bi ti ukrepi, skupaj z nekaterimi drugimi, lahko pomagali trgovinskim operaterjem, da prebrodijo sedanji težaven trenutek. Na ta način bi vsaj ubla žili krizo, ki pretresa trgovinski sektor.
i jugoslovanski ukrepi so globoko arezali v te odnose ter je ministr-tvo za zunanje zadeve po ustre-nem nastopu deželnega odbora 1 redlagal jugoslovanski vladi, da bi ‘ nticipirala letno zasedanje mešane 1 omisije za videmski sporazum ter ‘ a bi ustrezno spremenili tudi pred-ideni dnevni red. Na zasedanju, " i bo v dneh 8. in 9. novembra v | imu, bo prisotna tudi deželna u-i rava. še v tem mesecu je nadalje 1 red viden obisk jugoslovanskega mi-:. istra za zunanje zadeve v Rimu. i led tem časom pa namerava de-1 »lni odbor posredovati stališče de
• sle Furlanije - Julijske krajine gle 1 » nastalega položaja predstavnikom ;i lad SR Slovenije in SR Hrvatske. f rav tako je predviden nastop de-s dne uprave pri vodstvu EGS kar ■ ideva izvajanje sporazuma dese-i rice z Jugoslavijo in posledice naj-f >vejših ukrepov na deželnem ob-1 očju.
i V razpravo so potem posegli šte-t lni svetovalci. Cavallo (DP); gle-: i odnosov z Jugoslavijo je naš i sprinos prej negativen kot poziti-m. Zavrnili smo osimsko industrij-:o cono, nismo pa predlagali alter-itiv. Zavzemamo se le za odnose ver - jug in zanemarjamo odnose :hod - zahod. Zdaj je treba iskati tre rešitve, ne nasedati krilaticam >T in preprečiti nacionalistične po ve, kakršen je bil nedavni Scova icchijev nastop na Trgu Unitš.
■MM
j! Bologna (neodv.): vlada mora po-, i rbeti, da se bodo v obmejnih kra-1' i razvile gospodarske strukture, i bodo krite pred vplivi iz tujine, i oka (SSk): položaj v obmejnem i ;su je resen. Preti nevarnost, da h i okrog 5.000 ljudi ob zaslužek.
, > ‘izadeta bo še zlasti naša manjši-‘ j t, kakor da ne bi imela že dovolj I rta na drugih področjih, trenutno I . primer z razlaščanji slovenske i mlje. Najhujše pa je, da so zdaj | očno okrnjeni vsestranski odnosi
med prebivalstvom vzdolž meje.
Barazzutti (PdUP): naša gospodarska politika do Trsta je bila zgrešena. Zanemarili smo industrijo in poveličevali nadrobno prodajo cunj ter si je LpT pri tem kovala politični kapital. Odprtost meje smo izkoriščali le za zadovoljevanje najosnovnejših človeških potreb, zanemarjali pa smo pravo sodelovanje. Gospodarski del osimskih sporazumov bi moral pospešiti gospodarsko rast obmejnega pasu od Trbiža do Milj, pa smo dopustili, da propade, ne da bi se znali odločiti za alter native. Odlašali smo tudi z najbolj perečimi problemi, ter se zadovoljevali s tem, da smo odirali jugoslovanske kupce. Potrebna nam je ne le drugačna gospodarska politika, potrebna nam je tudi nova'kultura. Vespasiano (PSDI): treba je napeti vse sile, da se bodo vsestranski odnosi vzdolž meje tudi v prihodnje ohranili in okrepili, kar velja še posebno za gospodarske odnose, od katerih so vsi drugi v dobršni meri odvisni. Giuricin (LpT): tukajšnje gospodarstvo je bilo v krizi že pred uvedbo omejitev ter je za to kriva italijanska vlada. Mi smo za gospodarsko sodelovanje z Jugoslavijo, čeprav smo zavrnili industrijsko cono na Krasu. Treba je preučiti nove možnosti kooperacije, kajti sedaj je zašla v krizo še zadnja aktivna dejavnost na Tržaškem, to je trgovina. Sicer pa mora Trst ovrednotiti zlasti luko in doseči pomoč iz evropskega sklada za obrobne de-žčlc
Pittoni (PSI): že dolgo je bilo vsem jasno, da priliv jugoslovanskih kupcev ne bo trajal v nedogled in da bi bilo treba gospodarsko sodelovanje z Jugoslavijo razviti na drugačni podlagi. Gospodarske implikacije najnovejših ukrepov nas zaskrbljujejo, še bolj pa nas za skrbljuje možnost, da bi se skvaril osimski duh med obema državama, kajti če bodo sedanje omejitve trajale dalj časa. bodo okrnjeni tudi o-sebni, kulturni, družinski, športni in drugi odnosi. Rossetti (KPI): sedaj postaja vsem jasno, da smo se doslej obnašali do sosedne Jugoslavije kot kramarji, ne da bi se zavzemali za zahtevnejše oblike sodelovanja. Nismo izkoristili možnosti, ki so nam jih nudili osimski in videmski sporazum ter avtonomni računi. Nismo znali izkoristiti mednarodne vloge Trsta in naše dežele. Določeni krogi so bili celo nasprotni sodelovanju s sosedno republiko, ne da bi se zavedali, da so morda orožje v rokah višjih sil. nasprotnih mirnemu sožitju in sodelovanju med narodi. Zdaj se maramo toliko bolj zavzeti za sodelovanje z Ju-
goslavijo in ne le z Jugoslavijo. In za ohranitev prijateljskega vzdušja ob meji, kajti zavedati se moramo, da pomeni to vzdušje neprimerno več kot šop dinarskih bankovcev. Cocianni (KD): treba se je zavzeti za okrepitev sodelovanja ob upoštevanju težav v sosedni republiki, pri tem pa je treba še posebej upoštevati manjšine, ki predstavljajo premiso za razvoj sodelovanja. Deželni odbor se mora odkrito pomeniti s sogovorniki v Jugoslaviji, hkrati pa mora primemo nastopiti v Rimu in pri vodstvu EGS, da prizna našim krajem pomoč iz posebnega sklada za obrobne dežele.
Predsednik odbora Comelli je v odgovor na posege svetovalcev naglasil namen dežele, nadaljevati in okrepiti vsestranske odnose z Jugoslavijo v duhu osimskega sporazuma ter zavrnil očitke, da bi dežel-
na vlada zanemarjala njegove možnosti (v tej zvezi je omenil postajališči pri Fernetičih in v Štandrežu, novi prehod pri Lipici, sporazum o ribolovu itd). Kar zadeva posebej Trst, bo deželna vlada še naprej podpirala že načete pobude tudi na ravni EGS — je še dejal Comelli — sam Trst pa se mora tudi sprijazniti z mislijo, če že hoče doživeti gospodarski preporod, da se od gole ekologije ne da živeti.
Pred začetkom razprave je predsednik skupščine Colli ostro ožigosal pokole v Argentini in pozval italijansko vlado, naj nastopi na primeren način, da bo vsa resnica prišla na dan in da bosta v Argentini ponovno zavladala demokracija in mir. Svetovalska skupina PSI pa je vložila resolucijo s podobno vsebino. Deželni svet se bo ponovno sestal v torek.
MED SVOJIM TRIDNEVNIM OBISKOM V NAŠI POKRAJINI
Japonski učitelji na repentabrski šoli
Prireditve KPI ob kampanji za pridobitev novih članov
Tržaška avtonomna federacija KPI prireja v teku kampanje za vpisovanje novih članov vrsto prireditev.
Danes so na sporedu prireditve: prva bo na sedežu sekcije «F. Vi-sintin* s pričetkom ob 16.30, druga pa v ljudskem domu «P. Togliatti» v Naselju sv, Sergija. Pričela se bo ob 17.30, govoril pa bo Giorgio Canciani.
Ob 20.30 bo prireditev v Ljudskem domu v Trebčah, govoril bo deželni tajnik KPI Rossetti.
PO VČERAJŠNJEM SESTANKU SINDIKATOV Z DELEGIRANIM UPRAVITELJEM GRUPE TERNI
Konec meseca v Rimu sestanek o usodi škedenjske železarne
Vprašanje vpisa delavcev v dopolnilno blagajno preloženo vsaj za mesec dni Prihodnji mesec znan tudi načrt o edodatni proizvodnji* v železarni
Majhen korak naprej v iskanju izhoda iz krize, ki je zajela našo železarno in ves italijanski železarski sektor — tako so člani tovarniškega sveta škedenjske železarne «Italsider» ocenili včerajšnji več kot pet ur trajajoči sestanek z dr. Al-dom Pozzom, delegiranim upraviteljem grupe Temi, kateri pripada tudi škedenjski objekt. Sestanek je' imel velik pomen, saj so se ga u-deležili tudi predstavniki sindikalnega koordinacijskega odbora vseh o-bratov Terni v državi in odgovorni
kar 700 delavcev (300 konec novembra, 400 konec decembra).
Na včerajšnjem sestanku je bilo domenjeno, da bodo vprašanje dopolnilne blagajne odložili do konca decembra. Pred tem — najverjetneje konec novembra — se bodo v Rimu sestali predstavniki vlade, sindikatov, družbe Terni in finančne družbe Finsider, da bi pregledali in poiskali rešitev v sklopu vsedržavnega načrta za železarne.
Drugo vprašanje, ki so ga iznesli sindikalni predstavniki delegiranemu
pri vsedržavnem vodstvu federacije j^Kelju Pozzu, £ T nana^io
kovinarjev FLM Lorenzato, ki so iznesli Pozzu svoje zahteve, za katere so se domenili na dopoldanskem srečanju pri Domju. i Sincjikatom je šlo predvsem zato, da bi se izognili vpisu večjega števila zaposlenih v škedebjski železarni v dopolnilno blagajno predno bi bila znana nadaljnja usoda škedenj-skega obrata. Po «neuradnih» vesteh bi moralo od skupnih 1730 zaposlenih v dopolnilno blagajno do prvih dni januarja prihodnjega leta
UIIIIIIMMHMIItllMHHHfHMHHIHtlHimilllHlMMinimiMIIHIIIIIIIIIIIIItlttlllllllltlllHIMItMtllimnillUtmiltt
NA POBUDO SINDIKALNI ZVE1E
Prihodnji četrtek stavka delavcev v deželi F-JK
Gospodarska kriza se širi tudi v naši deželi in ne bremeni več samo Trsta in Gorice
Deželna sindikalna zveza CGIL -CISL - UIL je napovedala za prihodnji četrtek stavko delavcev v industriji in v trgovini: stavka bo seveda deželnega znat aja, v Trstu pa .je predvidena tudi velika manifestacija, ki se bo pričela na Gol donijevem trgu, ob 10.30.
Namen stavke je borba za za poslovanje in pa za nove delovne pogodbe. Ob tem sindikalna zveza ugotavlja, da država naglo orede v hudo socialno in gospodarsko krizo. Obeta se tudi spopad med naprednimi in konservativnimi silami, kamor sindikati prištevajo tudi Con findustrio. Slednja, pravijo sindikalne organizacije, izkorišča krizno obdobje za protidelavsko ofenzivo. V tem smislu je združenje industrij-cev odpovedalo draginsko doklado in postavilo preiudicialni pogoj, da se doklada zmanjša vsaj za polovico. Sindikalna zveza opozarja, da Confinduslria zavlačuje s pogajanji, ker si želi počakati prihodnji februar, ko sedanja draginjska doklada ne bo več veljavna, ker so jo pač industrijci odpovedali.
Deželno vodstvo CGIL - CISL - U IL nadalje ugotavlja, da je zveza pripravila predloge, ki naj bi omogočili rešitev problemov, vendar jih je Confindustria odklonila.
Sindikati kritizirajo tudi vlado, ki ne da je nobenih smernic in poudarjajo. da je pri vsem tem položaj v državi vedno težji. Približno 3 milijoni ljudi je brezposelnih. 300 tisoč delavcev je v popolni dopol nilni blagajni, v sami deželi Furlaniji - Julijski krajini pa se kriza naglo širi. Poleg Trsta in Gorice se položaj slabša tudi v videmski in pordenonski pokrajini. V tem smi slu so v teku pogajanja med sindikalno zvezo in deželnim odborom. Sindikati zahtevajo v prvi vrsti, naj se izdelajo načrti za razvoj gospo darsko najbolj prizadetih območij, ki so Trst, Gorica in nekateri predeli Furlanije. Po drugi strani zah teva.jo tudi načrte za posamezne panoge, kot so kovinarstvo, tekstilna stroka, predelovanje lesa itd.
Na enem izmed sestankov, ki je bil pred dnevi, so se predstavniki sindikalne zveze in deželni od bornik za delo pogovarjali o de želnem zakonskem osnutku na po-
dročju dela, ki naj bi omogočil večjo mobilnost delavcev in olajšal zaposlovanje mladih.
Danes se sestane skupščina
demokratičnih študentov
Na sedežu CGIL v Ul. Pondares se danes sestane skupščina demokratičnih študentov. V zvezi s splošno stavko, ki so jo napovedale v deželi sindikalne organizacije industrijskega sektorja, bodo študenti razpravljali o gospodarski obnovi Trsta in o nezavzetosti vlade. Govor bo tudi o skorajšnjih volitvah novih šolskih organov, ki naj bi omogočili večjo demokratičnost in boljšo kvaliteto študija.
na «dodatno proizvodnjo* * v škedenj-skem obratu, ki naj bi zajamčila redno nadaljevanje dela v železarni ob sedanji že ustaljeni proizvodnji ..surovega železa. Pred sestankom je kazalo, da bo družba Terni izdelala načrt za »dodatno proizvodnjo* šele konec januarja. Sindi-. katom je uspelo zmanjšati ta rok, tako da bo načrt znan prve dni prihodnjega meseca.
Konzul Mirošič obiskal SLORI in NŠK
Včeraj je generalni konzul Drago Mirošič v spremstvu sodelavke, konzula Nevenke Kovačičeve obiskal Narodno in študijsko knjižnico. Predsednik NŠK dr. Škerlj je gostu predstavil prisotne člane odbora ter knjižnično osebje. Ogledu knjižničnih prostorov je sledil razgovor o knjižnici, o njenem delovanju, o njenem razvoju in tudi o njenih težavah. Blagajnik dr. S. Kapič je generalnemu konzulu v zgoščenih besedah prikazal težak gospodarski položaj knjižnice in poudaril, da marsikatera kulturna pobuda izostane zaradi pomanjkanja prepotrebnih denarnih sredstev; zaključil je, da prejema knjižnica zelo skromne prispevke iz javnih sredstev. Generalni konzul je izrekel svoje občudovanje in priznanje knjižnici za njeno kulturno poslanstvo in dosežene uspehe ter še poudaril, da bo stal knjižnici ob strani v njenih plemenitih naporih.
Konzul Mirošič je v okviru serije obiskov slovenskih ustanov v Trstu včeraj obiskal tudi Slovenski raziskovalni inštitut. Srečanja sta se udeležila tudi konzula Kovačičeva in Benko, s strani SLORI pa osebje vseh treh sedežev inštituta.
Ravnatelj prof. Darko Bratina in sodelavci so gostom opisali vlogo inštituta, uspehe in težave, s ka-
terimi se soočajo ter naloge, s katerimi so trenutno angažirani. V prijateljskem pogovoru je prišlo do izraza predvsem sodelovanje SLO RI s sorodnimi manjšinskimi organizacijami v obmenem prostoru in z osrednjimi slovenskimi znanstvenimi ustanovami. Konzul Mirošič je pokazal veliko zanimanje za nakazane probleme in hkrati tudi, da mu delo inštituta ni neznano.
Jutri bo na sedežu FLM pri Dom ju zborovanje upokojencev, ki so včlanjeni v CGIL. Zborovanje, ki bo okrajnega značaja in sicer za vzhodni Trst, se bo pričelo ob 15 30. Govor bo o krepitvi organizaciji za boljše življenjske pogoje upo-jkojencev.
• Deželni odbor F—JK je odobril posebne prispevke, namenjene ood pornim univerzitetnim ustanovam v Trstu in Vidmu. Skupen znesek pod por šteje 590 milijonov lir in bo namenjen štipendijam, upravljanju menz itd.
Včeraj je obiskala repetabrsko osnovno šolo skupina osmih japonskih učiteljev, ki se skupaj z drugimi osemnajstimi kolegi mudijo v teh dneh v naših krajih, da bi se pobliže seznanili z italijanskim šol skim sistemom. Učitelji in učenci repentabrske osnovne šole so pri pravili Svojim gostom res izjemen sprejem: na vrata so napisali dobrodošlico (seveda v japonščini), ob prihodu na šolo pa je japonskim učiteljem zapel šolski zborček pozdravno pesem.
Gost.je so si nato pazljivo ogle dali delo v razredih, pregledali so zvezke otrok, prisostvovali branju, se pozanimali za učenje v slovenskem jeziku in si vse pridno zapi sovali, posneli na magnetofonski trak ter, neizbežno, tudi fotografirali. Med pogovorom so povedali, da so prišli v Trst iz Kalifornije ter da so zbrali na svojem študij skem potovanju postanek v našem mestu, ker so izvedeli, da je šolstvo v Trstu zelo dobro urejeno (1). Ob koncu obiska na šoli so jim otroci darovali en letnik otro ške revije Galeb in nekaj izvodov Cicibana, poleg tega pa še vrsto risb in izdelkov, ki so jih sami na pravili. Japonski učitelji so jim v zameno darovali vrsto japonskih razglednic in risb japonskih otrok.
Goste z Japonske je v imenu občinske uprave pozdravila podžupanja Baissova.
Delegacija japonskih ’ Učiteljev bo zaključila svoj obisk v naši pokrajini danes, ko bo med drugim obi skala tudi slovenske osnovne šole s celodnevnim poukom pri Domju, v Ricmanjih in v Boljuncu, srečala pa se bo tudi z dolinskimi občinskimi upravitelji.
V	ponedeljek srečanje s Hilarionom Kapudžijem
V	ponedeljek bo na povabilo tržaške sekcije ACLI srečanje z bivšim jeruzalemskim melhitskim nadškofom Hilarionom Kapudžijem. ki bo govoril na temo «Mir v Jeruzalemu*. Predavanje bo na sedežu Enaip v Istrski ulici štev. 57, s pričetkom ob 19. uri.
• Občinsko podjetje ACEGA sporoča, da bodo jutri okenca urada porabnikov zaprta zaradi razčlenjene stavke za obnovo delovne pogodbe uslužbencev plinarn in vodovodnega omrežja občinskih podjetij.
' f
imuiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimmtiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiin
RAZSODBA PRVOSTOPENJSKEGA SODIŠČA
Osemindvajset let zapora za štiri roparske pajdaše
Trije Neapeljčani in Lucio Robba iz Milj so oropali dve zlatarni v Ul. Mazzini
Tržaško sodišče (predsednik Brenči, stranska sodnika Nicotra in Ferrara, javni tožilec Drigani) je včeraj obsodilo na skupno 28 let zapora in na plačilo 8 milijonov lir denarne kazni štiri roparje, ki so preteklega novembra in aprila z orožjem v rokah okradli dve zlatarni v Ul. Mazzini.
Javni tožilec je za 27-letnega Lui-gija Abbateja, 27-letnega Salvatore-ja Nocerina in 26-letnega Marcel-la Sudria (vsi so iz Ercolana blizu Neaplja) zahteval po sedem let zapora in dva milijona lir globe, za Miljčana Lucia Robba, ki je roparski skupini pomagal kot bazist, pa šest let in šest mesecev zapora. Sodišče je njegovo zahtevo sprejelo le delno in vsem obtožencem prisodilo sedem let zapora, medtem ko bodo postopek za odškodnino o-pravili na-civilnem sodišču- .Obtoženci ' so obsodbo sprejeli dokaj hladno, pozna še jim namreč, da so izkušeni in _ »hladnokrvni*. profesionalci, ki poznajo pravila igre.
Da gre za izkušene profesionalce. je bilo jasno tudi tržaškemu letečemu oddelku po prvem podvigu. 26. novembra lani so Neapelj-
NiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiunimiiimMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiHitiiiiiMititfmiiiiiiiiiiiiiiifiKiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiviiitiiiiiiiiiiiiiHfiiii
MAMILO SO TIHOTAPILI IZ AVSTRIJE PRI TRBIŠKI MEJI
Finančni stražniki so razkrili mrežo prekupčevalcev heroina
Zaenkrat aretirali pet oseb, med katerimi je tudi Tržačan Vrednost zaplenjenega heroina znaša okrog pol milijarde lir
Alfio Moscattini
iifiiiniiiHiiiiiHulHiiMtiiiimiiimiiiiiiiiiiiiMiimMiiioiiiiiiiiiiMfiiiiiiiiMiiiiiiuiiiiiiiifMiiiriiiiiiitiMiiiiitiiiiiiiinilifTiiniirtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiif
NEPREPRIČLJIVA POJASNILA 0 POMANJKANJU SLOVCNSKIH POPISOVALCEV
Še naprej težave s popisom kmetijstva
V vsej tržaški pokrajini se v teh dneh med nemajhnimi težavami in z nemajhnimi problemi nadaljuje splošni popis kmetijskih dejavnosti, ki bo trajal vse do konca tega meseca. S težavami se srečujejo predvsem kmetovalci in popisovalci iz tržaške občine, to pa skoraj izključno zaradi nepravilnega pristopa občinske uprave do tega vprašanja.
Že od vsega začetka popisa (24. oktobra) smo izrazili nezadovoljstvo zaradi odločitve občine, ki je vključila med 14 popisovalcev le dva z znanjem slo venščine. Na občini se sicer branijo, češ da ni njihova krivda, če sta se prijavila za to dokaj nehva ležno delo le dva občinska uslužbenca, ki obvladata slovenščino. Občina — tako menijo pristojni — je razobesila oglas o popisu na vseh svojih oddelkih: kogar je delo zanimalo, je moral nasloviti prošnjo na pristojni urad. Prošenj je bilo že itak zelo ma lo. med temi sta bili le dve prošnji uslužbencev, ki znata slovenščino. Na ta način naj bi si občina o-prala roke nad problemom in se rešila številnih kritik.
Seveda pa je treba pri vsem tem upoštevati še druga dejstva. Sam urad za statistiko pri tržaški občini se je pred začetkom popisa obrnil na Kmečko zvezo, da bi dobil seznam kmetovalcev v tržaški občini, pri čemer gre sklepati, da so pristojni organi dobro vedeli, kdo se v občini ukvarja s kme-
tijstvom. Prav zaradi te specifičnosti bi morala občina poskrbeti, da bi tako zapletena akcija, kakršen je popis kmetijstva, stekla na najbolj preprost način, tako da bi izpraševanci hitro in dobro razumeli kaj hočejo izpraševalci izvedeti od njih.
Tak odnos je bilo doslej zaznati le pri popisih, ki sta jih opravila popisovalca z znanjem slovenr ščine. Delo ostalih popisovalcev je naletelo na težave prav zato, ker se zaradi kompleksnih in večkrat tudi dokaj nejasno zastavljenih vprašanj kme-. tovalec in popisovalec nista razumela. Predstavnik občinskega urada za statistiko je sicer pred začetkom popisa zagotovil predstavnikom Kmečke zveze, da bo ob takih nejasnostih priskočil italijanskemu popisovalcu na pomoč popisovalec, ki obvlada slovenščino. Doslej takih primerov (kljub že omenjenim težavam) nismo zabeležili. Pač pa smo zvedeli za primer, ko je kmetovalec iz Križa na dostojen način zavrnil italijanskega popisovalca, ker se očitno ni mogel z njim razumeti.
V prejšnjih dneh smo poročali tudi o poskusih, da bi razvrednotili pomen slovenske popisne pole, ko so popisovalci istočasno popisovali, poleg slovenske, tudi italijansko polo in zahtevali od kmetovalca, naj podpiše obe. Prav zaradi takih primerov ni odveč še enkrat priporočiti našim kmetovalcem, naj zahtevajo in izpolnijo ter podpišejo samo slovensko popisno polo.
Finančnim stražnikom iz Trsta je po enomesečni preiskavi uspelo pretrgati mrežo tihotapcev in razpečevalcev heroina, s katerim je kriminalna tolpa po vsej verjetnosti nameravala založiti tržaško oziroma deželno tržišče, ki sta ostali po zadnjih policijskih posegih precej «na suhem*. V Italiji sta padla v roke pravice 42-letni Tržačan Franco Varni in 34-letni Alfio Moscattini s Trbiškega, v Avstriji pa so aretirali 37-letna zakonca Egona in Helmo Krois ter 29-letnega Felixa Pifraderja.
V začetku oktobra so finančni stražniki izvedeli, da je med Avstrijo in Italijo v teku obsežno tihotapljenje heroina. »Razpošilna* baza naj bi bila v okolici Trbiža. Stekla je tako preiskava, v kateri so stražniki najprej osumili Varnija, kj je imel pogoste stike s Moscat-tijem. Izvedeli so tudi, da je slednji obljubil tržaškemu »prijatelju* periodično oskrbovanje z zajetnimi količinami heroina. Preteklega 29. oktobra so preiskovalci naredili najpomembnejše odkritje: ob stezi, ki vodi skozi rabeljski gozd, so pod kamnito ploščo našli 170 gramov heroina. Mamilo je bilo prava vaba: dovolj je bilo počakati in Moscattini je sam padel v past. Še isto noč ga je v Trbižu zaslišal namestnik državnega tožilca Staffa, ki je proti njemu in Varniju izdal zaporni nalog. Oba sta sedaj v ko-ronejskem zaporu, obtožena posesti in razpečevanja mamil.
Kdo pa je mamilo pretihotapil v Italijo? Finančni stražniki so obvestili avstrijsko policijo, da so to verjetno Egon in Helma Krois ter Felix Pifrader. Sumi so bili upravičeni: v Jennersdorfu so pri zakoncih Krois namreč odkrili kar pol kilograma heroina, ki velja na črni borzi okrog pol milijarde lir.
Vse kaže. da bo petim aretacijam sledila še katera. Preiskovalci so namreč prepričani, da je v mrežo vpletena še najmanj ena oseba. Po vsej verjetnosti gre za «večjo ribo*.
V prometni nesreči ranjena vespista
Na ortopedskem oddelku so vče-
raj sprejeli 16-letnega Fabia Perica iz Ul. S. Michele 31, ki si je v prometni nesreči verjetno zlomil piščal in se bo moral zdraviti 25 dni. Na nevrokirurškem oddelku pa leži 19-letni Fabio Chermaz iz Loga 126, za katerega so zdravniki izrekli 10-dnevno prognozo zaradi udarcev v glavo. Oba sta se ranila, ko sta na Garibaldijevem trgu z vespo trčila v fiat 112, katerega voznica (29-letna Emidia Giuliani iz Ricmanj) ni spoštovala znaka za prednost.
čani vdrli v zlatarno Maura Cre-vatinija v Ul. Mazzini 24. Tako lastnika kot njegovo svakinjo Nirvano Bobini so zvezali in jima z obližem zamašili usta, nato pa z veliko hitrostjo in natančnostjo pobrali dragulje v vrednosti okrog 100 milijonov lir in zbežali. Njihova druga žrtev je bil Ernesto Franca, lastnik zlatarne v Ul. Mazzini 46. Trije elegantno oblečeni mladeniči so z lepilnim trakom zavezali štiri stranke in uslužbenca (Fran ca so onesposobili s puškinim ko-1 pitom) ter odnesli s sabo bogat plen. Vrednost zlata in draguljev se je sukala okrog 150 milijonov lir. Veselje roparske tolpe pa je trajalo zelo malo. Policijski agen-to so namreč že bili na sledi Lucia Robbe. Dovolj je bilo, da so mu sledili. Robba je agente popeljal v stanovanje, kjer so se skrivali Neapeljčani in dragulji.
Med okopavanjem vrta odkrili tri ročne bombe
Včeraj popoldne je 39-letni Bruno Ramazzina iz Ul. Risano 4/1 med okopavanjem vrta odkril tri ročne bombe. Takoj je poklical policijo, ki je ugotovila, da gre za orožje iz druge svetovne vojne in da so bombe kljub zobu časa, še vedno nevarne. Danes zjutraj jih bodo strokovnjaki razstrelili.
Koncerti
VERDI
V nedeljo se na pobudo gledališča Verdi prične na sedežu Krožka za kulturo in umetnost v Ul. sv. Karla ciklus tradicionalnih nedeljskih koncertov. Na otvoritvenem koncertu bo nastopil komorni orkester gledališča Verdi, ki ga vodi Severino Zannerini. Vstopnice (1000 lir) so na razpolago pri gledališki blagajni (tel. 63-19-48). ’**
Societa del concerti — Tržaško koncertno društvo priredi v ponedeljek, 8. t.m., ob 20.30 v gledališču Rossetti koncert tria GAVVRILOFF - BAUMANN - BESCH (Gavvriloff -violina, Baumann - rog, Besch -klavir).
KD in balinarska sekcija Kraški dom izrekata iskreno sožalje sorodnikom in Ivanu Lazerju ob izgubi drage mame Marije.
Za vedno nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono
MIRO B0NETA
Pogreb bo danes, 5. novembra, ob 13.30 iz hiše žalosti, Boljunec št. 93, v boljunsko cerkev.
Za njim žalujejo: žena Ida, hčerka Edvina, sinovi Boris, Danilo in Sergij z družinami, sestra Pierina, brat Anton in drugo sorodstvo.
Boljunec, 5. novembra 1982
Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustila naša draga žena, mama, babica in prababica
MARIJA PURIČ por. LAZAR
Pogreb drage pokojnice bo danes, 5. novembra, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na repenta-brsko pokopališče.
Žalujoči: mož Jožef, hči Marica, sin Ivan, zet Robert, nevesta Stana, vnuki Janko, žarko z ženo Vando, Sonja z možem Maurom, pravnuk Andrej, sestre in svakinja z družinami.
Repen. Salež, 5. novembra 1982 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3)
GORIŠKI DNEVNIK
V PONEDELJEK PRI ZAČASNEM OBELEŽJU
Počastili so spomin padlih v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane
Z enominutnim molkom so se prisotni poklonili tudi spominu Dušana Kodriča
V ponedeljek, 1. novembra, ob 11, uri so se rojaki s Kolonkovca. iz Skednja in od Sv. Ane zbrali ob začasnem spomeniku padlim v NOB da bi počastili njihov spomin in se poklonili njihovi veliki žrtvi za svo bodo.
Za uvod v spominsko svečanost je ganjeno in prevzeto zadonela pesem «Smrt v Brdih* Maksa Pirnika v
izvedbi ŽPZ Ivan Grbec iz Skednja, ki ga vodi Marta Werk - Volk. Sledilo je polaganje venca Odbora za postavitev spomenika. Nato je tajnica le-tega Devana Černič v svojem govoru tako spregovorila: »Ponovno je preteklo leto dni, odkar smo se zbrali na tem mestu, kjer še vedno stoji začasni spomenik našim padlim v NOB in kjer še vedno čakamo, da nam pristojne oblasti izdajo dovoljenje, da bi našim borcem postavili dostojno obeležje. Upajmo, da se bo v tem letu kaj premaknilo iz mrtve točke.
Naš cilj je ta, da nadaljujemo pot, po kateri smo skupno dolgo let stopali z našim nedavno preminulim predsednikom Dušanom Kodričem,
saj bomo tako zaključili tudi njegovo delo.
Počastimo torej njegov spomin in spomin naših herojev z enominutnim molkom.*
Kljub hrupu, ki ga je povzročal gost promet, je na spomenik in na ljudi ob njem legla tišina in segla vsem do srca — tišina in boleča praznina, ki jo občutimo ob trenutku slovesa.
Nato je v italijanščini spregovorila članica ŽPZ Barbara Korošec. Spominsko svečanost je sklenila znana pesem «Na oknu* v priredbi Mira Kokola, s katero se je ŽPZ ganjeno poslovil od spominskega kamna.
Ponovno so se naši rojaki množično zbrali na kraju spominov in žalosti ob kamnu, ki je s soncem obsijan bil ves okrašen s cvetjem, ki ga je nanj položila marsikatera a-nonimna roka.
S cvetjem so se poklonili žrtvam NOB iz Škednia. s Kolonkovca in od Sv. Ane tudi SKGZ, ANPI, KD Ko-lonkovec in ŽPZ Ivan Grbec.
MELITA VALLI
•lIMIIflllllllllllllUMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIMlIllllUIIKIIlIltlllMitllllllllMIIIIIMIIfMnilimillllllfllllllinflllllllllin
Gledališča
VERDI
Danes, 5. t.m., ob 20. uri druga predstava dela «11 Campiello* Er-manna Wolf-Ferrarija (red H/E). Dirigent Janos Acs.
ROSSETTI
Danes ob 20.30 (red H. petek) «L’affare Danton* Stanislawe Pry-byzewske. Rezervacije za ponovitve do 9. novembra. V abonmaju odrezek št. 1.
Gledališka sezona 1982/83: abonmaji za deset predstav s popustom za delavce, študente in upokojence. Informacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti 2, tel. 68-311, 69 406, 56-700.
CANKARJEV DOM (Ljubljana)
Srednja dvorana
Danes, 5. t.m., ob 20. uri: Arthur Schnitzler - Rajanje.
Jutri, 6. t.m., ob 19. uri: F. Garcia Lorca - Krvava svatba, Slovensko stalno gledališče iz Trsta.
Velika dvorana
Danes, 5. t.m., ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije, modri abonma in izven.
Jutri, 6. t.m., ob 19.30: Dang Thai Son — klavirski recital. s,
Mala dvorana
Jutri, 6. t.m., ob 10. uri: Otroška
matineja »Žogica marogioa*.-......
Še jutri — Teden grškega filma. Danes, 5. t.m., ob 20. uri «Elek-trični angel*.
Jutri, 6. t.m., ob 20. uri: «1922».
Festival športnega in turističnega filma
Kino
Od ponedeljka, 8. t.m., ob 20. uri: Java Surfing (ZDA), Gora Huashan (Kitajska), Sodniki (ZSSR), Aj takvi bival spor (ČSR). No World for Man
Cappella Undcrground 17.30—20.00— 22 00 «Mammina čara*. Režija: Frank Perry, igra Faye Dunaway. Ariston 17.00 «11 mondo nuovo*. M. Mastroianni, H. Sc:hygulla in E. Iannacci.
Eden 16.00 «Io so che tu sai che io so*. A. Sordi, M. Vitti.
Nazionale 16.00 <1990 i guerrieri del Bronx». Barvni film.
Ritz 17.00 «Classe 1984 — noi siamo il futuro?... e nessuno ci ferme-rš». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattaclelo 16.00—22.15 »Grand Hotel Excelsior». A. Celentano, E. Montesano, C. Verdone, E. Giorgi. Fenke 17.00 »Viuuulentemente mia*.
D.	Abbatantuono, L. Antonelli. Mignon 15.00 «11 drago del lago di
fuoco*. Disneyjeva risanka. Filodrammatico 14.30 »Batman dal pianeta Eros*. P epovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.00 »Obiettivo mortale*. S. Connery.
Capitol 16.30 »Interceptor — il guer-riero della strada*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.30 »Porca vacca*. Renato Pozzetto.
Moderno. 16.00 — 22330 - »Polteergeist — demoniache pfesenze*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Radio, 15.30 »Super erotic se;, or-gasm*. Prepovedan mladini pod i8. letom.
Vittorlo Veneto 16.00 »Ricchi, ric-chissimi praticamente in mutan-de». R. Pozzetto, Pippo Franco,
E.	Fenech.
Lumiere 16.00 »La grande truffa del rock an'roll».
(ZDA), New York (Francija).
Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu vsak dan, razen nedelje, od 9. do 14. ure in od 17. do 19. ure oziroma do začetka predstave, v soboto od 9. do 13. ure.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 5. novembra ZAHAR
Sonce vzide ob 6.50 in zatone ob 16.47 — Dolžina dneva 9.57 — Luna vzide ob 20.07 in zatone ob 11.13.
Jutri, SOBOTA, 6. novembra LENART
Vreme včeraj: na j višja temperatu ra ’ * stopinj, najnižja 9. ob 18. uri 13 stopinj, zračni tlak 1020,4 mb pada, brezvetrje, vlaga 71-odstotna, nebo pooblačeno s slabo vidljivostjo, morje mirno, temperatura mor ja 17,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Francesca Ran-dazzo, Denis Tominez, Alessandro Caggiano, Antonella Giurini. Mar-zia Macor, Jessica Kepez, Anna Gamboz, Daniel Padovani, Nicola di Meo, Danny Slatnik, Martina Bor-toli, Giulia Capponi, Daniel Kersi kla, Ilaria Devescovi.
UMRLI SO: 791etr: Guido Marti-nuzzi, 82-letni Giorgio Fattovich, 81-letni Angelo Cociancich, 70-letna Ma ria Puric, 72-letna Bianca Medin, 76-letni Giovanni Cocolo, 65-letna Antonia Marsetti, 81-letni Giuseppe Giovanelli, 79-letna Bruna Battich Vd. Ciuch, 68 letni Tullio Mocher -Sivi, 68 'etna Pierina Cossi vd. Cher-sini, 89-letni Pietro Zucca, 45 letni Fabio Gardo, 93 letni Giovanni Van-zetto, 62 letni Carlo Scheriani, 63-letna Celestina Cherbocchi vd. Min-Ca, 43-letni Umbert' Baldassi, 82 letna Giuseppina Jermou vd. Ha vek, 72-letni Danese Trento, 80-let-ni Emesto Brana. 54-letni Giuseppe Starz, 56-letni Giovanni Butul, 81-letni Vittorio Toscan. 61-letni Mario Caputo, 85-letna Giuseppina Nada-ja; 91-letna Aurelia Butti vd. Moretti, 84-letni Ferdinando Gialdino Curti, 85-letna Maria Starc.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Dante 7, Istrska ulica 7, Ul Alpi Giulie 2, Ul. S. Cilino 36. Nabrežina, Bazovica, Milje (Drevored Miramare 1).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Ginnastica 6 in Ul. Cavana 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. Nabrežina, Bazovica in Milje (Dre vored Mazzini 1).
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Vaške organizacije vabijo v nedeljo, 7. novembra, ob 16. uri na proslavo 35'etniče odkritja spomenika NOB v Boljuncu.
KD Slavec Ricmanje-Log priredi nedeljo, 7. novembra, slikarski ex tempore na temo »Značilnosti Ricmanj in Loga*. Otvoritev razstavljenih del in nagrajevanje v galeriji Babna hiša ob 19. uri. Nastopil bo mešani zbor Slavec.
KD Kraški dom - Repentabor sporoča, da se danes, 5. t.m., prične moška rekreacijska telovadba in sicer od 21.30 do 23. ure v občinski telovadnici v Repnu.
SKD Barkovlje - Ul. Cerreto 12 vabi v nedeljo, 7. novembra, ob 8.30 člane in prijatelje na delovno akcijo za podiranje lesene lope.
Izleti
------.ousmii
TABOR .
V Prosvetnem domu na Opčinah danes, 5. novembra, ob 20.30
koncert
VIHRA KODRIČ - klavir
J. S. Bach, F. Chopin, M. P. Musorgski
ia
IVAN
GRRKC
&HEDENJ
vabi na
OTVORITEV
PRENOVLJENIH
DRUŠTVENIH
PROSTOROV
ki bo jutri, 6. novembra, ob 20. uri v Skednju.
f Čestitke
Danes slavi 75-!etnico EMA PER-DEC iz Medje vasi. še mnogo let v zdravju in blagostanju Ji želijo sinovi in hčere z družinami ter vnuki.
Danes praznuje EDI ŽERJAL rojstni dan. Vse najboljše mu želijo vsi, ki ga imajo radi. Koš poljubčkov mu pošiljata Kristina in Kristjan.
Razna obvestila
Tečaj ljudske univerze 1982/83 v Križu
Odrasli, ki so se prijavili za tečaj slovenskega in angleškega jezika v maju in tisti, ki so se nanje vpisali v oktobru 1982, so vabljeni, da se udeležijo začetnega srečanja s profesoricama, ki bo prihodnji ponedeljek, 8. novembra, ob 19. uri v prostorih osnovne šole Albert Sirk.
DEŽELA ZAGOTAVLJA 300 MILIJONOV LIR PRISPEVKA
Kanalizacija v so vedenjski občini: okvirni načrt postaja izvršilen
Z deli naj bi najprej začeli v Rupi in na Peči - Celotna Investicija znaša 1,5 milijarde lir - Vprašanje bo na dnevnem redu seje občinskega sveta 30. t. m.
Okvirni načrt ureditve kanalizacijskega omrežja v sovodenjski občini prihaja v izvršilno fazo. Načrt je že lani odobril sovodenjski občinski svet, pred nekaj meseci pa je soglasje izreklo tudi deželno odbor-ništvo za javna dela. ki bi moralo prevzeti tudi pretežni del finančnega bremena.
Te dni pa je občinski uprava v Sovodnjah prejela pismeno sporočilo, da bo dežela, v prihodnjem letu zagotovila 300 milijonov kr sredstev, s čemer bo mogoče pričeti s postopnim uresničevanjem načrta. 108 milijonov lir je prispevek na račun kapitala, 192 milijonov lir pa bo dežela zagotovila na račun obresti, kar pomeni, da bo občina mo rala najeti posojilo.
Sicer bo o tem vprašanju tekla beseda na seji občinskega sveta, ki je napovedana za torek, 30. novembra.
Kakor smo že poročali, znaša celotni strošek izgradnje kanalizacijskega omrežja, na podlagi okvirnega načrta, ki ga je 'zdelal inž Pessina, milijardo in 531 milijonov. Ker pa bodo dela potekala postopoma, bo začetno predvideni strošek
po vsej verjetnosti precej narastel. Kanalizacijsko omrežje bodo naj-
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KR-EDITNA BANKA
ULICA F. PILITI 1Cl -
4. 11. 1982
Ameriški dolar Kanadski dolar Švicarski frank Danska krona' Norveška krona Švedska krpna Holandski florint Francoski frank Belgijski frank Funt šterling Irski šterling Nemška marka Avstrijski šiling Portugalski escudo Pezeta Jen
Avstralski dolar Drahma Debeti dinar Srednji dinar
1.465 — 1.180.— 660.— 158.— 197.— 193.— 524.— 200.— 25,— 2.440.— 1.900.— 570.— 81.— 12,75
11.50 5,—
1.250.— 16.— 20.—
18.50
MENJALNICA
vseh tujih valut
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
SPDT priredi v nedeljo, 7. novembra, izlet z osebnimi avtomobili na Kojnik pri Slavniku. Zbirališče bo ob 8. uri pred spomenikom v Bazovici. Hoje je kake štiri ure. Vabljeni vsi!
Združenje Union Podlonjer, Sv. Ivan priredi enodnevni izlet 14. novembra v Poreč. Informacije in vpisovanje v Ul. Valdirivo 30 vsak torek in četrtek od 17. do 19. ure. Telefon 64459 ali 732858.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141: Božje polje. Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina te) 100 121; Sesljan: tel. 209 197;
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68-441.
PES — nemški ovčar, svetlo rjave barve, se je izgubil v Mavhinjah oziroma okolici. Tel. 040/299453.
20 HP bukh šest mesecev na jadrnici prodam. Teža 220 kg. Telefon 040/229126 - Boris.
PRI MILIČU v Zagradcu je odprta osmica do 23. t.m.
ZOBOZDRAVNIK dr. Ivo Petkovšek ordinira za otroke in odrasle v Ul. Canova št. 2 vsak popoldan od 15. do 19. ure.
prej zgradili na področju Rupe in Peči, saj je vprašanje odstranjevanja odplak v teh dveh iidjih, zaradi same konfiguracije terena, najbolj pereče.
Okvirni načrt predvide/a izgrad njo dveh ločenih omrežij, od kate rih se bodo nato stekale v Vipavo.
Predračunski strošeK grezničnega omrežja v Rupi znaša 153 milijonov lir, na Peči pa 210 milijonov lir In prav v teh dveh krajih naj bi najprej pričeli z urejanjem kanalizacije. V naslednjih letih in v skladu z razpoložljivostjo finančnih sied-stev naj bi uredili kanalizacijo v Gabrjah (179 milijonov lir), na Vrhu (261 milijonov lir) in v Scvod-njah (714 milijonov lir).
Dela na območju Rupe in Peči bodo predvidoma lahko dali v zakup spomladi ali poleti. Pred tem je namreč treba rešiti še razmeroma dolgotrajen upravno - birokratski postopek: pripravo in odobritev izvršilnega načrta, najetje posojila itd.
tinovo, goriški upokojenci, na tradicionalno martinovan.ie pa se pri pravljajo tudi pri planinskem društvu. Družabnost bo i4. novembra v Park hotelu v Novi Gorici, v popoldanskem času. Doslej se je za družabnost prijavilo že precej članov in prijateljev društva, mnogi, ki so do zdaj na to formalnost pozabili, pa bodo zadevo uredili še danes in jutri na sedežu društva, ali izjemoma v ponedeljek od 10. do 12. ure.
Danes bodo na društvu sprejemali prijave od 10. do 12. ure ter od 17.30 do 19. ure. jutri in v pone deljek pa od 10. do 12. ure.
Obvestilo Kmečke zvez«
Vsi tisti, ki so meseca maja letos ob prijavi davkov plačali davek Irpef več kot 100.000 lir, oziroma davek Ilor več kot 40.000 lir, morajo najkasneje do 30. novembra plačati na račun določeno vsoto za prijavo davkov za leto 1982. Obvezni so, da plačajo na račun, tudi tisti, ki bi
morali plačati maja letos več kot 100.000 oziroma 40.000 lir, a se jim je davek znižal pod to vsoto, ker so že lani novembra plačali na račun za letošnjo prijavo davkov.
Vsa morebitna pojasnila nudi zainteresiranim Kmečka zveza v Ulici Malta 2, tel. 84644.
MLADINSKI KROŽEK GORICA
Gostovanje Kulturno - umetniškega gledališča »Oder treh herojev* iz Medvod pri Ljubljani s kmečko veseloigro s petjem
«KJE JE MEJA»
Jutri, v soboto, 6. novembra, ob 20. uri v KULTURNEM DOMU V GORICI.
Vabljeni!
DOBRINE NAM NISO
PRINESLE VREDNOT
Jugoslovanski ukrepi za prema-vanje gospodarskih težav so pokazali vso kratkovidnost naših političnih in gospodarskih krogov. Izkazalo se je, da je slonelo na trhlih nogah njihovo prepričanje, da je trgovina tisti zdravilni koren, ki bo pomagal celotnemu gospodarstvu, da bo ostalo na zeleni veji. Mi tako nismo nikoli gledali na gospodarstvo ob meji in nas zato jugoslovanski ukrepi niso šokirali.
Sedaj, ko je «praznik mimo*, postopoma prihajajo do iztreznjenja in se že pojavljajo realistična gledanja na sedanjost in predvsem na prihodnost.
Tako so na pogovoru med sindikalnima delegacijama obeh Goric člani enotne sindikalne federacije izrecno poudarili (dejansko so ponovili. to priznanje jim je potrebno izreči) potrebo po industrijski kooperaciji, po ustanavljanju mešanih podjetij, po poslovno - tehničnem sodelovanju. V istem jeziku so na bilateralnem sestanku člani socialistične stranke govorili z novogoriško SZDL. Tudi mešana občinska komisija, in še zlasti župan sam, vidi perspektivo gospodarskega sektorja v višjih oblikah kooperacije.
To ugotovitev so predstavniki Slovenije in Hrvaške zagovarjali na zasedanju delovne skupnosti Alpe -Jadran v Benetkah, prisotna bo tudi na bilateralnih sestankih ob-

UPOŠTEVAJOČ REZULTATE LANSKEGA LJUDSKEGA ŠTETJA
Vrsta družabnosti ob letošnjem Martinu
Martina bodo v prihodnjem ted nu kar se da dostojno in v skladu s tradicijo počastili v raznih krajih na Goriškem, povsod tam, kjer imajo vojaka - svetnika za patrona. Martina pa se bodo spomnili tudi po društvih in krožkih. Tako pripravljajo družabnost, prav na Mar-
18-LETNO dekle išče kakršnokoli zaposlitev. Telefon 040/213282.
26-LETNO dekle z znanjem angleščine in nemščine nujno išče zaposlitev. Telefonirati od 13. do 15. ure na št. 040/231858.
PRODAM nov upe 601 P. Telefon 040/229246.
PREDEN PRODATE VAŠE STARO ZLATO ZGLASITE SE PR! ZLATARNI
Aurum
ki nudi konkurenčna kotiranja in brezplačne ocenitve.
TRST, UL. MAZZINI 43/D TEL. 68980
Ribja rižota Tartufi Ribe Jastogi Rarogi Morski pajki Škampi ■ Školjke
VABIMO K/l S K

*
ms*
Pavel-Piran
TEL. 066/37-619 PIRAN • Prešernovo nabrežje
Solidna postrežba
zmerne cene
GLEDALIŠČE V TRSTU
v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete
v Kulturnem domu v Gorici
TITUS MACCIUS PLAUTUS
HVALISAVI VOJAK
komedija v dveh delih Prvič v slovenščini REŽIJA: MILE KORUN
V	nedeljo, 7. novembra, ob 16. uri ABONMA RED A
V	ponedeljek, 8. novembra, ob 20.30 ABONMA RED B
V	torek. 9. novembra, ob 20.30 ABONMA RED C
Do 5. novembra se nadaljuje vpisovanje abonentov pri blagajni Kulturnega doma, Ulica Brass, tel. 33-288, vsak delavnik razen sobote, in ricer od 12. do 14. in od 17. do 19. ure.
Na prihodnjih parlamentarnih volitvah precej sprememb v številu poslancev
mejnih regij in republik, za katere so se dogovorili na tem zasedanju, kar pomeni, da bo o njej tekla beseda na jutrišnjem sestanku med Zemljaričem in Comellijem v Lipici. V nekem smislu bo prisotna na zasedanju mešane komisije za izvajanje Videmskega sporazuma o osebnem prometu, ki bo v torek v Rimu.
Zadnji ukrepi pa so pokazali tudi to, da zgolj sama trgovina ni mogla in dejansko tudi ni spremenila neke mentalitete. Pri vsem kroženju milijardnih zneskov denarja ni odpravila predsodkov v večinskem narodu do naše skup. nesti, do Slovenije in do Jugoslavije na splošno Kako je ta trdi tev resnična, dokazujejo nešteti odpori proti našemu zaščitnemu za konu, proti priznanju jugoslovanskih diplom, kar je, sknupno z na sprotovanjem industrijski coni na Krasu čisto navadno kršenje mednarodnega sporazuma. To navaja mo ob vsem dolžnem spoštovanju in priznanju pobud, sprejetih nam v prid.
In tudi sama izjava goriškega javnega delavca Lodattija (da na daljujejo in aktualiziramo serijo nam nasprotnih dejanj), podana na seji rotarjanskega kluba, češ da ja v Gorici ena sama hegemonistič na kultura, kot piše včerajšnji ita lijanski tržaški dnevnik, dokazuj« obstoj predsedkov do nas in nepoboljšljivega šovinizma vplivnih krogov.
Takšna groba potvarjanja resnice in nasprotovanja našim pravicam nujno vodijo k iztreznjenju tudi na naši strani. Kakor so že pred časom v vplivnih revijah in tednikih (Iniziativa Isontina in Vo-ce Isontina) opozarjali, da je potrebno stati na trdnih tleh. tako moramo tudi z naše strani povedati svoje. Povedati moramo, da so naša prizadevanja po informiranju večinskega naroda o naših stvareh (celo v njihovem jeziku), zaradi
Predlog o enotnem volilnem okrožju za poslansko zborni 30 ni všeč tržaškim demokristjanom - Če1 strani, prekleto ma”o°aun nič ^ri-
bi pokrajino Belluno dali v okrožje Veneto, potem bi Gorica pridobila enega ali dva poslanca m?knila nekatere stvan v tvesti
Rezultati ljudskega štetja bodo prinesli marsikatero spremembo v volivni sistem naše dežele. Na le-
tošnjih spomladanskih volitvah, ki so bile v raznih krajih Italije in tudi v Trstu, niso še upoštevali rezultatov lanskega ljudskega štetja. Zaradi tega je tudi število mest v tržaškem pokrajinskem svetu ostalo nespremenjeno: trideset svetovalcev namesto štriindvajse-tih. Kot v Gorici. To zaradi padca prebivalstva, ki so ga lam zabeležili v Trstu.
Lanske rezultate pa bodo upošte vali na prihodnjih parlamentarni!’. ‘vbllU-ah, k5 bodi), če se bo vlada obdržala, šele čez leto in pol dni. Utegne pa se zgodili, da bomo imeli predčasne vblitvfe.
Ne bo sprememb kar se tiče vo !itev v senat. Naša dežela .je razdeljena v sedem okrožij, izvoli to rej sedem senatorjev. Njih število ostane nespremenjeno.
Spremembe pa bodo nastale v številu poslancev. V prvi vrsti bo prizadet Trst, ki tvori volilno o-krožje zase na volitvah v ooslan sko zbornico. Od sedanjih štirih bo število izvoljivih poslancev padlo na tri. To zaradi že prej omenjenega padca prebivalstva v tržaški pokrajini.
V drugih predelih dežele, ki so na volitvah v poslansko zbornico združeni v okrožju skupno s pokrajino Belluno, pa bi moralo šte-ev ostati nespremenje-
vilo pns-'? no: trinajst.
Treba pa bi bilo vedeti če bo rimski parlament upošteval vrsto predlogu o spremembi meje tega volivnega okrožja. Movimento Friu-li je v deželnem svetu predlagal osnutek zakona s katerim naj se pokra iine Belluno odcepi. Po predlogu Furlanskega gibanja bi tako imeli v okrožju Gorica - Videm -Belluno enajst poslancev. Dejansko bi tu pridobili dva poslanca, kajti v Bellunu so vedno izvolili kar štiri poslance (tri demokristjane in enega komunista), zato ker so bili tamkajšnji volivci teh dveh strank bolj disciplinirani kot drugod v votivnem okrožju in osredotočili preferenčne glasove na svo,je kandidate. Zaradi tega so poslanca iz-
gubili na Goriškem tako demokristjani kot komunisti.
V rimskem parlamentu so tudi nekateri drugi predlogi o vključitvi pokrajini Belluno v volilno o-krožje Veneta, kamor ta pokrajina tudi spada.
So pa še nekateri drugi predlogi. Vsa dežela Furlanija - Julijska krajina naj bi tvorila tudi za volitve v poslansko zbornico eno samo volilno okrožje. Temu pa se, tako trdijo v Vidmu, protivijo Tržačani, oziroma tržaški demokristjani. Doslej jim je uspelo izvoliti svojega parlamentarca. Če pa bi prišlo do enotnega deželnega okrožja in bi obveljal sedanji volivni sistem s preferenčni^ i(glaso-vi, potem bi skoro gotovo sedanj" demekristjanski poslanec iz Trsta ostal doma.
Rezultati ljudskega štetja so prinesli nekatere spremembe tudi v sestav nekaterih občinskih svetov. Na Goriškem pa ne bo spremen))’ v tem desetletju. Te bodo samo v videmski in pordenonski pokra iini. Vsaj do prihodnjega ljudskega štetja.
Ugodnosti z mednarodno mladinsko izkaznico
Furlanski univerzitetni krožek, ki ima sedež pri avtobusni postaji v Vidmu, izdaja mladim izkaznico YIEE (Youth International Educa-tional Exchange Card), nekako o-sebno izkaznico za mlade pod 26.
Želiš ugodno zamenjati, prodati ali kupiti smučarsko opremo?
Pridi jutri, v soboto, 6. t.m., od 15.30 do 19. ure na
SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME
Ul. Malta 2 v Gorici
letom starosti, ki jo po celem svetu izdaja mednarodna federacija mladinskih potovalnih organizacij. Doslej je ta izkaznica omogočala mladim popuste predvsem pri potovanjih in bivanjih v tujini, zlasti v severnoevropskih državah, kjer je zelo razširjena. Odslej bo izkaznica omogočala popuste v šte-viLnih trgovinah, restavracijah, hotelih in drugih lokalih tudi v naših krajih, zlasti v videmski pokrajini. Izkaznice izdajajo na Furlanskem univerzitetnem krožku (tel. 0432-21837).
f Čestitke
Ob 60-letnici ZORE MEDVEŠČEK vd. Jakin z Bukovja. Ji toplo čestitajo sinovi Pavel, Marto in Dario ter nevesta Ana in ji želijo da bi še dolgo živela v zdravju In zadovoljstvu, v krogu najdražjih.
Predavanja
V okviru ciklusa strokovnih predavanj o zgodovini in geografiji Goriške, ki jih pripravlja združenje učiteljev zemljepisa, bo danes, s pričetkom ob 16. uri, predavanje na temo: Socio - demografski razvoj na Goriškem od konca 18. stoletja do 20. stoletja. Predavala bo Orietta Altieri. Predavanje bo v prostorih malega semenišča v Ulici Alviano.
Razstave

Seminar za učitelje in vrtnarice
V	Kulturnem domu v Gorici je
odprta razstava češkega slikarja Jirija Anderla. Odprta je ©d 17.00 do 19.30.
V	galeriji Meblo v Novi Gorici je odprta razstava del s področja ambientalne plastike, stvaritev akademskega slikarja Draga Tršarja. Odprta je ob delavnikih med 8. in 19. uro do 13. novembra.
Razna obvestila
V priredbi Sindikata slovenske šole v Gorici se je v sredo popoldne pričel, v stavbi osnovne šole na Livadi, tečaj za osnovnošolske učitelje in vrtnarice, ki žele sodelovati na javnem natečaju za stalna me-
sta v naših šolah in vrtcih. V tečaj se je vpisalo okrog 60 mladih učiteljic in učiteljev ter vrtnaric. Med njimi so taki, ki poučujejo že nekaj časa, a niso še v stalnem delovnem razmerju, ter taki, ki i-
majo samo diplomo višje srednje šole. Poučujeta dva pedagoga iz Zavoda za šolstvo iz Nove Gorice. Predavanja bodo dvakrat tedensko več kot mesec dni.
Dijaki liceja - gimnazije Primož Trubar v Gorici priredijo v soboto, 13. novembra, šolski ples v Kulturnem domu v Gorici. Vhod samo z vabili, ki jih je moč dobiti pri vseh dijakih liceja ter v pisarni Mladinskega krožka - Gorica. Vabljeni!
Na pobudo Sindikata slovenske Sole, tajništvo v Gorici, bo jutri, v soboto, 6. novembra, ob 19. uri sindikalna družabnost z večerjo v gostilni Pri Francetu v Sovodnjah. Ob tej priliki bodo tudi počastili kolege, ki so se letos upokojili.
Kdor se želi udeležit* letošnjega planinskega martinovanja, ki bo v Park hotelu v Novi Gorici 14. novembra, se lahko vpiše na sedežu SPD v Ulici Malta 2 ter pri Francki Marušič v Sovodnjah do danes, 5. novembra.
Društvo slovenskih upokojencev iz Gorice vabi na martinovanje, ki bo 11. novembra ob 14. ure dalje na Oslavju, pri Krišnjevih na Borjaču. Na razpolago bo rebula n pečen kostanj, poskrbeli bodo za šaljive točke. Udeleženci se za prevoz lahko poslužijo avtobusa, ki vozi v šte-verjan in ki ima postajališče tudi pri Borjaču.
Na društvenem sedežn v Ulici sv. Klare 15 v Gorici bo danes zvečer ob 21. uri predvajanje diapozitivov člana CIFI Tullia Marege o nedavnem potovanju na Kitajsko.
SKD «Hrast» v Doberdobu vabi na svoj redni občni zbor, ki bo v torek, 9. novembra, ob 20. uri v župnijski dvorani v Doberdobu.
Slovenski goriški skavti vabijo na skavtsko prireditev, ki bo v nedeljo, 7. novembra, ob 16. uri v Katoliškem domu v Gorici. Tržaški skavti bodo uprizorili igro »Srečanje v planinah* in druge točke.
večinskega naroda: s težavo sprejema našo prisotnost, malo se zanima za naše probleme, ne želi nas pobliže spoznati, se učiti našega jezika, spoznati slovenski narod v vseh njegovih preteklih in seda njih trenutkih življenja: če ni povsem odklonilen, pa je vsaj mlačen do teh vprašanj.
Namesto odpiranja do našega duhovnega sveta, se je razrasla ob jesnost najslabše vrste, zakaj ka, je drugega kot objesnost, kadai trgovec, ker jih ima že preveč neče več »umazanih dinarjev* ot jugoslovanskega kupca, ampak do larjev.
Ob sedanji iztreznitvi nekatera boli glava in bog daj. da ,J>i glavobol pomagal bolj realen po gled na stvari. V nekaj tednih jt postalo jasno, da smo stopili v dol gotrajno razdobje, v katerem bon« ob vseh krizah in težavah, ki ni komur ne prizanašajo, morali dat novo vsebino obmejnim odnosom Ne samo na gospodarskem področ ju. Nove odnose moramo uvajat tudi v duhovno sfero, v kulturno umetniške, znanstvene, raziskoval ne. šolske, prosvetne, športne splošno človeške in druge dejavne sti, ki ob primerni gospodarski pod pori edino lahko spreminjajo (upe števajoč, da »umazani dinar* teg ni uspel) odnose v smeri boljše ga medsebojnega spoznavanja, strp nosti, odpravljanja predsodkov i v končni fazi zakonitega priznanj pravic Slovencev v Italiji.
Ker se je pokazalo, da dobrine riso ustvarile vrednost, skušajm odslej dalje vzporedno skrbeti oboje.
Tega ne smejo pozabiti na pogc vorih, ki jih za prihodnje dni tedne načrtujejo med občinama G< rica in Nova Gorica, med Tržičei in Novo Gorico, med pokrajinsk upravo in občino Nova Gorica, sestankih treh mešanih komisij beh Goric in na vseh drugih sreči njih, za katere se bodo šele dog« vorili. Spet si moramo zavihati r kave in s še večjo upornostjo gr: diti mostove, tako važne za nas.
Tako postaja Goriška, obogatet z izkušnjami, ponovno najaktivn« šj dejavnik pri vzdrževanju najbe odprte meje med dvema različniir družbenima sistemoma, pri vzdrž vanju tvornega duha Helsinkov pri dajanju svojskega vzgleda Evr pi in svetu, (gv)
Kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Grand ho! Excelsior». A. Celentano, E. Gi( Ri-
VERDI 18.00—22.00 »Porca vacci R. Pozzetto. L. Antonelli. VITTORIA 17.30-22.00 »Corpi t gnati*. Prepovedan mladini p' 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00—22.00 »Via c vento*.
PRINCIPE 18.00—20.00 »La spada tre lame*.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Sence enega ' ta*. Erotični film.
SVOBODA 18.00-20.00 »Buch P gers junak vesolja*. Amerii film.
DESKLE 19.30 »Zgodbe navadne r rosti*. Italijanska drama.
DEŽURNA I.EKARNA V GORII Pontoni v Raštelu, tel. 83-349.
POGREBI:
Danes v Gorici ob 9.30 Mati] Kovačič iz splošne bolnišnice v st nico in na glavno pokopališče; 13.30 Maria Torre iz splošne b nišnice v Koprivno; ob 13.30 Bi no Comuzzi iz splošne bolnišnice Romans.
Čeprav umeten, vendar zelo dober «pastir»
Blizu vzhodnonemškega mesta Erfurt je tudi področje, kjer imajo veliko ovc. Nemški likov: ik Heinz Mel-zer je iztesal iz »živega* debla zelo lepega »Pastirja*, ki se ga ovce, kot vidimo, niti malo ne bojijo,
nasprotno, rade se zbirajo okoli njega
KAJ VSE NAPOVEDUJE MINISTER ZA ZDRAVSTVO ALIISSIMO
Akcija «ženska in zdravje» naj bi stekla po novem letu
Sicer ne gre za nikakršno novost, toda kaže, da se bo kaj premaknilo - Kako je z ženskim zdravstvom v Italiji - Posebno zanimivi so primerjalni podatki o prekinitvah nosečnosti
Medtem ko na krajevni ravni po vsej državi ugotavljajo, da se je delovanje družinskih posvetovalnic v večji ali manjši meri zaustavilo, minister za zdravstvo Altis-simo napoveduje, da bo v začetku prihodnjega leta vendarle stekla širokopotezna akcija «ženska in zdravje*.
Liberalni minister, v smislu, da je član liberalne stranke, je sicer tak velikopotezni in drag poseg obljubil že ob začetku svojega mandata. Kot kaže pa so tudi njega zavrle številne težave, ki so posebej nastopile pri izvajanju zdravstvene reforme na splošno in še posebej tiste, stare in nove, ki vseskozi spremljajo področje, ki mu pravimo žensko zdravstvo.
Položaj v ženskem zdravstva je namreč vse prej kot rožnat: v zadnjih letih ni prišlo do bistvenih sprememb, ne na področju zdravljenja v ožjem pomenu be sede, toliko manj pa na bolj zapostavljenem področju preventiv-
KANADSKI UPOKOJENI DIPLOMAT PRIPRAVLJA DOKUMENTIRANO DELO
Paritkowitchev «The planet Albania» bo prikazal vso albansko stvarnost
Avtor je živel v Albaniji 18 let - Ker je obšel ves svet, ima dober primerjalni čut Podatke in stvarnost dokumentira tudi s fotografskimi posnetki - Bo knjiga uspešnica?
nt lil
o? V prijetnem miru kvarr.erske-zipa letoviškega kraja Lovran je v?kanadski upokojeni diplomat Jo invan Paritkovvitch zaključil svojo tuknjigo o Albaniji, delo, ki bo v ktprvih mesecih prihodnjega leta zagotovo vzbudilo veliko zanimanje. Kot nam lahko nakaže ime. je avtor jugoslovanskega porekla. Rodil se je v Montrealu pred
planet zase. skupnost, ki je da nes bolj kot kdajkoli ločena od ostalega sveta in ki tudi teži za tem. da bi se kar se da ločila od sosedov, od drugih nacij. Je to morda absurd, vendar je treba razloge temu protislovju iskati na, eni strani v njen. dra matični' preteklosti, nato pa tudi v nizki ravni omike ki pogosto
iladi Albanci, še skoraj otroci s pravo puško na straži ob spomeniku
kar sili v osamitev, tudi v nelogične opredelitve.*
In kakšna so najbolj Izrazita protislovja sodobne ali bolje današnje Albanije?
»Predvsem je treba omeniti množična informacijska sredstva, ki posebno v zadnjem skoraj času ne govorijo o drugem kot o napetosti v svetu, o stavkah, o brezposelnosti, o ugrabitvah in atentatih V zadnjih časih se vrši že prava pravcata tiskovna kampanja proti mladim generacijam tako Zahodnega kot Vzhodnega sveta. Govori se o propalo sti in o tem, kako je edino Albanija tista dežela, v kateri vlada red. 'mir, naravnost. In pri tem ne smemo pozabiti, da albanski človek ne more slediti niti temu, kar prikazujejo sosedne televizijske mreže, kajti na kritičnih mestih so postavili no-sebne naprave, ki preprečujejo sprejemanje cenene kapitalistične propagande.*
V svojih knjigi vi med prvimi v svetn anal:zira»e predvsem stališča mladih generacij, seveda albanskih.
5 leti, njegov oče pa je bil Ma-edonec, mati pa Francozinja, e v mladih letih je začel gojiti jubezen do slovstva in zg<>dovi-e. Študira) je v Montrealu. Wa-Jiingtonu in New Yorku. pa tu-■ na Cambridgeu, kjer je izpo • olnjeval svoje znani? zgodovine ai političnih ved. V diplomacije tv. je pognal 1933. leta, torej v nnsu. ko se je v Evropi že za-r?la ali vsaj nakazala burna do Hg. ko je namreč v ‘Nemčiji Ditler prevzel oblast. Diplomatka služba in poznejši časnikarki poklic sta mu omogočila, da L’ je spoznal z mnogimi politiki A mnogimi kraji. Dolgo je bil v Parizu. Ženevi. Beogradu m tudi f Trstu, še največ 'et pa te nre-'!vel v Tirani, kjer je skušal podreti v bistvo tega. kar on !;onču e kot «plani.* Albanija*, s'Po obilnih 20 letih raziskovanja * brskanja po svojih dne' nikib. ‘Sležkah in drugih dokumentih
r, v Lovranu zaključil rokopis, Slo edebelo knjigo*, ki nosi na-l'ov »Tlie planet Albania* — ter Ij »Planet A]banija* ki bo izšel 1 prihodnjem letu h Krati v založ-‘ dveh večji 11 knližnih zavodov ' Kanadi in v Zahodni Nemčiji,
, \to pa pri zagrebški »Mladosti*.
fe
/'cmii in zakaj ste se lotili pisa-■n tolikšnega dela o Albaniji, smo ! vprašali.
»že dolgo sem razmišljal o ■ m. In zakaj? Vzrokov je več j so hudo zapleteni Vsega sku-i Jjj' sem živel v Albaniji malo i jatij kot 18 let. Hkrati bi vam i 4 povedal, da sem obredel ves i et in da sem zato lahko upra-1 Ičen razsojati o »planetu Alba-1 jj». ker imam dovolj primer-Wtra občutka in znanja Lah-[ • i zatrjujem, da je Albanija pra-1 otok, povsem ločen od ostale-- sveta. In to lanko dokumen *am s tisoči primerov in tudi 'bogatim fotografskim materialu. Zavedati se moramo, da je toaparat v Albaniji v rokah ica nevarnejši od puške. Alba-ja je po mojem mnenju, zares
»I
«Točno. tudi zato. ker upam da bodo mladi ljudje tudi v Albaniji prispevali k spremembam v albanskem javnem življenju. V tem »planetu* se mlade generacije vzgajajo v duhu, kako braniti domovino. Da bi zaščitili ve like družbene dosežke, .je treba razvijati vojsko in samozaščito do najvišjih ravni. Tako pravijo v vodilnih krogih. In zares m redko videti mlade celo zelo mlade Albance, ki vsi oboroženi na raznih državnih proslavah korakajo na paradah. Ker zadeva zaposlitev mladine, je stvar bolj zapletena in tudi rešitev so našli na način, ki .je edinstven na svetu. Tisti, ki so končali šolanje in se usposobili v določenem poklicu, ne najdejo zlahka zapos-litve v večjih središčih in tedaj oblast te mlade ljudi nreseli v majhna naselja in jim da na raz-
polago majhne obdelovalne površine in tudi nekaj gradbenega materiala, da ši postavijo barako. Ponekod pa tako mladino pošiljajo iz enega kraja v druge ga. iz enega centra v drugega. In tako se mladi Albanci med seboj poznajo in sklepajo tudi zakonske zveze. In tedaj se jim nudi tudi možnost, da si zgradijo skromne domove.*
»Kar pa zadeva fakultetsko izobražene mlade ljudi še v Alba-"fifSi “šen ne ^ pojŽVija problem zaposlitve; ker je visokokvalificiranih strokovnjakov še vedno premalo. V večini primerov mladi zdravniki, profesorji, inženirji dobijo že kmalu na razpolago skromno, res skromno stanovanje, kajti- v Albaniji ima vsaka oseba. ki je v delovnem odnosu, pravico do stanovanja, seveda skrajno skromnega, tesnega »
«Pri tem pa je vendarle treba povedati, da se je Albanija leta. 19'5 lotila svojega razvoja iz nič. Albanija tedaj ni imela nikakršne industrije, niti enega kilo metra, železniške nroge. pač oa 80 odstotkov nepismenega prebivalstva in eno samo in sla!x> opreml.jerio bolnišnico v Tirani, nekaj zdravnikov in se je kar 85 odstotkov prebivalstva ukvarjalo s kmetijstvom. Danes so razme re povsem drugačne. Vsak tretji državljan obiskuje šolo. upoštevajoč osnovno, srednjo in visoko šolo. Nepismenost .je skirraj izginila. V Tirani in drugih centrih imajo 8 fakultet in 7 višjih inštitutov. Kar zadeva zdravstveno oskrbo, .je ta popolnoma brezplačna in na vsakih 900 prebival cev pride po en zdravnik. Vsa več >a in maniša središča so elektrificirana. Vsa zemlja je kolek-tivizirana. približno 80 odstotkov obdelovalnih površin je vključenih v zadruge, preostanek na odpade na državna posestva.*
»Lahko pri tem dodam, da sem prvi avtor na svetu, ki govori
tudi o albanski obrambni sili. Albanija šteje 2 milijona in pol prebivalcev. Kakih 18 odstotkov tega odpade na nacionalne manjšine. Mislirho na Srbe. Muslimane, Romune in Grke. Manjšine no uživajo nikakršnih nacionalnin pravic. Vrednost celotnega albanskega nacionalnega dohodka je lani znašala poldrugo milijardo dolarjev. Od tega so namenih vojski 154 milijonov dolarjev, torej nekaj nad. 10 odstotkov. .Al-„ banska vojska šteje 42 tisoč mož. Približno polovjca tega so prc prosil ..vojaki. Vojska.pa ima tudi. posebne enote, ki jih sestavljajo ženske. Albanska vojska ima za sedaj precej kitajskega in sov jetskega orožja. Najhujši pro blem pri tem so nadomestni deli, kajti SZ nerada daje radomest-nc dele. kitajski nadomestni deli pa so neverjetno dragi *
In po vašem mnenju, kaj bo najbolj zanimivo v vaši publikaciji?
»Zagotovo sem prvi avtor na svetu, ki podrobno opisuje delovanje posebnih sodišč. Ta sedišča. ki delujejo vzporedno z rednimi sodišči, sestavljajo praktično po trije člani ki so v tesnem sodelovanju s predstavniki oblasti. In ta sodišča, te komisije ne obsojajo morebitnih krivcev na zaporne kazni, pač pa v delovna taborišča, ki jim pravijo »Kamp i riedukinit*. to se pravi v taborišča za prevzgojo Pred ta sodišča prihajajo politični Krivci, ki jih nato skušajo prevzgojiti. Gre za prava pravcata taborišča z žičnimi ograjami. Kaznjenci morajo delati in se v glavnem ukvarjajo s kopanjem kanalov za namakanje ali za odvajanje odvečne vode v močvirnatih predelih. Omenjene komisije smejo osumljenca ali krivca obsoditi kvečjemu na 7 let. Vendar te kazni skoraj nikoli ne trajajo toliko, ker po navad; prevzgoja zaleže prej.
E. O.
nih ukrepov in splošne informacije.
Ne gre torej za nikakršne no vosti, teda podatki, ki se nanašajo na leto 1980, so zaskrbljujoči. Tako je na primer ministrstvo za zdravstvo ugotovilo, da je samo 4,8 odst. italijanskih žensk jemalo kontracepcijska sredstva. Če te revne odstotke primerjamo s podatki ostalih držav članic Evropske gospodarske skupnosti, u-gotovimo, da si Ita'ija deli zadnje mesto z Grčijo, družbo pa jima dela še Turčija. Na Holandskem na primer kar 36 odst. žensk jemlje »tableto*, v Belgiji 34 in v Franciji 30 odstotkov.
Po drugi strani pa je v Italiji število splavov visoko: v letu 1980 so v zdravstvenih ustanovah v skladu z zakonom o prostovoljni prekinitvi nosečnosti opravili oko 'i 223 tisoč posegov, sem seveda niso všteti sp’avi, do katerih pride zaradi obolenj ah' nezgod. Posebno tragično poglavje pa so protizakoniti posegi, ki jih je, še zlasti na jugu države, izredno veliko.
Ti podatki nedvomno kažejo, je ugotovil tudi minister Altissimo, da je splošna informiranost samih žensk in celotne javnosti na izredno nizki ravni. Zato tudi projekt »ženska in zdravje* sestavljata dva dela:
S prvim bi posegli na področje zdravljenja bolezni, ki so tipično ženske in sicer, da bi posodobili naprave, predvsem pa da bi uvedli obvezne preglede. Že dolgo je namreč znana resnica, da so preventivni ukrepi veliko uspešnejši od zdravljenja.
Drugi sklop intervencij pa bi bil bolj informativnega značaja, ker bi skušal preko vseh medijev javnega obveščanja obveščati vse državljane, posebej seveda državljanke, o pomenu rednih zdravniških pregledov, o spolnosti in sredstvih za preprečevanje nezaželenih nosečnosti, o delovanju raznih zdravstvenih ustanov in služb, o vsem torej, kar sodi v sklep vzgoje o zdravju in zdravstvu. Taka »propagandna kampanja* nedvomno stane zelo veliko. toda vedno manj. je brez vsake ironije |x>dčrtal minister, kakor zdi avljcnje vseh tistih o-bolenj, do katerih pride zaradi neznanja ali nemarnosti, pa naj bo osebne ali s strani strokovnjakov.
Ko bi v ItaHji beseda res takoj postala dejanje, bi takšen poseg bil odveč.. Mimo takšne pikre ugotovitve pač ni mogel 'niti italijanski minister, ki je organiziral poseben odlxir. ki naj bi si s sva je strani prizadeval, da bi le bo ije in celoviteje uresničevali zakon o prostovoljni prekinitvi no sečnosti, zlasti Usti del. ki govori o preventivi in informaciji, ter zakon o ustanovitvi družinskih posvetovalnic.
Po zdravstveni reformi je skrb za zdravje državljanov odpadla na ramena dežel in krajevnih zdravstvenih eiiot, ki pa se dejansko še niso izvile iz povojev. Zato bi mora'a «ožja delovna skupina* ministrstva za zdravstvo sodelovati in voditi vse decentralizirane strukture in jih 'končno tudi v praksi napoUti po smernicah, ki so jih začrtali razni državni zakoni.
Pot načrta »Ženska in zdravje* prav gotovo ne bo lahka, predvsem. ker bi moral najprej odpraviti stare, globoko zakoreninjene razvade italijanskega zdravstvenega sistema. Istočasno pa je treba računati tudi finančno platjo: letos bo namreč skupni deficit znašal kar 2.500 milijard lir.
Tudi s tega vidika je pobuda nadvse »koristna*, je povedal Altissimo, ki je za »žensko zdravstvo* namenil 5 milijard lir, kar
naj bi bilo že vključeno v skupni proračun za letošnje leto, ki znaša 26.500 milijard lir. Ta vsota pa je le približno 5 od sto skupnega bruto dohodka, kar je odločno manj kot v drugih članicah EGS. ki zdravstvu namenijo vsaj 7,5 odst.
Kar zadeva varčevanje v zdravstvu. pa bo treba uvesti še druge ukrepe, tako na primer zmanjšanje števila raznih specialističnih analiz (|car 30 odst. izvidov obleži v raznih laboratorijih), po drugi strani pa drugačen način obračunavanja plačevanja zdravil (glede na osebne prejemke zavarovanca, ne več za vse enako).
Toliko o načrtih, ki so ambicioz ni. ne zaradi izvirnosti, temveč predvsem zaradi odločenosti, da bi izpeljali zamisli, o katerih se že dolgo, včasih predolgo, govori. O rezultatih kampanje za boljše žensko zdravstvo pa bo seveda moč govoriti šele čez čas. ko bo končno, upajmo, le zapeljala na konkretne tirnice, (hip)
letošnji program ^Spoznavajmo • svet in (iomovino»
V soboto, 25. septembra, so se tudi za novo sezono pričele na radijskih valovih ljubljanskega Radia priljubljene radijske kviz oddaje «Spoznavajmo svet in do-rnovino*. na katerih nastopajo e-kipe z vseh področij slovenskega kulturnega prostora, to se pravi taco iz vse Slovenije, pa tudi z obrobnih zamejskih krajev. Tudi letos bodo tri oddaje iz slovenskih zamejskih krajev ali točneje iz treh slovenskih zamejstev, iz Koroške, iz Madžarske ter iz našega zamejstva.
Glede tega naj omenimo, da bo prva tovrstna oddaja že v soboto, 20. t.m., in sicer iz Radiš na avstrijskem Koroškem. Druga za-devna oddaja bo 12. februarja in sicer iz Kulturnega doma v Go rici. tretja pa bo 13. aprila in bodo pri njej sodelovali predstavniki Slovencev, ki živijo na Madžarskem. Vse te tri od:'aje bodo ne tekmovalnega značaja, njihov na men pa je povedati zamejstvo v matično deželo ter radijske poslušalce seznaniti s prcb’ematiko vseh treh naciova’nih 'skupnosti, lei živijo izven meja matične de-že'e.
Novost letošnjega programa teh treh srečanj je v tem, da bodo poleg predstavnikov določene krajevne slovenske skupnosti na vseh treh oddajah sodelovali tudi predstavniki ostalih dveh manjšinskih skupnosti, s čimer se hoče podčrtati povezanost med Slovenci, ki živijo v treh državah, Madžarski, Avstriji in Italiji.
Druga značilnost v letošnjem sporedu oddaje je ta, da bodo v uradnem tekmovanju nastopile tudi ekipe iz zamejstva. Glede tega naj ometimo, da bo nastopila in to prvič skupna ekipa iz Gorice in Nove Gorice, kar naj še posebej podčrta medsebojno povezavo, rekli bi tesne stilce med obema Goricama. Mešana ekipa obeh Goric bo nastopila v tem tekmovanju prvič v soboto, 29. januarja 1983, in to v Novi Gorici. Namen tega je namreč, da naj bi na osnovi letošnjih izkušenj v prihodnjih letih nastopili v skupnih mešanih ekipah tudi mladi Slovenci iz Trsta in sicer s Sežan-čani in Koprčani, mladi Benečani na s Tolminci.
Glede oddaje «Spoznavajmo svet in domovino*, ki bo v Gorici 12. februarja prihodnjega leta, naj o-menimo. da bodo tudi tokrat nastopile štiri ekipe in sicer dve z Goriškega, en a iz Nove Gorice in ena s Tržaškega.	— i. k.—
iiiiifiiiiiHifiiUMiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiinmiluumiiiiiiiitHiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiniiiriiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiMiiiiiiiiiiimiiHiiiRiiiiiniiiiiiiiiiiiiMmmiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZANIMIV ZAKONSKI UKREP FRANCOSKEGA MINISTRA ZA SOCIALNO POLITIKO
Stroške za zdravljenje pijancev bodo krili pivci
PARIZ — V francoskem glavnem mestu pa tudi drugod po Franciji sc te dni veliko razpravlja o alkoholnih pijačah, vendar ne zaradi obilne letošnje vinske letine, pač pa zaradi sklepa francoskega parlamenta, da s posebno takso na alkoholne pijače in na tobačne izdelke »nabere* nekaj milijard za kritje izdatkov v proračunu socialnega zavarovanja. Na liter žgane pijače z najmanj 25 stopinjami alkohola bo država dobila 10 frankov, ki jih namenja zdravljenju bolnikov. Na vsak frank, ki ga francoski kadilec izda za cigarete, bo država dobila 25 stotink v iste namene.
Znano je. da je Francija po proizvodnji alkoholnih pijač, konkretno po pridelku vina druga država na svetu, takoj za Italijo. Znano je tudi, da je Francija dežela alkoholikov, kajti v Franciji, pravijo, imajo največ alkoholiziranih ljudi. Zato je tudi povsem razumljivo, da se je ob sklepu francoskega parlamenta vnela v deželi huda polemika, saj žago vorniki cenejše alkoholne pijače pravijo, da bi morali tudi tistim, ki uživajo veliko mesa, naložiti posebni davek, kajti po isti logiki so tudi ti krivi za hude zdravstvene posledice preobilnega uži-
vanja mesa, predvsem mastnega mesa, ki zagotovo povzroča kardiovaskularne motnje.
Kako povprečni Francoz gleda na vse te zadeve, se je videlo tudi pri izglasovanju že omenjenega sklepa v skupščini, ko se je celo 12 socialističnih poslancev vzdržalo glasovanja, ker pač niso hoteli biti »krivi* nezadovoljstva, ki ga bo ta sklep povzročil v francoski javnosti. Toda v proračunu socialnega zavarovanja za leto 1983 bo zevala velikanska «luknja» — trideset milijard frankov. Tako je ugotovil francoski minister za socialno pplitiko Pierre Beregovoy, ki se je odločil »igrati to karto*, pa čeprav je vedel, da mu bo to veliko škodovalo na popularnosti med francoskimi volivci posebno ko gre tudi za davek na tobak, ki prizadene veliko število kadilcev,
Na račun ministra za socialno politiko so se izrekli zelo hudi očitki, tudi nekatera zelo »oprijemljiva* in zato učinkovita gesla. Toda ko so se opozicianalci povsem «izkričali», je ponovno povzel besedo minister Beregovoy, ki je prišel na dan z dovolj prepričljivo ugotovitvijo, da namreč alkoholizem stane francosko skup nost nič manj kot 100 milijard
frankov na leto, kar da so ugotovili »najboljši francoski strokovnjaki*. Ker je nezmerno uživanje alkohola in seveda tudi tobaka eden izmed osnovnih vzrokov vrste bolezni, je popolnoma normalno — meni Beregovoy — da kritju teh stroškov prispevajo tisti, ki s svojim ravnanjem nacionalno skupnost oškodujejo. Ker uživalci alkohola, seveda tisti, ki gredo po navadi preko mere, veliko prispevajo k tolikšnim stroškom in k primanjkljaju v proračunu socialnega zavarovanja, naj tudi plačajo.
V komentiranju tega je bilo med drugim rečeno tudi naslednje: Taksa ni prilepljena na steklenice alkohola in na cigaretne zavoje le po naključju pač pa zato, ker argumenti, ki jih navaja minister govore prepričljivo. V Franciji, kot smo že rekli, je veliko alkoholikov, kajti v Franciji se veliko pije, se veliko ljudi opija.
Sicer prihajajo sedaj na dan tudi določeni pozitivni podatki, ki govore, da ta francoska «bolezen» upada, kajti pred dvajsetimi leti je prišlo na povprečnega Franco za 120 litrov alkoholnih pijač na leto, leta 1980 pa »le* 90 litrov. Francoski mlajši človek namreč pije manj. Kljub temu pride v
povprečju na Francoza 16 litrov čistega alkohola na leto, če pa upoštevamo le polnoletno prebivalstvo, ga pride kar 23 litrov. In to je zares veliko.
K temu pripominjajo, in to je spet argument »alkoholikov*, da žganih pijač z visokim odstotkom alkohola ne pije povprečen francoski pijanec, pač pa le boljši uživalci alkoholnih pijač, katerim 10 frankov ne pomeni kdove ko liltšne vsote.
Pa naj bo kakorkoli, v državno blagajno se bo steklo nekaj milijard frankov, ki jih francosko socialno zdravstvo nujno potrebuje. Da je alkohol kriv hudega zla v Franclji, govorijo naslednji podatki. Alkohol je kriv za smrt 70 tisoč ljudi na leto: 50 tisoč jih umre od bolezni, 8600 ljudi umre v prometnih nesrečah, 700 se jih ponesreči na delu, 5 tisoč na do movih, 5300 pa napravi samomor ali jih ubijejo. Alkoholizem stane vsako francosko družino 6 tisoč frankov na leto, kar 90 tisoč ljudi bi moralo delati samo za to, da pokrije stroške, ki jih povzročajo alkohol in alkoholiki. Kot vidimo, so podatki zelo zgovorni in je mi nister Beregovoy povsem upravi čen. ko uvaja svoj nepopularen zakon.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Nasveti za jzvoznike
13.00	Tedenski spored o arheolo giji
13.25	Vremenske razmere
13.30	TV dnevnik
14.00	Honore de Balzac: Izgubljene iluzije
14.30	Danes v parlamentu
15.00	Šola in vzgoja: živalsko življenje
15.30	TV film iz serije Trapper: Doktor se počuti slabo
16.20	Risanke
16.46 Dick Barton, posebni agent
17.00	Dnevnik - Flash
17.05 Risani film
17.20	Trije nečaki in majordom, TV film
17.45	Risanke
13.30	Prosti kotiček
18.50	Varietejska oddaja, ki jo vodita Sandra Mondaini in Raimondo Vianello
19.45	Almanah jutrišnjega dne
20.00	TV dnevnik
20.30	Ping pong
21.20	«L’uomo lupo* čelov, film
22.30	TV dnevnik
23.10 Nočna srečanja - vzgojna oddaja
23.55	DNEVNIK -
Danes v parlamentu in Vremenske razmere
Drugi kanal
12.30	Opoldanski program
13.00	TV dnevnik ob 13. uri
14.00	Tandem
16.00	šola in vzgoja
16.30	Univerza popevke
17.30	Dnevnik — Flash
17.35 Iz parlamenta
17.40	Sereno variabile - tedenski program o turizmu in pro stem času
18.40	DNEVNIK - Šport
18.50	TV film iz serije I professionals
19.45	TV DNEVNIK
20.30	Verdi
Nadaljevanka, ki prikazuje življenje velikega il atijan-skega glasbenika Giuseppa Verdija se nadaljuje. Kakor je znano, je bil Verdi velik italijanski patriot, celo hud nacionalist. Bil je izvoljen tudi v prvi italijanski parlament. Nekako v isti čas pade tudi njegovo potovanje v Petrograd, kamor ga je po vabil sam ruski car. V sedanjem Leningradu postavi Verdi na oder svojo opero »Moč usode*, toda leningraj ska publika njegove glasbe ne sprejme, kajti preveč je »burna* kot je rekel tudi Boito. Toda Verdija to ne ^ mttfi,; Prevev je za,yer,ovan vase in njegovo življenje gre dalje, veliko dela, veliko ustvarja.
"1.50 DNEVNIK - Dossier
12.50	Pet raziskav za komisarja Zelo zrana umetnica bi rada dobija nazaj nekatere fo tografije, ki jo kažejo v nič kaj čednih in za javnost dostojnih fotografijah. To da detekliv, ki si ga je najela, in fotograf, ki je »ne čedne* fotografije posnel, u-mreta nasilne smrti. Zelo verjetno so ju umorili. Gre morda za izsiljevanje? Po licijski komisar bo odkril
nekaj povsem drugega, po vsem drugačno ozadje.
23.50	DNEVNIK — Zadnje vesti
Tretji kanal
16.45	V spomin
Igorju Stravinskemu
17.15	Dramatična zgodba Samuela Mudda, 1. del
19.00	TV DNEVNIK
19.35 Salerno, filmski festival
20.05 Šola in vzgoja
20.40	The Rake's Progress
22.25	TV DNEVNIK
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.55, 10.35 TV v šoli
17.20	Poročila
17.25	Prvi cvetovi otroška serija
17.55	Čez tri gore: oktet slepih
18.25	Obzornik
18.40	Bistre vode — Neretva
19.10 Risanka
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
19.55	Vreme
20.00	Fantje s Hill streeta
20.55	Zrcalo tedna
21.15	Nočni kino: Sojenje strahu Filmska zgodba SOJENJE STRAHU je biografska drama Johna Henr.vja Faulka. ki je bil eden najbolj obetavnih ljudi takratnega radia in televizije. Scenarij za ta film je napisan po Faul kovih spominih na čas, McCarthyjeve strahovlade v ZDA. John Henry Faulk je padel v mlin mccarthyjevske gonje in ker sc je njegovo ime pojavilo na »črnih listali* tistega časa, je bila njegova kariera v veliki nevarnosti. Toda bil je eden tistih, ki so se preganjanju uprli. S pomočjo pogumne ga advokata, igra ga George C. Scott, zmaga na procesu, ki naj bi bil sicer njegov po lom. Film je bil posnet za televizijo, nosi vse pečate tovrstne produkcije, posebej pa moramo omeniti odlične igralce, ki so zavzeto opra vili težavno delo.
22.50	Poročila
Koper
13.30	in 16.30 Odprta meja
Danes bodo v okviru oddaje »Odprta rae.la* med drugim na spo redit tudi naslednje vesli:
TRST — Razprava v deželnem svetu Furlanije - Julijske kra line o jugoslovanskih ukrepih GORICA — Tečaj za učitelje GORICA — Premiera slovenskega filma »Pustota*
17.00	Z nami pred kamero 17.05 TV šola
17.30	TVD - novice
13.00	Visoki pritisk
19.00	Aktualna tema
19.30	TVD - Stičišče .
20.15 Prevratniki — čelov, film
21.45	TVD - Danes
22.00	Baletni večer
Zagreb
18.25 Kronika občine Reka
13.45	Beseda mladih 19.30 TV dnevnik
20.00	Jean Christophe — franco ska nadaljevanka
21.00	Paleta, kulturni mozaik
TRST A
7.00,	8.00,	10.00,	13.00, 14.00,
17.00,	19 00 Poročila. 7,20 Dobro jutro po naše: 8.10 četrtkova srečanja; 8.30 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30- 14.00 Poldnev-niški razgledi; 12.00 Pogovori o kulturi: 12.40 Cecilijanka 8J: zbor iz Sel na Koroškem in zbor »Fantje izpod Grmade*; 13.20 Naša gruda; 14.10 Roman v nadalj.: B. Hofman: «Noč do jutra*; 14.30 Glasbene skice; 14.55 Naš jezik;
15.00	Od ekrana do ekrana; 16.00 Narodnostni trenuten Slovencev v Italiji: 16.26 Instrumentalni soli sti; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Priljubi jeni motivi; 18.40 Kako ti je ime?
KOPER
(Slovenski program)
6.00,	6.30, 7.25. 13.00, 14 00 in
16.00	Poročila; 6.10 Glasba za do
bro jutro; 6.15 Obvestila in EP; 6.37 Objave: 6.45 Cestne razmere; 7.15 Radijski, televizijski in filmski spored; 7.23 Zaključek; 7.30 Val 202; 13.00 Na valu radia Koper; 13.15 Kinospored:	13 30
Zanimivosti: 14.10 - 15.00 Predata; vitev oddaj in glasbene želje po slušaicev; 14.30 Pesmi in plesi naših narodov; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.15 Aktualna tema; 16.30 Glasbena medigra, objave; 16.40 Piknik ob koncu tedna; 16.55 Zaključek s pregledom novic.
KOPER
(Italijanski program)
6.30, 7.30, 12.30, 15.30. 18.30 Ra di.iski dnevnik; 8.30. 9.30, 10.30, 11.30, 13.30. 14.30, 16.30 in 17.30 Poročila; 6.00 - 9.30 Glasba za dobro jutro; 7.15 Horoskop; 8.33 Pe sem tedna; 9.00 Štiri četrtine; 9.25 Dobrodošli v Jugoslaviji, dobro došli na lovu: 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.32 Glasbeni kotiček;
11.00	Kirn. svet mladih; 11.36 Giuseppe Garibaldi - celo življenje za svobodo: 12.00 S prvestra ni; 12.05 Glasba po željah. 12.50 Nazdravimo z...: 15.00 Pesmi in plesi sveta; 16.00 Kultura in ljudje; 16.15 »La Vera Romagna*; 16.32 Crash; 17.32 Petkov koncert: 18.45 Slišimo se jutri in zaključek sporeda.
RADIO 1
7.00,	8.00. 9.00, 10.00, 11.00.12.00.
13.00,	15.00, 19.00 Poročila; 6.00-9.02 Jutranja oddaja; 9.05 Radio
tudi mi: 9.58 Zeleni val; 11.01 Prosti kotiček; 11.10 Glasbena od daja; 12.03 Via Asiago lenda.
13.25	Karavana; 13.35 Master: 14.28 Šola in vzgoja; 15.03 Radio 1 - servis: 16.00 II paginone; 17.30 Master under 18; 18.30 Globetrot-ter; 19.10 Svet motorjev: 19.25 Nabožna oddaja; 19.30 Jazz na radiu;
20.30	Vrtiljak; 21.03 Simfonični koncert; 22.50 Danes v parlamentu;
23.10	Telefonski poziv.
RADIO 2
7.30, 8.30. 9.30. 11.30, 12.30. 13.30, 15.30. 16.30. 18.30. 19.30 Poročila;
6.00	• 8.45 Jutranja oddaja; 8.45 Gionala Wild il Grande: 9.32 L'a; ia che tira; 10.13 Govoreča plošča;
12.10	Deželni program; 12.48 Hit Parade; 13.41 Sound-Track; 15.42 Natečaj za radiodramo; 16,32 Ra dio 2 predstavlja: festival; 17.32 Ure ob glasbi: 19.57 Vsa tista prej šnja leta; 20.57 Melodrama; 21.20 Pi^ezija. proza: 22.20 Parlamentar na panorama; 22.50 Radio 2 - tel. 3131 ponoči; 23.29 Zaključek sporeda.
LJUBLJANA
6.00. 6.80, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00 19.00. 21,00, 22.00. 23.00 Poročila; 6.10 in 6 4o Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro,, otroci;
7.00	Droga jutranja kronika; 7.25 lz naših sporedov; 7.30 Z radiom na poti; 8.05 Radijska šola; Kje so metulji?; 8.35 Glasbena pravljica; 8.50 Naši umetniki mladim po slušalcem; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...;, 11.05 Ali poznate...?; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Iz glasbene tradicije : 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Domače pihalne godbe; 13.00 Iz naših krajev J/, naših sporedov;-13.20 Obvestila in zabavna glasba;
13.30	Priporočajo vam...; 13.50 Člo vek in zdravje; 14.05 Iz baleta »La bodje jezero*; 14.25 Naši poslušalci čestitajo: 14.55 Minute za F.P;
15.00	Dogodki in odmevi; 15.30 Na potki za turiste: 15.50 Radio danes, radio jutri; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Pojemo in godemo; 18.30 S knjižnega trga;
19.25	Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci: 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela...;
20.00	Ob 100-letnici Kamniškega društva Lira; 21.05 Oddaja o morju; 22.15 Informativna oddaja:
22.25	Iz naših sporedov; 22.30 Radi ste jih poslušali; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Petkov glasbeni mozaik: 0.05 - 4.30 Nočni program.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
PO TEKMAH V SREDO V TREH EVROPSKIH NOGOMETNIH POKALIH
V	ITALIJI DOKAJŠNJE ZADOVOLJSTVO
V	JUGOSLAVIJI VELIKO RAZOČARANJE
Danes v Ziirichu žrebanje parov osmine finala v pokalu UEFA
Obračun italijanskih ekip, ki so v sredo nastopale v treh evropskih pokalih, je nedvomno dokaj zadovoljiv. Ljubitelji nogometa v Jugoslaviji pa so bili zopet krepko razočarani.
V treh pokalih so torej ostala še tri italijanska moštva, in sicer po en predstavnik v vsakem pokalu. Od vseh treh ekip pa je najboljši vtis zapustil Juventus v pokalu prvakov. Rossi in tovariši so namreč zanesljivo premagali belgijsko moštvo Standarda in tako obenem premagali «belgijski tabu». Juventus je namreč doslej imel proti ekipam vedno zvrhano mero smole.
V tem pokalu pa Jugoslavija ni-
ma več svojega zastopnika. Za grebški Dinamo je namreč izpadel že v prvem kolu.
V	pokalu pokalnih prvakov je beo grajska Crvena zvezda po pričakovanju izpadla. Beograjčani so proti Barceloni že v prvem srečanju doma visoko izgubili (2:4) in velikega podviga v povratni tekmi tudi ni bilo pričakovati, saj so trenutno Petrovič in tovariši v dokaj slabi formi.
Za uvrstitev v nadaljnje kolo se je Inter moral močno potruditi, saj je odpravil nizozemsko moštvo AZ '67, ki je večji del srečanja igralo * desetimi nogometaši.
V	pokalu UEFA pa je v Bordeau-xu prišlo do nepričakovanega razpleta. Hajduk je v to francosko me sto dopotoval z zelo ugodnim izidom iz prve tekme (4:1). Tudi ta ko, visoka prednost pa Spličanom ni zadostovala. Izgubili so namreč kar z 0:4 in tako se je, žal. ponovila že ♦stara pesem* za to moštvo, da visokega vodstva iz prvih srečanj ne zna izkoristiti.
Od jugoslovanskih predstavnikov je tako v pokalu UEFA (in sploh v vseh treh pokalih) ostalo le Sarajevo, ki je z dobro in učinkovito igro visoko premagalo romunsko e-kipo Corvinula (4:0).
Medtem ko je Napoli v tem pokalu izpadel, pa se je Roma z dokajšnjo mero sreče uvrstila v osmino finala. Liedholmovi varovanci so namreč na Švedskem zmagali le po streljanju enajstmetrovk.
Danes bo v Ziirichu žrebanje parov osmine finala za pokal UEFA. Prve tekme osmine finala bodo i-grali 24. novembra, povratne pa 8. decembra.
ju bodo nastopili Mehika, Argentina, Brazilija. Avstralija, Kostarika, Sovjetska zveza, ZDA in Izrael.
VČERAJ V PARIZU
Rossi nagrajen
PARIZ —■ Ob prisotnosti najvišjih evropskih in francoskih nogometnih predstavnikov so včeraj Paolu Rossiju podelili nagrado »zlati čevelj* kot najuspešnejšemu strelcu na «mundialu» v Španiji, kjer je dosegel kar šest golov (»srebrni čevelj* je dobil Rummenigge s peti-
mi zadetki, bronastega pa Boniek in Žico, ki sta dala po štiri gole). Poleg tega je Rossi prejel tudi »zlato žogo* kot najboljši igralec v Španiji: zbral je namreč 437 točk, medtem ko jih je Falcao zbral 252 in Rummenigge 207.
Občni zbor evropskih
olimpijskih odborov
SAN MARINO — S sestankom izvršnega odbora in delovnih skupin se je včeraj v San Marinu pričel 13. občni zbor evropskih olimpijskih odborov, katerega se udeležujejo predstavniki iz 32 držav. Občni zbor se bo zaključil jutri, na prvih sestankih pa je beseda tekla zlasti o olimpijski solidarnosti, preprečevanju strumentalizacije olimpijskih i-ger v politične namene, dopingu, tehničnem sodelovanju, stroškov v olimpijskem naselju v Los Angelesu, ki znašajo okrog 30-40 dolarjev na dan za atleta in drugo.
KOŠARKA
JUTRI V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
Že v prvem kolu slovenski derbi
Na «1. maju» se bosta pomerila Bor Radenska in Kontovel - Pole-tovci v gosteh proti ekipi CUS ■ Mladi Kontovelci pred težko nalogo
Če so nekatera mladinska košarkarska prvenstva že v teku, pa se bo jutri pričelo promocijsko prven stvo, v katerem nastopajo tri naše ekipe: Bor Radenska, Kontovel in Polet.
Ta konec tedna pa bodo naša mladinska moštva seveda nadaljevala z nastopi.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Bor Radenska — Kontovel
Že v prvem kolu tega prvenstva bo jutri slovenski derbi. Borovci so dobili letos dobro ojačitev z Robijem Klobasam in Valterjem Vatovcem in starta jo na višja mesta.
Kontovelci pa, pod vodstvom trenerja Stojana Kafola, bodo skušali doseči obstanek v ligi;
Favoriti v jutrišnjem srečanju naj bi torej bili borovci. Ni izključeno pa, da bi Kontovelci z agresivno igro poskrbeli za lepo presenečenje.
CUS — Polet
Poletovci bodo verjetno opravili letošnji prvi nastop z zmago. Sosi-

KOŠARKA
SINOČI V POKALU PRVAKOV
Billy in Ford uspešna v gosteh
Zagrebška Cibona pa je tesno izgubila v Budimpešti proti Honvedu
V včerajšnjem kolu evropskega tekmovanja košarkarskega pokala prvakov sta oba italijanska predstavnika zmagala v gosteh, za grebška Cibona pa je tesno izgubila v Budimpešti.
Le Mans — Biliy 64:85 (30:47)
Italijanski prvaki so brez večjih težav odpravili moštvo Le Mansa.
Servette — Slask
5:1
ŽENEVA — V včerajšnji zaostali tekmi pokala UEFA je ženevski Servette premagal poljsko moštvo Slaska iz Wroclgwa kar s 5:1 (3:1). Švicarji so zmagali že v prvem srečanju in so se seveda uvrstili v o-smino finala.
ACAPULCO — Danes se bo pričel 2. nogometni turnir Joao Havelange za igralce pod 20 letom. Na turnir-
•HlIliliiiimtiiitiillilliiiiiMillIllilliimiiiiiMllltlliiiiiui
ODBOJKA
Nov Amcrran za tržaški Bic
Vodstvo tržaškega košarkarskega prvoligaša Bic je sporočilo, da bo danes (če bo z mednarodnimi poleti vse v redu) dopotoval v Trst ameriški košarkar Mike Harper, 25 let, 208 cm, center, član profesionalnega kluba Portland Trail Blazers.
Vodstvo je že spdročiTtf obvestilo Američana Dietricka o njegovi zamenjavi.
V PRVENSTVU B LICE
Rečanka V. Pesaressi bo igrala za ŠD Sokol
ŠD Sokol je v zadnjih dneh konkretiziral to, kar se je dalj časa kramljalo v odbojkarskih ambientih, in najel igralko Vlasto Pesaressi, dosedanjo članico ekipe Rijeka, jugoslovanskega prvoligaša.
Vlasta Pesaressi je stara 29 let tn ima za seboj zelo bogato športno kariero, saj je več kot stokrat oblekla dres državne reprezentance, s svojim klubom Rijeka pa je odigrala kar 13 prvenstev v prvi ligi In osvojila vse, kar se v Jugoslaviji osvojiti da. Nedvomno bo njen doprinos v vrstah Sokola zelo pomemben in pozitiven, škoda je le, da se doslej ni mogla pripravljati skupaj z ekipo, ker zaradi varčevalnih u-krepov v Jugoslaviji oblasti niso že dale dovoljenja, da se vozi preko meje brez položitve depozita.
ŠD Sokol je najel Pesaressijevo, da malo okrepi svoje vrste, kajti lotos so zapustile ekipo kar tri standardne igralke. Poleg tega pa imajo tudi nekatere igralke resnejše Probleme s treningi. Ekipa je tako Izgubila na samozavesti in odločnosti, kar Im po našem mnenju Pe-saressijeva nadoknadila in omogočila ekipi, da lahko mirneje gleda na bližnje prvenstvo. Sokol ima namreč nekaj mladih in obetajočih igralk, ki bi se morale v prihodnjih •otih razviti v dobre igralke in bi bilo zares škoda, da bi ekipa letos nazadovala, kajti po novem vzpon v B ligo postaja iz leta v leto težavnejši. Nastopanje v drugi italijanski ligi pa je lahko vsem nam v ponos. (SA)
zali lepo igro, čeprav je šepal pred vsem sprejem.
Odbojkarski klub Salonit Anhovo iz Kanala praznuje te dneve 35. obletnico obstoja in je že četrto leto, rdkar drži tesne stike z našim društvom, ki so se na tem srečanju še bolj utrdili. Ivan Plesničar
V vrstah Billyja je bil še posebno dober Američan D'Antoni, ki je odlično vodil igro svojih, obenem
pa je tudi dosegel 20 točk.
# * #
Fribourg — Ford 75:112 (36:53)
Košarkarji Forda so enostavno nadigrali švicarske košarkarje, med katerimi se je izkazal le Američan Bullock, ki je dosegel 32 točk V italijanskem moštvu sta bila najboljša Riva in Američan Bryant, ki sta dosegla po 24 točk.
* # #
H on ved — Cibona 89:87 (44:47)
Zagrebška Cibona je v Budimpešti tesno izgubila proti madžarskemu prvaku in ima seveda vse možnosti, da razliko dveh točk v povratnem srečanju nadoknadi Največ točk pri Ciboni je dal Knego (18).
Tri zlate kolajne v SZ
CARACAS Na svetovnem prvenstvu v streljanju je SZ osvojila tri zlata odličja, in sicer eno v posamični konkurenci in dve v e-kipni.
IZIDI
Hitro streljanje posamezniki (25 metrov): 1. Pouzyrev (SZ) 596 ; 2. Gunnarson (Šve.) 595 ; 3. Radke (ZRN) 595. Hitro streljanje ekipno (25 m): 1. SZ 2376 ; 2. Romunija 2362 ; 3. Madžarska 2355. Karabinka ekipno (50 m): 1. SZ 2374 ; 2. ZRN 2373 ; 3. ZDA 2368.
Jusupov - Plahetka prekinjeno v dobljenem položaju ra Jusupova) Jugoslavija — Argentina 0:1 (3), Ljubojevič - Quintero prekinjeno v dobljenem položaju za Ljubojeviča; Kovačevič - Camporo 0:1: Velimiro-vič - Rubinetti prekinjeno v slabšem položaju za Velimiroviča: Ivanovič - Bronstein prekinjeno v izenačenem položaju.
ZRN — Švica 1:1 (2); Avstrija -Nizozemska 0,5:2,5 (1); Izrael - Anglija 0,5:1,5 (2); Madžarska - Kuba 1:2 (1).
LESTVICA PO 5. KOLU ČSSR 14,5 (2); Nizozemska 14 (1); SZ 13,5 (2); ZRN in Švica 13 (2)... Jugoslavija 11,5 (3). (A.P.)
čevi varovanci bi morali premagati moštvo CUS, ki je letos sicer dokaj spremenilo svojo postavo, vseeno pa menimo, da ni enakovredno našim košarkarjem. Openci pa seveda ne bodo smeli podcenjevati jutrišnjih nasprotnikov.
»TROFEJA MESTA TRST* KADETI
Kontovel — Servolana
Kontovelci so v tem srečanju brez večjih možnosti za zmago, saj so škedenjci (čeprav mlajši) zelo uigrani in uvrščajo tudi več zelo dobrih posameznikov.
DEČKI
Kontovel — Servolana
Tudi v tem srečanju so Škedenjci favoriti, saj sodijo v tej kategoriji skupno z Don Boscom med glavne favorite za končno zmago. (Max)
Mladinsko državno prvenstvo
Kljub zanesljivi zmagi Jadran ni zadovoljil
Jadran - BC Videm 93:74 (35:38)
JADRAN: Kojanec 2, Vassallo 19, Rauber 26, Pupis 4, Emili 7, Hrovatin 7, Vremec 12, Pertot 2, Gulič 14.
PM: Jadran 7:16; BC 26:42. PON: Kojanec (26), Vassallo (30).
V drugem kolu mladinskega državnega košarkarskega prvenstva je Jadran včeraj v Repnu zanesljivo premagal videmsko moštvo BC, s prikazano igro pa ni zadovoljil.
Jadranovci so začeli skoraj katastrofalno, Grešili so namreč kot za stavo. V drugem polčasu so se vendarle odločili, da bodo »zalagali* centre Rauber ja z »uporabnimi žogami* in so si tako priigrali zanesljivo prednost, ki so jo ohranili do konca tekme.
Naj še omenimo, da naši košarkarji v nedeljo ne bodo igrali v mladinskem prvenstvu za «Trofejo mesta Trst*, ker je Scoglietto zaprosil za odložitev srečanja. (Niko)
9, Tavčar 12, Jogan 8, Pieri 12, Ce-rasari 21.
Bor — Inter Milje 48:112
BOR: Pregare 20, Kovačič 4, Ce-rasari 8, Pisani 10, Populin, Jogan 6, Pieri 4, Žerjal-4.
V prijateljski tekmi so Borovi kadeti visoko premagali Kontovel. vendar je treba ©meniti, da Kontovelci nastopajo v kadetski konkurenci, to je z mlajšimi igralci, ki se ne morejo enakovredno upirati sta rejšim. Kot običajno je izstopal D. Starc.
Ko pa je treba zaigrati z enakovrednimi ekipami, tokrat so igrali z Inter jem Milje, so borovci pokazali vse kar znajo in z izredno slabo igro, predvsem v obrambi klonili močni peterki iz Milj.
Spet so prišle na dan napake, ki smo jih opazili na prejšnjih tekmah, kar je najhuje, je to, da borovci nimajo samozavesti in volje do zmage. ki so temelj vsake dobre košarkarske ekipe. (Vato)
• • r	v	7' •

1
Danes igra za vas j
Walter Kalc
kot branilec, sedaj pa igra pri Gaji »veznega*. Vprašali smo ga, kako da Gaji letos ne gre. Povedal je, da je to predvsem posledica težke prilagodljivosti za nastop v višji kategoriji, ekipa pa se letos ni niti ojačila. K temu gre še prišteti poškodbe, ki pestijo lanskoletne stebre ekipe, dva nogometaša pa sta na odslužen ju vojaškega roka In neredno trenirata.
In kdaj bo prva zmaga? VValter lipa, da bo do nje ekipa čimprej prišla, kajti voda že teče v grlo in u-speh bi še kako popravil moralo. Pripomnil pa je tudi, da je že nastopal za reprezentanco ZSŠDI.
VValter Kalc (r. 5. 4.1963) je začel igrati nogomet z 11. letom starosti pri Primorcu. Tam je bil dve leti, nakar je za nadaljnji dve leti bil pri bazoviški Zarji, da bi se vrnil k Primorcu, kjer je eno leto nastopal v naraščajniški ekipi. Sedaj pa je že tretjo leto pri Gaji, to je moštvu iz rodnega kraja, saj je VValter s Padrič.
Kalc je začel svojo nogometno pot
Ascoli - Verona Cagliari - Catanzaro Cesena - Inter Florentina - Torino Genoa - Aveliino Juventus - Plsa Napoli - Sampdoria Udinese - Roma Arezzo - Bari Como - Bologna Lazih - Palermo Cosenza - Empoli Ldhclano - Francaviila


ATLETIKA
NA POKRAJINSKIH LESTVICAH
V PRIJATELJSKIH TEKMAH
BALTIMORA — V tem kraju je v teku mednarodni teniški turnir, kjer so v prvem dnevu med drugim dosegli naslednje izide: Vilas (Arg.) - Stockton (ZDA) 6:2, 6:4; Mc Na-mee (ZDA) - McNamara (ZDA) 7:6, 4:6, 6:4; Curren (J. Afr.) - Taroczy (Madž.) 6:3, 6:2: Arias (ZDA) -Stolle (Avstral.) 6:4, 7:6; Scanlon (ZDA) - Damiani (Urug.) 6:2, 6:3.
Zmaga in poraz Borovih kadetov
Bor — Kontovel	158:71
KONTOVEL: Store 28. Grilanc 7, Rustja 4, Paoletti, Compare, Pertot 2,‘Piras 6, Košuta 16, Emili 10, Zac-caria. Škabar.
BOR: Volk 14, Tremul 25, Žerjal 27, Pregare 22, Kovačič 10, Smotlak
Deklice so se res lepo izkazale
Pri dečkih je bil letos uspeh nekoliko skromnejši ■ Prvič so se uvrstili tudi člani novoustanovljene atletske sekcije Devin
Iztekajo se še zadnji dnevi letošnje atletske sezone in že je napočil čas za prve obračune. Uspeh sezone lahko ocenimo po uvrstitvah, ki so jih posamezni atleti dosegli na pokrajinskih, deželnih in državnih lestvicah. Do sedaj so pripravili le pokrajinske lestvice za dečke in deklice. V njih je uvrščenih deset najboljših atletov v vsaki disciplini. Tudi letos se je v lestvice u-vrstilo precejšnje število slovenskih predstavnikov, prvič pa so se uvrstili tudi člani novoustanovljene a-tletske sekcije Devin.
Največ uspeha je bilo med deklicami, kjer se je Tanja Kalc uvrstila na prvo mesto kar v treh disci-plinah, in sicer v teku na 60 m in na 60 m z ovirami ter v skoku v daljino. V letošnji sezoni je osvojila v teku na 60 m tudi prvo mesto na pokrajinskem in deželnem prvenstvu in sodi med najboljše deklice v pokrajini in deželi. Na prvo mesto se je uvrstila tudi Sandra Sum-beraz v metu kroglice, kjer z veliko prednostjo vodi precTLaro Tfn-
BOKS
Beneš se je premislil
BEOGRAD — Jugoslovan Marjan Beneš, ki je pred kratkim v srečanju za evropski naslov v supervel-ter kategoriji zgubil proti Italijanu Luigiju Minchillu, je izjavil, da boksa ne bo še opustil, obenem pa je izrazil upanje, da bi se spet srečal z Minchillom.
ŠAHOVSKA OLIMPIADA
ČSSR v vodstvu
Šahovska reprezentanca Sovjetske zveze ostaja favorit številka 1 na olimpiadi v Luzernu, čeprav je vrhunsko formo doslej potrdil le Ga-ri Kasparov, ki je v dvoboju z ZDA v tretjem kolu (3:1) dobil s črnimi figurami partijo z bivšim sovjetskim velemojstrom Alburtom, v dvoboju z Jugoslavijo (2,5:1,5 za Sovjetsko zvezo) pa je slavil v partiji s Svetozarjem Gligoričem, s čemer je dokazal, da so upravičene napovedi o njegovi blesteči prihodnosti.
IZIDI 5. KOLA
SZ - ČSSR 0,5:1:5 (2). Karpov -Hort prekinjeno v dobljenem položaju za Karpova: Kasparov v Smej-kal remi; Beljavski - Ftačnik 0:1;
ta. V teku na 60 m z ovirami in v skoku v daljino pa je še cela vrsta slovenskih atletinj dosegla zelo dobre rezultate in temu primerne u-vrstitve. To so predvsem Poljanka Pavletič, Vera Kermec, Karmen Natural in Erika Succi.
Pri dečkih je bil uspeh nekoliko manjši predvsem zaradi manjšega števila atletov. Kljub temu pa so nekateri dosegli dobre rezultate in uvrstitve, zlasti v teku na 80 m. V tej disciplini so se uvrstili trije a-tleti, od katerih imata Mar jan Guš-tinčič in Mitja Možina zelo dobra časa. V metu kroglice pa se je iz-
V nedeljo družabni popoldan AS Bora
Atletska sekcija Bora prireja vsako leto ob zaključku sezone družabni popoldan v prostorih stadiona «1. maj*. Letošnji družabni popoldan bo v nedeljo s pričetkom ob 16. uri.
Najprej bo na sporedu občni zbor ter volitve novega odbora. Sledilo bo nagrajevanje atletov, ki so se letos najbolje izkazali. Sledilo bo predvajanje filma o letošnji sezoni. Po tem bo zabavni del popoldneva s tombolo. Večer se bo zaključil z zakusko in družabnim srečanjem. Srečanje bo tudi priložnost za pogovor med starši in trenerji ter za medsebojno spoznavanje.
Vabljeni so vsi atleti, starši in prijatelji Atletske sekcije Bora. (C. D.)
Posnetek z nedeljske tekme 3. amaterske lige med Bregom
kazal Igor Sedmak, ki je svojo kakovost pokazal tudi v skoku v daljino.
DEKLICE
60 m: 1. Tanja Kalc (Bor) 8"2; 8. Poljanka Pavletič (Bor) 9"2; 1000 m: 1. Zampino (San Giacomo) 3’27”9; 3. Marisa Viller (Adria) 3’35”5; 9. Varka Kozlovič (Bor) 3’52”1; 60 m ovire: 1. Tanja Kalc (Bor) 10”4; 2. Poljanka Pavletič (Bor) H”l; 3. Vera Kermec (Bor) 11’'2; 4. Karmen Natural (Bor) in Erika Succi (Bor) ll"5; hoja 2 km: 1. Werk (San Giacomo) 11’51”1; 4. Sandra Sumberaz (Adria) 14’57”8; višina: 1. Meucci (Prevenire) 1,48 m; 3. Vera Kermec (Bor) 1,25 m;
.......■■■■■......... ................
Delovanje Teritorialnega odbora ZSŠDI za Goriško Teniška sekcija ŠZ Gaja
uspešno končuje sezono
V PRIJATELJSKI TEKMI
Šlandrcžci zmagali
Salonit Anhovo B - Juventlna 0:3 (15:17, 9:15, 11:15)
SALONIT ANHOVO B: Šuligoj, Velišček, Gorjup, Podbršček, Stu-bičar, Gabršček, Trampuž, Berdon, Lovišček. Mavric, Frančeškin.
JUVENTINA:	Orel, Plesničar,
Černič, Mervič, Mučič, Petejan, Ju-ren, Černič, Faganel, Lavrenčič.
Članska ekipa Juventine prihaja Počasi v formo. To smo opazili na gostovanju v Kanalu, kjer je ekipa Prikazala učinkovitejšo igro, če jo primerjamo z dosedanjimi nastopi. ♦Belo-rdeči* so s prepričljivim 3:0 odpravili drugo moštvo Salonita, ki nastopa v slovenski ligi.
Najzanimivejši je bil prvi set, ki so ga spravili juventinci na varno * minimalno razliko. V drugem in Petjem setu p« je prevladala izkušenost naših igralcev, ki so prika
V teh dneh so se na Goriškem sestale v glavnem vse komisije, ki delujejo v sklopu Teritorialnega odbora ZSŠDI za Goriško. Pred met razgovorov je bil posvečen pregledu in obravnavi stanja po društvih ter izdelavi skupnih programov za bodočnost, oz. uresničitvi želja za tesnejše sodelovanje med društvi.
Še vedno je. žal, opaziti, da društva, ki goje isto športno panogo. se med seboj premalo pozna jo. Premalo iščejo medsebojnih sti kov in vzajemne pomoči v obdobjih hudih kriz, ki .jih posamezna društva občasno preživljajo in so lahko različne narave: od pomanjkanja igralskega kadra pa do kro .ničnega primanjkovanja trenerjev, od neustreznih vadbenih prostorov in vadbenih pripomočkov, pa do strokovnih nasvetov odbornikom zlasti tistih društev, ki na novo začenjajo z uvajanjem kake športne panoge. Ob različnih priložnostih se sicer poudarja beseda «so-delovanje*. vendar se, žal, prevečkrat izkaže, da tega pojma v praksi ne znamo pravilno uveljaviti.
Odbojka
Tega sicer ne moremo trditi za vse panoge. V odbojki, ki na Go riškem zadnje čase doživlja velik razmah, se vsa dejavnost naših društev skupno načrtuje. Na pod lagi potreb so si društva porazde lila trenerje, izmenjala igralski ka der, na najbolj smotern način so
si razdelila razpoložljive vadbene ure po telovadnicah itd. Vse to z edinim ciljem, da bi po nekajletnem mrtvilu odbojka zares dosegla tisto stopnjo razvoja, ki bi bila v ponos zamejskemu športu. Na zad nji seji te komisije so se tudi dogovorili za organizacijo nekaterih predavani o odbojki, in to za športnike in športne delavce, ki se s to panogo pobliže ukvarjajo, kakor tudi za širši krog ljudi. Poudarili so tudi nujnost po še tesnejših stikih s tržaškim delom komisije.
Otroška telovadba
Razmeroma dobro deluje tudi komisija za otroško telovadbo, pa če prav .je zadnje čase opaziti precejšen upad te športne zvrsti. Starši namreč vedno bolj tožijo k temu. da bi njihovi otroci začeli s specializiranimi panogami že v zelo zgodnji mladosti, tako da postaja vedno teže le te prepričati o ko ristnosti nekajletne vadbe splošne telesne vzgoje.
Nogomet
O stanju v nogometu je na svoji seji razpravljala pristojna komisija, ki je lahko le ugotovila, da stvari ne tečejo, kot bi morale. Prav pri tej panogi prihaja namreč najbolj do izraza že stara »bolezen*, ki se odraža v preskromni povezanosti med društvi ter v skoraj povsem odsotnem načrtovanju skupne nogometne politike. Na pobudo TO ZSŠ Dl so društva že v minuli sezoni pri-
čela z razmišljanjem o ustanovitvi mladinskih centrov, vendar, žal, so vse te lepe zamisli kaj kmalu tonile v pozabo. Vsako društvo dela še naprej po svoje, tako da je zares škoda, da je ob takem igralskem kadru in razmeroma dobrimi pogoji za delo, naš nogomet obsojen na nečastno in obenem zelo drago životarjenje v 'najnižjih možnih ligah. Po več kot 30-letni tradiciji pa si naš nogomet nedvomno zasluži kaj več.
Kotalkanje In namizni teni*
Sestali sta se tudi komisija za kotalkanje in namizni tenis.
Zaradi izredno visokih stroškov sta, čeprav s težkim srcem, bili go-riški kotalkarski društvi prisiljeni omejiti svojo dejavnost. Dolga in draga potovanja po vsej Italiji so bila prehudo breme za društveni blagajni. Po mnenju komisije je moralo prej ali slej do tega tudi priti, kajti naše kotalkanje je v zelo kratkem času doseglo tako kakovostno raven, da mu odbora društev kratkomalo nista bila več kos. Na račun tekmovalnih nastopov pa je tudi trpela vsa ostala dejavnost. Najbolj se je to občutilo v štandrežu, kjer v zadnjih dveh letih skoraj ni bilo kake domače prireditve. Vemo pa, da so bile prav revije tiste, ki so pri širši publiki vzbudile zanimanje za to športno panogo, čim so te izostale, je zanimanje v vasi hitro padlo. Začeli so odpadati netekmovalci, kar je seveda povzročilo oddaljitev njihovih staršev, sorodnikov, prijateljev.
Skratka, razen za zelo ozek krog ljudi, zgolj tekmovalna dejavnost za domačine ni več vabljiva. Na svoji zadnji seji pa sto se društvi domenili, da bosta v bodoče čim tesneje sodelovali ter v mejah možnosti tudi skupno načrtovali svojo dejavnost.
Namizni tenis si šele utira pot v goriškem športnem prostoru, zato večjih uspehov trenutno še ni mogoče pričakovati. Na seji komisije je bila zlasti poudarjena želja, da bi organizirali čimveč propagandnih turnirjev v različnih krajih Goriške. Taki turnirji bi nedvomno pripomogli k večjemu zanimanju širšega kroga mladine do te precej pozabljene športne igre. Posebno bi ta panoga bila primerna za manjše kraje, kjer bi razvoj ekipnih športov bil povsem nemogoč.
Ostale panoge
Poleg omenjenih panog gojijo go-riška društva še druge, kot so košarka, orodna telovadba, športna ritmična gimnastika in lokostrelstvo. Čeprav se s temi športi ukvarja veliko število športnikov, niso zastopani v komisijah TO ZSŠDI. To pa iz preprostega razloga, ker o-menjene panoge gojijo pri samo enem društvu, zato je trenutno nemogoče govoriti o skupnem načrtovanju delovanja. Kljub temu da so te panoge ostale brez komisije pa so njihovi predstavniki vseeno prisotni v Teritorialnem odboru ZSŠDL	Vib Prinčič
Tekmovalna sezona Teniške sekcije ŠZ Gaja se bliža h koncu. Uspehi so bili kar zadovoljivi.
Tako so gajevci pred kratkim na domačih tleh premagali ekipo ljubljanskega Slovana s 5:2. (Posamezni izidi:	Gomizelj - Veselko
6:3, 7:6, Kralj - Zorn 6:2, 6:3; Čorbo - Černič 6:3, 7:5; Pregare -Malezič 6:1, 6:1, Rudež - Ogrin 3:6, 2:6; Marčelo Čuk - Umek 6:4. 4:6, 6:1; Bogdan čuk - Žerjal 3:6, 3:6).
Zaključil se je tudi notranji turnir, to je društveni turnir, ki ga je med posamezniki osvojil Andrej
1. -2. -
3.	-
4.	-
5.	-
6.	-
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
1
1
1
X
X
1
i
l
x
Ž
1
1
Pregare, ki je v dokaj izenačenem finalu premagal Edija Gomizlja s 7:6, 7:6, V igri moških dvojic ste bila najboljša Rudež in Dečaneva, ki sta v finalu premagala Gomizlja in Kralja s 6:3, 6:2.
Med ženskami je zmagala Posega, ki je bila spet najboljša ob koncu dokaj zanimivega turnirja.
Mladinski klubski prvak je zopet Andrej Baldissin.
Višek zaključnega dela sezone bo v nedeljo, 7. novembra v Kopru, kjer se bodo srečale m'adinske e-kipe Gaje. Kopra in Slovana v o-kviru že dolgoletnega plodnega sodelovanja med ljubitelji tenisa z obeh strani meje.
Jesenski in zimski meseci, ko ni tekmorenj, pa so za vodstvo teniške sekcije ponovno delo za oblikovanje programa za prihodnjo sezono, kot tudi za dograditev novih igrišč, (KR)
McEnroe boljil od Borga
PERTH — V finalu ekshibicijskega teniškega turnirja v Perthu je Američan John McEnroe po 54 minutah igre premagal Šveda Bjorna Borga (6:1, 6:4). v polfinalu je Borg izločil čehoslovaka Ivana Lendla, ki je s svoje strani v borbi za tretje mesto s 6:3. 6:4 premagal Američana Vitosa Gerulaitisa.
10. Jana Mijot (Bor) in Marisa Viller (Adria) 1,10 m; daljina: 1. Tanja Kalc (Bor) 4,51 m; 2. Poljanka Pavletič (Bor) 4.09 m; 5. Vera Kermec (Bor) 3,95 m; 6. Karmen Natural (Bor) 3,94 m; 10. Erika Succi (Bor) 3,79 m; kroglica: 1. Sandra Sumberaz (Adria) 42,16 m; 2. Lara Tinta (Bor) 35,76 m: 6. Poljanka Pavletič (Bor) 25,08 m; 8. Martina Gerlani (Bor) 23,84 m; 9. Marisa Viller (Adria) 21,44 m; štafeta 4x100 m: 1. San Giacomo 57”9; 2. Bor (Succi, Kalc, Pavletič, Kermec) 58”0; štafeta 3x800 m; 1. San Giacomo 8’45"3; 2. Bor (Mijot, Natural, Buzzi) 9’42"5.
DEČKI
80 m: 1. Pavom (CSI) 10”33; J. Marjan Guštinčič (Bor) I0”5; 3. Mitja Možina (Bor) 10"7; 7. Boris Čepar (Bor)	80 m ovire: 1.
Lovisetto (CSI)' 13”3; 7. Daniel« Giacomini (Adria) I5”0; višina: 1. Dessarao (San Giacomo) TWfl»; 8. Rodolfo Madotto (Adria)-«*m; daljina: L Pinto ‘ (CSI) 4,88 m; «. Igor Sedmak (Bor) 4,29 m; 7. Daniele Giacomini (Adria) 4,20 m; krogla: 1. Pavoni (CSI) 11.59 m; 7. David Zidarič (Devin) 8,62 m.
C. D.
-si
OBVESTILA
Športna šola Trst sporoča, da j: v teku skupna vadba za dveletne In triletne otroke skupaj s starši. Vadbene nre s« ob ponedeljkih in četrtkih od 17. do 18. ure na stadionu «1. maj* v Trstu, Vrdelska cesta 7, (telefon 51-377).
• • •
ŠD Mladina
smučarski odsek obvešča, da je v teku vpisovanje za zimovanje v Kranjski gori vsak dan razen nedelje od 20.30 do 22. ure v domu Albert Sirk v Križu. Vpisovanje bo trajalo do Jutri, 6. novembra. Infoimacije na tel. it. 220-505. Odbor.
• • •
Odbojkarska sekcija
ŠD Juventlna
obvešča, da so treningi odbojke ob torkih in petkih od 17.30 do 19.30. Vpišejo se lahko letniki '(8, ’69, ’70 in ’71 pred začetkom treninga.
• • •
ŠD Sokol
obvešča, da je v teku vpisovanje za tečaj otroške telovadbe vsak dan od 15. do 16. ure v društvenih prostorih. Tečaj bo vodil prof. Stanislav Kojanec.
• • •
Odsek za otroško
telovadbo ŠK Kras
obvešča, da se pričenja tečaj telovadbe za predšolske otroke in za osnovnošolce zgonlške občine z naslednjim urnikom: v ponedeljek, 8. t.m., od 16.00 do 17.00 osnovnošolci prve stopnje: v torek, 9. t m., od 16 TO do 16 45 predšolski otroci: v četrtek, 11. t.m., osnovnošolci druge stopnje od 16.15 do 17.15.
Kdor se še ni vpisal, lahko to o-pravi na prvem srečanju.
JUTRI PO RADIU TRST A
V
cSportni trim»
Teden je mimo in spet va» vabimo, da jutri ob 9. uri poslušate zanimivo oddajo po valovih Padia Trst A »športni trim*, Id jo pripravlja Mario Šušteršič s sodelovanjem radijskega reporterja Staneta Ure-ka iz Ljubljane.
Jutrišnja oddaja bo vsebovala pripoved o trimskih progah. »Športni trim* ne more mimo škodljivosti kajenja.
Prav jutri se na Bledu končuje četrta sezona akcije Brazde vzdržljivosti. Med nasveti za zdravo življenje, za zdravo starost, stoji vedno tud) nasvet o redni telesni dejavnosti, kaj več o tem nam bo pripovedoval Stane Urek.

tfteanistvo, uprava, oglasni oddelek
IRST Ul. Montecchl S, PF 559	Tel. (MO) 79 45 72 (4 linije) TLX 460270
Podružnico Gorica, Drevored 24 maggio 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnina
Mesečno 8.000 lir — celoletna 59.000
V SFRJ številka 6,00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din, zo organizacije in podjetja mesečno 120,00 letno 1200,00.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6
PRIMORSKI DNEVNIK
Z« SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljane Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm)
32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel
v Italiji pri SPI.
5. novembra 1982 Odgovorni urednik Geratd Vesel
Izd«}«]
m tiske I
.	člen italijanske
IZIT	xv»2e časopisnih
Ursf	založnikov REG
TRAGIČEN ZAKLJUČEK MEDNARODNEM NOGOMETNEGA SREČANJA ZA POKAL UEFA
NA DESETINE MRTVIH IN NAJMANJ 150 RANJENIH PO TEKMI NA OLIMPIJSKEM STADIONU V MOSKVI le za 1.500 din blaga
Do nesreče je prišlo pred dvema tednoma, oblasti pa jo še vedno vztrajno prikrivajo
MOSKVA — Šele dva tedna po tragičnem dogodku se je izvedelo, da je v nesreči, do katere je 20. oktobra prišlo na osrednjem stadionu »Lenina v Moskvi, izgubilo življenje na desetine oseb — menda 72 — ranjenih pa jih je bilo naj manj 150.
Brž po nesreči so sovjetske oblasti priznale, da je bilo nekaj <• žrtev*, ne da bi podrobneje sporočile, ali je š'o za mrtve ali ranjence, kasneje pa je pikolovsko poizvedovanje številnih tujih dopisnikov, ki se sklicujejo na dobro obveščene neuradne vire, razgalilo tragični obračun.
Kaj se je pravzaprav zgodilo na stadionu, ki je bil leta 1980 prizorišče bojkotiranih olimpijskih iger? Tistega večera se je na stopnišču /Lenina* zbralo okrog 15 tisoč ljubiteljev nogometa, ki so si ogledali mednarodno tekmo za pokal UEFA med domačim Spartakom in nizozemskim Haarlemom. V zadnji minuti srečanja, ko je večina gledalcev že zapuščala igrišče, je moskovska ekipa nepričakovano dosegla zadetek, številni radovedneži, ki so bili prepričani, da je tekme praktično konec, so se zato vrnili na tribune, da bi z aplavzom nagradili svoje ljubljence, a so spotoma trčili v nasprotni tok gledalcev, ki so po zadetku odhajali iz stadiona.
Nastala je ogromna zmeda, ki je skupina policistov ni znala zajeziti. V trenutku največjega pritiska sta se dve stopniščni ograji glavnega vhoda nenadoma zlomili, s sabo pa sta v praznino potegnili še na de setine oseb. Obdukcija je pokazala, da je večina ponesrečencev umrla zaradi preboja prsnega koša ali lo banje.
Celotni zadevi je moskovski tisk za sedaj vsega namenil le tri skromne vrstice na notranji strani nekega večernega lista, ki je napisal, da je na stadionu prišlo do nesreče zaradi «nepravilnostih pri urejanju odhoda gledalcev s tribuna, kar je zahtevalo nekaj žrtev . ..
Jugoslovanska delegacija na Finskem
HELSINKI - Jugoslovanska delegacija, ki jo vodi član predsedstva SFRJ Vidoje Žarkovič, je vče raj obiskala jedrsko elektrarno v Lovisi, blizu glavnega mesta Fin ske. Gostje so si ogledali naprave te elektrarne in se pogovarjali o možnosti sodelovanja med država ma tudi na tem področju. Predsednik tinske vlade Sorsa je sinoči priredil Vidoju Žarkoviču in članom jugoslovanske delegacije večerjo, na kateri sta z gostom izmenjala zdravici.
Premier Sorsa je med drugim po udaril, da imata nevtralna Finska in neuvrščena Jugoslavija podobna ali enaka stališča do mnogih mednarodnih vprašanj. To kaže, da imata državi veliko skupnega V nadaljevanju zdravice je Sorsa poudaril, da je, ko je govoril o
Arhivski posnetek moskovskega stadiona «Lenin»
■nnnnninninnnniunnniuuituiininnnniMiiiiiiiiuniHmu»iiiininnnniiiiininmnnniiitmmniiinmwiuniiininimiiiiiniiinnniiiinimn*ninnnnniiiiiiii
ZAHODNONEMŠKE OCENE AMERIŠKIH VOLITEV
AMERIŠKI PREDSEDNIK REAGAN BO ODSLEJ LE TEŽJE VLADAL
Računati mora tudi na precejšnje nezadovoljstvo ljudi, ki bi lahko pogojevalo prihodnje predsedniške volitve
Papež nadaljuje španski «maraton»
MADRID — Papež Janez Pa vel II. nadaljuje svojo pot po španskih provincah.
Papeževa španska turneja je njegov 15. obisk zunaj vatikanskih meja v štirih letih pontifikata, hkrati pa najdaljši državniški obisk nekega papeža v zgodovini katoliške cerkve. Španci so sicer znani kot «več ji katoliki od papeža samega*, tako da je Janez Pavel II. Španijo proglasil za svoje «du hovno domovino*, vendar je prav tako res, da sc tudi v tej deželi odraža splošna kriza katolicizma in vloge cerkve v svetu. Njen položaj se je v Španiji še posebno spremenil v postfrankističnem obdobju saj t je nekoč močna falanga v raz-, sulu, armada ni niti približno več samo frankistična. medtem ko se .je španski kler opredelil za iskan.ie novih, sodobnejših poti. V takih pogojiti se zato ni „ čuditi splošni oceni, da nape/ , Španiji ponuja ^povratek k pra starim sanjam katoličanstva*. ko želi obnoviti tradicionalno cerkev in utrditi njeno čisto doktrino. Igra usode pa je hotela. da je papežev prvi nh.sk v Španiji sovpadal z bleščečo volilno zmago socialistov, ki ga je prisilila, da ',e podal roko mlademu lidertu Felimi Gcnza-lezu, kljub temu da cerkev njegovi zmagi m bila naklonjena.
mednarodnih razmerah, moral uporabiti precej nespodbudne ocene, vendar pa lahko z zadovoljstvom ugotavlja, da je položaj odnosov med Finsko in Jugoslavijo popolnoma nasproten. Prijateljski odnosi so se vedno bolj širili in poleg stikov na najvišji ravni zajemali tudi ministrska srečanja, stike med predstavniki kulture in športa ter znanstveno tehnično sodelovanje. Prav tako so v rednih stikih med partijami, sindikati in drugimi organizacijami, ted)
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
BONN — Večina zahodnonemških komentatorjev v včerajšnjih dnevnikih po Reaganovem /polčasu* so glasa, da je ameriški predšednik sicer doživel poraz in da bo odslej teže /vladal* in da bo mora! skic* pati več kompromisov, ker bo /daj pod pritiskom. Vendar nihče ne govori o kakem plazu navzlic nedvo umnim uspehom demokratov v predstavniškem' domu in na volitvah za guvernerska mesta.
■»Predsednik RonaJd Reagan, > meni Frankfurter Rundschau, «bc odslej teže vladal: rezultati anje riških vmesnih volitev pomčnijo nič manj, a tudi nič več kot to. Ame riški predsednik, ki je priplaval na oblast na grebenu populističnega vala, je zdaj začutil udarec tega vala, ko je pljusknil nazaj. Rea gan je sprejel veliko stavo v zadevah, ki se nanašajo na gospodarsko blaginjo naroda. Po mne p ju številnih rojakov te stave ni dobil... Zlasti dvoje pritiska na lju di: veliko število brezposelnih ■ in manjšanje kupne moči kar števil ni Američani že leta molče pre naša.jo.»
Po mnenju časopisa bo moral zdaj predsednik Reagan premisliti ali bo ponovno kandidiral cez dve leti. Morda pa bo moral spremeniti tudi svojo proračunsko politiko, če bo pritisk demokratov v kohgresu dovolj močan. To bi pred vsem vplivalo na obrambni proračun. ki zajema hkrati velik kos zunanje politike in neposredno tudi evropske interese.
Za; Sueddeutsche Zeitung so volilni rezultati hud udarec /,a »Rea gana, ker se je razbila njegova koalicija, ki je slonela na koserva tivni večini. Ameriški volivci so jas no pokazali — meni časopis — da si drugače predstavljajo Ameriko prihodnosti kot njihov sedanji pred sednik.
tče upoštevamo, da demokrati niso dovolj dobili in da Ronald Reagan ni v' resnici zgubil,o sodi Frank furter Rundschau. /skoraj ne moremo pričakovali, da se bodo zdaj ameriških problemov lotevali iz popolnoma drugega zornega kota. Be la hiša in kongres še naprej stojita pred narodom, v katerem vlada čedalje večje vznemirjenje in malodušje: 11,3 milijona brezposelnih je največje število v štiridesetih letih. Tudi dejstvo, da 32 milijonov Američanov oziroma 14 odstotkov prebivalstva životari po mestih v revščini. Na vseh straneh krčijo socialne službe, medtem ko vojakom v Pentagonu in gospodarstvu dobesedno preberejo sleherno željo že iz oči.*
Springerjev desničarski Die Welt pa se veseli predvsem tega, da volivci Reaganove /operativne zuna nie politike niso ne okrepili ne o slabili*. Predsednik, ki se je v se natu preseneti;jivo obdržal, ostaja «svoboden». Ker so se volitve končale, je postal spet popolnoma svoboden za zadnji dve leti.
/To velja za globalno politiko, za odnose med Vzhodnom in Zahodom in zlasti za razmerja z evi-opskimi zavezniki,* poudarja Die Welt. /Predsednik stoji na trdnih tleh. Zaradi nujnih popravkov orjaškega obrambnega proračuna (1,6 bilijona dolarjev v petih letih) se njegov položaj ne bo omajal. Pri tem ere za fiskalno, ne za filozofsko pril a
gajanje. To ne slabi volje ze uveljavljanje v odnosih do druge su-pefšile. Sahisti v Kremlju se prav nič ne slepijo. Njihov partner na drugi strani šahovnice ne kaže nobenih znamenj slabosti *
BOŽIDAR PAHOR
Bojkot poljskih ladij 10. (. m.
RIM — Pristaniščniki v vseh italijanskih lukah bodo 10. t.m., izvedli celodnevni bojkot poljskih ladij. E notna sindikalna zveza je sklenila prirediti isti dan vrsto skupščin na delovnih mestih v podporo boju poljskega delavstva, od koder bedo po slali protestne resolucije poljskemu veleposlaništvu v Rimu.
BONN — Konec prejšnjega meseca .je število brezposelnih z Zvez ni republiki Nemčiji in Zahodnem Berlinu doseglo skoraj dva milijona, potem ko se je v zadnjem mesecu
z ozirom na prejšnjega povzpelo z a kar sto tisoč, Gre za največji obseg brezposelnosti v ZRN po letu 1.918, ko so Nemci izvedli va lutarno reformo.
Zaplenjen ves hašiš z nizozemske ladje
OLB1A
hiše ob cesti Olbia bilo v nekaj grmih odkritih 250 kg hašiša, ki ga je na Sardinijo pripeljal nizozemski parnik /Geltrudiie* in na katerem so finančni stražniki že ob pristanku našli 200 kilogramov tega mamila. Preiskovalci so ugotovili. da je bito na pa: nik v bližini libanonske obale naloženih kar 500 kilogramov mamila, nekaj pa so ga iztovorili že pred prihodom na Sardinijo. Policijska akcija, v kateri so sodelovale italijanske in nizozemske sile, je za zapahe spravila šest oseb,
POJASNILO PRISTOJNEGA MINISTRSTVA
Iz tujine brez carine
Zdomci lahko prinesejo v (enkrat letno) predmete
domovino brez carine v vrednosti do 5.000 din
BEOGRAD — Da bi čimbolj seznanili javnost in prizadete občane s pogoji, pod katerimi lahko jugoslovanski državljani prinašajo, uvažajo in spirejemajo nekatere predmete iz tujine, je zvezni sekretariat za zunanjo trgovino prosil Tanjug, naj posreduje naslednja pojasnila.
Po sklepu, ki je začel veljati 25. oktobra letos (in so ga objavili v uradnem listu SFRJ 17. oktobra, pa tudi v Borbi in nekaterih drugih občilih) lahko jugoslovanski državljani, ko se vračajo s potovanja v tujini (službenega ali zasebnega), prinesejo čez mejo predmete, ki sodijo k osebni prtljagi, pa tudi darila za člane ožje družine (zakonca, starše, otroke, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu) v vrednosti 1500 dinarjev.
Jugoslovanski državljani, ki žive v Jugoslaviji, in tuji državljani s stalnim bivališčem v Jugoslaviji ali dovoljenjem za začasno bivanje za dlje kot tri mesece, lahko uvozijo predmete, ki jih bodo uporabljali v gospodinjstvu le, če jih kupijo v konsignacijskih skladiščih tujega blaga v Jugoslaviji ali če jih uvozijo iz tujine s posredovanjem organizacij združenega dela, registriranih za opravljanje zunanjetrgovinskega prometa. To pomeni, da omenjeni državljani ne morejo sami neposredno uvažati iz tujine predmetov, ki jih bodo uporabljali v svojem gospodinjstvu, ne morejo jih tudi dobiti od drugih ljudi iz tujine in .jih prinesti čez mejo v Jugoslavijo, ko se vračajo s potovanja v tujini.
Po tem predpisu lahko naši državljani, ki so začasno zaposleni v tujini, kadar prihajajo v Jugoslavijo na obisk k svojcem, na dopust in podobno, vsakič, ko pridejo v Jugoslavijo, prinesejo čez mejo predmete. ki sodijo k osebni prtljagi v neomejeni vrednosti, pa tudi darila za svojce v vrednosti 1500 dinarjev, se pravi tiste predmete, ki jih'lahko prinesejo čez mejo tudi drugi jugoslovanski državljana, ko se vračajo s potovanja v tujini. Poleg tega lahko jugoslovanski državljani, začasno zaposleni v tujini, enkrat na leto prinese,jo čez mejo predmete, ki jih bodo uporabljali v gospodinjstvu in niso namenjeni prodaji; v vrednosti do 5000 dinarjev.
Ti državljani lahko predmete za svoje gospodinjstvo prav tako kupu,jejo v konsignacijskih skladiščih tujega blaga v Jugoslaviji, lahko Blizu neke zapuščene ]Pa iih uvozijo tudi s posredova-Ar/achena ip > njem organizacij združenega dela, registriranih za zunanjetrgovinski promet.
Po predpisu, ki je veljal do 25. oktobra, so lahko jugoslovanski državljani; začasno zaposleni v tujini, ko so prišli v Jugoslavijo na obisk, na dopust in podobno, uvozili predmete za svoje gospodinjstvo v skupni vrednosti do 25.000 dinarjev. To pravico so lahko uveljavili večkrat. se pravi vsakič, ko so začasno prišli v Jugoslavijo.
Jugoslovanski državljani, ki so bili začasno zaposleni v tujini vsaj eno leto in se dokončno vračajo ali
iiiiiiiniinnnnniinnin.lunin nuni nuni ■iiiiiimiiiniiiiiiiiiii ji n n h imimu n iiimmi mii n iiiniiiiiiiimmiiiiiumiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiimiiimiitiiiiiiiiii tunine
Šestnajst ur po vdoru v turški generalni konzulat v kolne
Turški skrajneži so se predali polidji
priseljujejo v Jugoslavijo, lahko tako kot doslej neposredno uvozijo i/. tujine predmete, ki jih bodo upo-rabljali v gospodinjstvu, in sicer v šestih mesecih od dneva vrnitve oziroma preselitve.
Jugoslovanski državljani, ki so bili v tujini zaposleni nepretrgoma vsaj dve leti ali skupaj 24 mesecev v treh zaporednih letih in se dokončno vračajo v Jugoslavijo, lahko tako kot doslej uvozijo osnovna sredstva za opravljanje zasebne dejavnosti ali zaradi združitve v pogodbeno organizacijo v vrednosti, ki jo predpisu je odlok o ugotavljanju predmetov, količine in vrednosti, za katere pri uvozu blaga veljajo carinske olajšave (Uradni list SFRJ št. 37/82).
Poleg tega lahko ti ljudje uvozijo tudi osnovna sredstva za navedene namene, za katera ne veljajo carinske olajšave, če posamična carinska osnova ne presega 400.000 dinarjev.
NEW TOR,K — Za rekordno ceno 950 tisoč dolarjev, ali več kot mi lrardo 400 milijonov lir, so v New Yorku prodali pastelno sliko Edgarja Degasa z naslovom /Danseu-ses a la barre*.
USPEŠNI NASTOPI TPPZ PINKO TOMAŽIČ
Korčula prisrčno dočakala udeležence turneje Bratstvo
Turnejš s# bo /utri zaključila na otoku Rabu
KORČULA — Koncertna turneja »Bratstva*, ki jo je Tržaški partizanski pevski zbor začel v ponedeljek po krajih z italijanske in jugoslovanske strani Jadrana, ki so povezani v skupnem boju italijanskih in jugoslovanskih partizanov v času druge svetovne vojne v boju proti nacifašizmu, se z uspehom nadaljuje.
Včeraj so udeleženci te turneje prispeli v Korčulo, kjer so jih domačini pričakali tako kot znajo pričakati le Korčulani. Ob pomolu so se zbrali številni pionirji s cvetjem v rokah, navzoča je bila domača godba na pihala, ki je zaigrala dobrodošlico, poleg tega pa so bili navzoči še številni prebivalci, ki se spominjajo izletov Primorskega dnevnika in so želeli pozdraviti goste s Tržaškega. Takoj po prihodu so udeleženci izleta, skupno jih je 230, odšli v avtokoloni najprej v mesto Blato, pravtako na otoku Korčula, kjer so jih pričakali šolarji, predstavniki družbenopolitičnih organizacij ter zveze združenj borcev in godba na pihala. Tu je bila tudi ganljiva slovesnost pred spomenikom padlih nato pa so se udeleženci napotili v Velo Luko na zahodni stran otoka, kjer je tudi sle-
MiiinuiinikiiniiiiiiiiMiiiiiiniiiiniiiiniiiiliiiMmiiiiiinumniiiiniiiiiiinnininnininiHiiiiiiiinMUliiiiiiiii
ZELO ZANIMIVA RAZPRAVA
FENŽI IN SCIALOJA NA PROCESU MORO
Prvi spregovoril o vzdušju v zaporih, drugi pa o infor-matijah o skritem kanalu z ugrabitelji Alda Mora
RIM — Nadaljevanje pričevanja profesorja Fenzija in presenetljive izjave časnikarja tednika /Espres-so» Scialoja so pripomogle, da je bila včerajšnja razprava procesa Moro ponovno zanimiva. Bivši do cent genovske univerze jg na široko spregovoril o vzdušju, ki vlada v zaporih. «V zaporih izredne varnosti vsak poslane pes čuvaj svojega bližnjega v blodni spirali toro,,'ja, ki lahko vodi v blaznost*. S temi besedami je Fenzi jasno povedal, kako je težko vsakomur, ki hoče zanikati logiko terorizma in sodelovati s preiskovalci.
Še prej pa je Fenz govoril o po-
tremesečje (rok zapade danes) tudi prvi delovni dan po zaključku stavk.
Preiskava INPS o invalidninah
RIM — Minister za delo Di Giesi
dila spominska svečanost pred spomenikom padlim borcem. Tudi tu so sodelovali domači pionirji, partizanski pevski zbor pa j skupno /. vsemi tudi domačini zapel pesem /Druže Tito, mi ti se kunemo*.
Popoldne je bil na ladji Slavija, s katero potujejo udeleženci koncertne turneje, sprejem za predstavnike družbenopolitičnih organizacij otoka Korčule s predstavniki Tržaškega partizanskega pevskega zbora in z vsemi predstavniki organizacij, ki se udeležujejo tega izleta. Spregovorjene so bile besede in pozdravi, ki so naglašali prijateljstvo, ki ga prebivalstvo v Korčuli goji do tržaških Slovencev in do vseh borcev za mir in dobrososedske odnose, kot tudi do predstavnikov prekomorskih brigad in njihovih članov, ki so se Uidi na otoku Korčuli borili proti skupnemu sovražniku.
Po vseh teh občutenih spominskih svečanostih je sledil zvečer v prostorih Kulturnega doma v Korčuli koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora, ki ga je otvoril z kratkim govorom prvoborec iz Korčule Ivo Botica, ki je vse tržaške goste še posebej pozdravil, nato pa izročil tudi priložnostna darila. Darila je poklonil predstavnikom Zveze združenj borcev iz Korčule tudi predstavnik Tržaškega partizanskega pevskega zbora.
Vse je izzvenelo v izredno lepi in občuteni manifestaciji, ki je še potrdila prijateljske vezi, ki vežejo prebivalstvo Korčule s Slovenci v Italiji. Tržaški partizanski pevski zbor nadaljuje s svojo turnejo danes v Splitu, kjer bo prav tako I-mel koncert. Jutri pa se celotna turneja zaključi na Rabu s polaganjem vencev na grobove jugoslovanskih internirancev nato pa z odhodom v Trst.
N. L.
Na Reki odprli razstavo italijanske umetnice Squatriti
REKA — Grafična in kiparska razstava znane italijanske umetnice Fauste Squatriti, ki jo je v reški dvorani sodobnega slikarstva od-,	,	,	„	pri znani umetniški kritik in politik
je naslovil predsedn.ku državnega j Giulio Carlo Argan, je ena izmed zavoda f* socialno zavarovanje Ra-1 letošnjih najpomembnejših kultur-venm pismo, v katerem ga poziva, nih dogodkov na Reki Slovesnega naj izvede INPS preiskavo, če pri
vseh prejemnikih invalidnine obsta-
odprtja razstave so se udeležile številne osebnosti umetniškega in
.1 JU I 1!
cPrimo lineo*. Povezava je po nje- jence, ki so mlajši od 50 let govem mnenju le naključna, skupni i
cilji pa so rezultat dijaka*, skozi J RJM — Na pobudo enotne sindi-
jajo še pogoji za prejemanje pen- kulturnega sveta iz Hrvatske, bilo ziie. Minister svetuje, naj bi pre- j pa je tudi mnogo uglednih gostov
dL’/\. ! •	___ •	c____
vezavah med rdečimi brigadami in, iskava zadeva’a predvsem upoko-1 \-, Rima, Milana in Trsta. Squa-
UpmiA linoAvv Da,	***•» , a • ■ „ v,«1	1-f ~	1»	__1 “A 1 _ J	. •* • •	.	.	. .	■
tntijeva bo svoja dela razstavila
katerega obvezno teče logika tero rizma, in ne rezultat načrtnih izbir in skupne strategije.
Bivša desna roka Maria Morettija in bivši ideolog rdečih brigad je tu
kalne zveze bo danes 800.000 uslužbencev trgovskega sektorja stavkalo za dve uri za uvedbo zapečatenih blagajn, davčno pravičnost in pre-ustroj delovnega časa. Veleblagov-
di obširno poročal o stikih in odno- j nice in trgovine, ra/.en tistih, ki jih sih zaprtih teroristov z navadnimi: upravlja sam lastnik z družinskimi
kriminalci. Glede tega vprašanja vlada v zapoiih popoln razkol med /zgodovinskim jedrom* in /militarističnim krilom* rdečih brigad. Prvi zagovarjajo sodelovanje z organiziranim kriminalom, drugi pa ga zavračajo.
Bržkone pa so bile na včerajšnji razpravi največje presenečenje izjave časnikarja Scialoja, ki je včeraj navedel, da mu je informacije o izročitvi Morovih dokumentov ječarjem bivšega predsednika KD posredoval Stefano Silvestri, podpredsednik Inštituta za mednarodna vprašanja. Za časa ugrabitve Alda Mora je bil namreč Silvestri č'an /kriznega štaba* pri notranjem ministrstvu. Po nedavnih izjavah bivšega ministra Cossige, ki je izključil možnost stikov z ugrabitelji Alda Mora, so včeraj sodniki na podlagi Scialo-jevih izjav sklenili, da bodo v ponedeljek zaslišali Silvestrija
člani, se bodo torej odprle šele ob pri.
še v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu in Splitu.
E. O.
ANKARA — Prometna nesreča, ki se .je zgodila v Turčiji, blizu Gaziantepa, je terjala 25 mrtvih in deset težko ranjenih oseb. Tovornjak, ki je prevažal 35 delavcev, .je na ovinku zavozil s ceste in zgrmel v prepad.
m.
r
•s
t
%
m
Preložen rok za izplačilo IVA
RIM — Spričo stavkovnega giba-! nja v bančnih ustanovah, je finanč-j no ministrstvo odredilo, da smejo plačniki davka na dodatno vrednost (IVA) opraviti izplačilo za tretje
KOLN — Devet turških skrajne žev ki so zasedli turško poslaništvo v Kninu, se je po šestnajstih urah predalo zahodnonemškim oblastem. Predali so se ob dveh ponoči Vsak je prišel iz poslopja konzulata v spremstvu enega aii dveh talcev Policija je prvotno domnevala, da je v rokah komandosov še 13 oseb, kasneje pa se .je izkazalo, da so bi le v poslopju še štiri, med temi tudi sam generalni konzul Ilhan Kiciman. Ta četverica se je zabari kadirala v neki sobi četrtega nad stropja, k jer jih pa oboroženi upor niki sploh niso odkrili.
Komandosi so zahtevali pred predajo vrsto jamstev, vendar so jim zaliodnonemške oblasti zagotovile le politično zatočišče niso jim pa dale dovoljenja za nemoten odhod v neko tujo državo, kot jim tudi ni so dovolile, da bi na televiziji pre čitali svoj politični proglas.
Vso skupino upornikov so torej po predaji postavili pred sodišče.
Na sliki (telefofo AP): posebni oddelki so bili pripravljeni poseči.
iiHinnuinnHfiininnuiimniiiiHiiiniiiiHiuifiiiiitiiiiuiiiiltitHMiiMiitiiiiiiiiiiniiiinMMiniiiinuiHiiniiiimiinuiiiiiiilHMiiunHiiiniiiiniimiiiiniiiiiiiiiuiiiiiin
Popraševanje po novih prepustnicah v mejah poprečja iz prejšnjih mesecev
KOPER - V štirih občinah obalno-kraškega ob močja je v mesecu oktobru na novo dobilo stalno prebivališče 117 prebivalcev iz drugih jugoslovan skih občin. Le malokatero prošnjo so zavrnili, to pa' zato, ker so večjemu številu interesentov (kakih 50 jih je bilo) takoj razložili, kakšne pogoje mo rajo izpolnjevati, če želijo priti do »talnega prebi valstva na tem območju. Gre predvsem za to. da morajo imeti prosilci v glavnem urejena vpraša nja prebivanja in (za aktivni del prebivalstva)_ tudi zagotovljeno delovno mesto. Tega zakon sicer še ne predvideva, vendar je v obmejnih občinah tako ravnanje pristojnih služb (še posebej po zadnjih ukrepih) skorajda neizbežno.
Povpraševanje po maloobmejnih prepustnicah se je povečalo že pred časom, ko so zaostrili nadzor nad osebnimi mejnimi prehodi. Sicer pa so v minulem mesecu v štirih občinah te regije na novo, prvič izdali 74 maloobmejnih prepustnic. To je nekako v povprečju toliko, kot prejšnje mesece. Nekoliko se je sicer povečalo število prošenj šele v zadnjih dneh. Večji del novih prosilcev za maloobmejne prepustnice so tisti tukajšnji prebivalci, ki doslej še niso imeli prepustnice, ker so izkoriščali potni list, ali pa gre za otroke, ki so dopolnili 12 let in s lem pridobili pravico do take prepustnice.
B.B.
Včasih je potrebno zelo malo, da bi se počutili veliko bolje poligel - executive - vir življenjskih moči in dobrega razpoloženja
Priporočamo ga trikrat dnevno dekletom in ženam z oslabljeno splošno kondicijo In nezadostnim spolnim poželenjem,
hp|f|medex
PO.
Ijubljana. Jugoslavija