VSE JE NOTRI ZAŠITO STR. 4 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 16. februarja 2006 • Leto XVI, št. PRAZNIK LJUBEZNI DO SLOVENSKE BESEDE » …8. februar, slovenski kulturni praznik, je praznik ljubezni do slovenske besede. Praznik našega, slovenskega jezika, ki nas opredeljuje kot Slovence; jezika, v katerem je v 19. stoletju naš Prešeren zapisal svoje najpomembnejše pesniške stvaritve, in Slovenci smo ga proglasili za svojega največjega pesnika. Od Prešernovega do današnjega časa je v slovenskem jeziku nastalo nešteto prekrasnih literarnih stvaritev; a Slovenci, naj si bomo v Sloveniji ali izven nje, ne ustvarjamo le v slovenskem knjižnem jeziku: prvobitna slovenska materinščina skoraj vsakega Slovenca je narečje ali katera od pokrajinskih različic jezika. V Porabju je narečje postalo tudi knjižni jezik, saj v njem izhajajo knjige, v njem se ustvarjajo prispevki za časopis, narečje slišimo na valovih Radia Monošter… Narečje je izvorna materinščina Porabskih Slovencev, materinščina vaših mater in očetov, babic in dedkov, dragi učenci in učenke, materinščina vseh, ki so na tej skromni porabski zemlji več kot tisočletje čuvali svetinje slovenstva, porabski slovenski jezik in porabsko slovensko srce… Vse do dan es… Do nas in vas… Ta trenutek, zdaj in tu, še lahko vsaj govorimo slovensko, v upanju, da boste vsaj nekateri razumeli. In morda, kdaj ob kakšni božji iskri, tudi začutili. Začutili usodnost tega, da razumete in čutite, da je bilo slovenstvo vaša usoda, za katero so vas skoraj prikrajšali vaši starši in še kdo… Vsi, ki ste danes zbrani tu, se učite slovenščino v šolah, slovenščino kot narodnostno materinščino; tako smo jo poimenovali, če smo hoteli, da bo zraven vsaj malo srca…,« je povedala na proslavi ob 8. februarju mag. Valerija Perger, višja svetovalka za šolstvo Slovencev v Porabju. Njene misli so za razmislek, in le na prvi pogled lepe in prijazne, če jih pa temeljito preberemo so tudi v opomin. In to ne učencem, temveč nam, odraslim. Staršem, starim staršem, učiteljem, funkcionarjem v narodnostni politiki… Proslavo, katere so se udeležili vsi učenci in dijaki, ki se v kakršnikoli obliki učijo slovenski jezik v Porabju, je organizirala Državna slovenska samouprava. Program so pripravili učenci razkriške šole, ki so ob predstavitvi Prešernovega življenja preko njegovih pesmi, nanizali lok slovenske (otroške) poezije od Levstika do Borisa A. Novaka, skupaj z dijaki monoštrske gimnazije, ki so odigrali dva krajša prizora (Pogovor v knjižnici, Intervju s Prešernom), iz katerih smo spoznali pesnika. Obe šoli sta pa vključili v svoj program tudi Prešernovo Zdravljico (zapeto kot slovensko himno, recitirano v slovenskem in madžarskem jeziku). Pomembnost in posebnost slovenske himne je poudaril v svojem nagovoru tudi generalni konzul v Monoštru Marko Sotlar, ko je govoril o svobodomiselnosti in naprednosti Prešerna: »Najbolje o tem priča predzadnja kitica njegove Zdravljice, ki je danes besedilo uradne himne R Slovenije. …to je verjetno edina himna na svetu, ki želi vsem narodom tega sveta, ne samo svojemu narodu, miru, svobode in sožitja.« M.S. 2 Pogovor z državnim sekretarjem Zorkom Pelikanom ZAKON O ODNOSIH SLOVENIJE S SLOVENCI ZUNAJ MEJA – DO POLETJA »Na tem mestu želim ostati do moje nove zadolžitve v Ljub-radno je bilo slišati, naj bi se Toplicah. Vnaprej ne morem Druga pripomba se nanaša konca mandata,« je kar tako ljani. Zadovoljen sem, da sem nadaljevanje prekinjene seje razlagati, kako bom pristopil na sestavo Sveta za Slovenmimogrede, ko je bil magneto-lahko spoznal pozitivne spre-zgodilo pred prvim krogom k zasedanju, vsekakor z ambi-ce v zamejstvu. Z njihovega fon že izključen, povedal novi membe, do katerih je prišlo madžarskih parlamentarnih cijo, da zasedanje pripeljemo zornega kota gre za zelo podirektor Urada za Slovence v zadnja leta in to me posebej volitev, ki bodo 9. aprila). do uspešnega konca. membno vprašanje, zato mozamejstvu in po svetu in dr-veseli. So pa tudi težave, ki jih Vaš predhodnik Franc Puk-Začele so se razprave (nekaj ramo tu pretehtati vse dobre žavni sekretar Zorko Pelikan, čutijo vse manjšine ne samo šič je zastavil nekoliko tršo podrobnosti s seje komisije in vse slabe učinke ene ali po pogovorih s predsednikom Slovenci na Madžarskem, am-politiko do Budimpešte. V državnega zbora za Sloven-druge variante. Delovati mo-Zveze Slovencev Jožetom Hir-pak tudi v Avstriji in Italiji. ustrezno pomoč mu je bil ce v zamejstvu in po svetu v ramo v smeri, da bi bilo delo nökom, glavno in odgovorno Čeprav se je z obeh strani tudi predsednik komisije samostojnem prispevku) o Sveta za Slovence v zamejurednico časnika Porabje zvrstilo kar nekaj odstopov Državnega zbora za Sloven-Zakonu o odnosih Repub-stvu čimbolj učinkovito, da bi Marijano Sukič, slovenskim in kadrovskih like Slovenije dajalo dobre rezultate. Zdaj generalnim konzulom Mar-sprememb, ne- do Slovencev potekajo razprave in mislim, kom Sotlarjem in višjo sveto-nazadnje ste zunaj njenih da bodo poslanci znali privalko za šolstvo Slovencev v tudi Vi novi dr meja. Sloven-sluhniti argumentom Sloma-Porabju mag. Valerijo Perger. žavni sekretar, ska manjšin-ka za te in druge spremembe Čeprav mimogrede izrečen imam občutek, ska koordina-oziroma dopolnila. stavek ni nepomemben, kajti da madžarska cija, ki zastopa Bi bilo mogoče napovedati, na tem pomembnem mestu stran namerno interese Sloven-da bo zakon sprejet do pose je doslej zvrstilo kar veliko, zavlačuje s skli cev v sosednjih letnih počitnic, torej v prvi preveliko število politikov, ki cem nadaljeva državah, je polovici tega leta? so prihajali in odšli tisti hip, nja v Budimpe pripravila šte-Približno tako je načrtovano ko so nekoliko bolje spoznali, šti prekinjene vilne pripom-in bi se tako lahko zgodilo. s katerimi problemi se spopa-8. seje manjšin be. Omenil bi Vedno pa so mogoča tudi predajo Slovenci v sosednjih dr-ske komisije. dve, in sicer senečenja. Upam, da velikih žavah in po svetu. Kronisti so Da bo nadalje naj bi v prvem presenečenj ne bo in bo zaugotavljali, da se je na mestu vanje seje pri odstavku 13. kon sprejet pred poletjem. državnega sekretarja za Slo-bližno eno leto člena dodali Tu v Porabju skleniva pogovence v zamejstvu in po svetu po njenem za stavek »Vodi ga vor. Vaša ocena na pogovozamenjalo trinajst ali štirinajst četku, verejetno minister brez ru s predstavniki Porabskih politikov in da je edino dr. Pe-ni pričakoval listnice. Urad Slovencev je bila, da si ta ter Vencelj zdržal cel mandat. nihče (kakor je vključen v prostor mora prizadevati Prva slovenska vlada je ime-verjetno ni ver informacijsko za krepitev obmejnega in la za to mesto ministra brez jel nihče, da bo mrežo ministr-čezmejnega gospodarskega listnice – dr. Janeza Dularja, že junija 2005 stva za zunanje sodelovanja. kar zopet predlaga Slovenska v Porabju)? ce v zamejstvu in po svetu zadeve Republike Sloveni-Tako je. Kajti prihajam iz manjšinska koordinacija. Za-Res je, da je prišlo do pre-mag. Janez Kramberger. je«. Gre za Urad, ki ga vodi-Trsta, kjer poteka zelo intendnji sekretar, Franc Pukšič, kinitve 8. zasedanja mešane Znano je, da je bila seja te. Drugič: doda se nov »20. zivno čezmejno sodelovanje. je odstopil, ker ni uspeval komisije. Pred nekaj dnevi v Budimpešti prekinjena a člen«, kjer so naštete pri-Omenim lahko Novo Gorico uresničevati svoje vizije od-sem se pogovarjal z novim zato, ker madžarska stran stojnosti Sveta za Slovence v in Gorico, kar je majhen lanosov in pomoči Slovencem v madžarskim sopredsednikom ni bila pripravljena spre-zamejstvu. Kako ocenjujete boratorij za iskanje različnih zamejstvu in po svetu. Toliko Vilmósem Szabójem. Kako bo jeti obveznosti, ki jih ima pripombe SLOMAKA ob dej-oblik in možnosti čezmejneza uvod, in zdaj k pogovoru z nadaljevanje potekalo, še ne do Porabskih Slovencev na stvu, da bo pobud, preden ga sodelovanja. Enako tudi Zorkom Pelikanom. vem, zato ne morem zagotovi-osnovi veljavnega dvostran-bo zakon sprejet, še več? med Slovenijo in deželo Fur-Porabski Slovenci so Vam ti, da bo seja v kratkem. V Slo-skega sporazuma, in nalog, Za pripombe SLOMAKA sem lanijo Julijsko krajino poteka našteli probleme, kar kaže, veniji začenjamo s pripravami sprejetih na 7. zasedanju v slišal, preden je bil zakon pred-delo posebne mešane komida tudi ta manjšina ni brez na nadaljevanje seje, kakor to Moravskih Toplicah. Kaj bi stavljen v državnem zboru. sije, in v sestavi te komisije težav, čeprav nemara manj počnejo na Madžarskem. V na-dodali k temu? Glede vodenja urada se ne bi iz-deluje posebno omizje za sopolitično izstopajočih, kot so slednjih mesecih bi lahko pri-Ko je bilo v Budimpešti osmo jasnjeval preveč konkretno, ker delovanje med manjšinami. na Koroškem ta čas dvoje-šlo do nadaljevanja in zaključ-zasedanje mešane komisije, sem v zadevo »vpleten«, čeprav Dobre izkušnje ob zahodni zični topografski napisi. ka 8. prekinjene seje mešane nisem bil zraven. Tedaj sem je predlog, da bi Urad vodil mi-meji, v sodelovanju Slovenije Po daljšem času, in sem spet manjšinske komisije, kjer oce-bil na slovenskem generalnem nister brez listnice, v nekem na-s Slovenci v Italiji in Italije z prišel v Porabje, k Slovencem njujejo uresničevanje nalog iz konzulatu v Trstu, sem pa bil slednjem mandatu. Razumem Italijani v Sloveniji, bi po mona Madžarskem. In seveda v dvostranskega sporazuma o na nekaterih prejšnjih zaseda-razloge in utemeljitve SLOMA-jem prepričanju bilo mogoče novi vlogi, kajti ravno danes zagotavljanju enakih pravic njih kot član delegacije ali kot KA, vendar bomo videli, kakšno uveljaviti tudi na meji med (pogovarjal sem se 1. febru-prekmurskim Madžarom in sekretar mešane komsije. Bil bo razmerje med politiko glede Slovenijo in Madžarsko. arja) se začenja tretji mesec Porabskim Slovencem. (Neu-sem tudi na seji v Moravskih tega predloga. Ernest Ružič Porabje, 16. februarja 2006 3 VESELI ZADVEČEREK V IVANOVCIH Seja komisije državnega zbora za Slovence Preveč smo se veselili, gda nas je na Slovenskoj zvezi gospa predsednica TD Ivanovci Angela Novak zaprosila, naj za njivo dröjštvo pripravimo en V PREKMURJI od njé, kak se morajo meti radi med seov pa poštüvati starejše. Ona je s tau décov dosta lejpi plesov že navčila, etak majo dobro pripravleno bogakak si leko dejejo. Pred programom je Turistično drüštvo Ivanovci melo svoj djilejš, gde so Ivanovčani svoje mišlenje, probleme, pi kračeši veseli program. No, v tejm so Porabski Slovenci bogati, tak pri odraslaj kak mlajšaj. Vej se, ka števanovstji mlajši radi plešejo pa déjo kam plesat. Nikšne treme nejmajo, batrivno, karažno pa lepau plešejo. So srečni, če se leko vrtijo pred publikov. Istino, ka na probe ranč tak red-no pa radi odijo. Majo takšno mentorico, stera preveč rada ma mlajše, preveč rada pleše, popejva pa igra tü. S tejm, ka si mentorica Marija Rituper iz Murske Sobote lepau deje z mlajši, se napuna leko včijo ti program. Pri tejm so ji na velko pomauč domanja vodja Anica Salai, fudaš Boris Velner iz Prekmurja, človeško pa njen mauž Kalman Rituper. V nedelo, 5. februara, se je domanjo lüstvo v Ivanovci tü leko radüvalo njivim plesom za dobro pau vöro. Ja, oni bi vejn cejli repertoar dola zaplesali pa bi njim nej prišlo više! Tak je naša deca! Pa kakšen aplauz so dobili! Na, na srejdi programa je pa gledališka držina Nindrikindrik ZS zašpilala kratko igro, v steroj je malo tanače davala ženskam, s sterimi moškimi tanja odkrito taprajli, prejdnji dröjštva pa kulturno reagirali, valas davali. Organizatorji programa so lepau gora prijali pa pogostili svoje goste iz Porabja, ranč tak domanje navzauče. Bili so vsi zadovolni pa srečni z enim drüdjim. Pred zbaugom davanjom so se zgončali, ka se najdejo v Porabji štja tau leto. Ivanovci pa Porabje se prej naj povežata prejk Turističnoga dröjštva pa Slovenske zveze. Zakoj pa nej bi se? Klara Fodor Nejdavnek sam gledo televizijo, gde so se s tejm spravlali, ka za volo velkoga mraza s severni rosagov so se dola k nam prinesli lanforge (brinjovke). Tak so gučali od tauga, kak če bi tau kakšna čüda bila. Meni je od tauga včasin moj dejdek prišo na pamet, šteri je večkrat pripovejdo, kak so oni gnauksvejta lovili lanfore. Tau je edna meštrija bila, s štero so se ftičarge spravlali. Djeseni, gda je že na drejvi koštje (omelo) ozrejlilo, te mala bejla zrnja, ka so tam gor zrasla, so v eden piskrič vküppobrali. Najbaukšo je tisto koštje bilau, ka je vrkar na bauri, zato ka so se tisti bola lovili, kak drügi, šteri so na sadnom drejvi rasli. Da so telko že vküppobrali, ka že dojda, te so piskrič gora na špajert djali pa so te zrnje začnili küjati. Da se je zrnje rancsküjalo pa že teklo, potistim so ešče smolau notra- djali, naj se bola lovi. Etak so mogli küjati ešče pau vöre, pa te je kreda bilau tjaldje. Za tau tjaldje je ftičar emo iz ledra zašito, kama je tau notra leko vlejo. Kreda je ešče emo djano brezove šibice, štere so prejk bile zvrtane na konci. Gda je prišo čas za loviti lanfore, ka je vsigdar v zimi, te gda je mrzlo bilau, je ftičar vöüšo k gauštji. Tam je eden menši gaber vözuseko pa ga je dolaoklesto. Tiste brezove šibice, ka je že nalečano emo, je notra v tjaldje nama v zamejstvu in po svetu NAJVEČ POZORNOSTI SVETU ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU Pobude za sprejem zakona, ki bi celovito urejal odnos Slo venije do njenih rojakov v sosednjih državah in po svetu, segajo nekaj let nazaj. Zdaj, tako kaže, da bo zakon sprejet, zelo verjetno že v prvi polovici tega leta, torej še pred po letnimi parlamentarnimi počitnicami. Tako ocenjuje tudi novi državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan (pogovor s sekretarjem na drugi strani časo pisa), čeprav so dosedanje razprave nakazale, da bo predlog deležen številnih pobud in dopolnil. Zelo skrbno so predlog zakona proučili tudi v Slovenski manjšinski koordinaciji, ki zastopa interese Slovencev v vseh sosednjih državah. O predlogu zakona so razpravljali na zadnji seji komisije državnega zbora za Slovence v zamejstvu in po svetu (pred sednik mag. Janez Kramberger) in podprli dopolnilo za imenovanje ministra brez listnice za Slovence v zamejstvu in po svetu. Poslanec Franc Pukšič, še lani sekretar za Slo vence v zamejstvu in po svetu, je na podlagi lastnih izkušenj poudaril, da vsi Slovenci v zamejstvu in po svetu podpirajo imenovanje ministra brez listnice, zato bi po njegovih be sedah to morala spoznati tudi vlada in »dati zeleno luč«. Popolno podporo imenovanju novega ministra brez listnice je izrekla tudi Mária Pozsonec, poslanka madžarske narod nosti v državnem zboru. Najbolj polemična je bila razprava glede sveta za Slovence v zamejstvu. Komisija je podprla predlog dopolnila, naj bi poslovnik, ki ga sprejme vlada, določil tisti del sestave sveta, ki opredeljuje člane iz Slovenije, članov sveta iz zamejstva pa poslovnik ne bo predpisoval. Sprejeli so tudi dopolnilo SLOMAKA, da svet sodeluje pri izvajanju politike ter strate gije na področju skrbi za Slovence v zamejstvu ter da svetuje vladi in ministrstvom. Zakon bo urejal tudi status Slovencev brez slovenskega dr žavljanstva in repatriacijo. Pomagal naj bi utrjevati narodno zavest in identiteto, pospeševal medsebojne stike in krepil sodelovanje na več področjih. Predlog zakona se nanaša tako na Slovence v zamejstvu in po svetu s slovenskim dr žavljanstvom kot na tiste s statusom Slovenca brez sloven skega državljanstva in brez statusa. Po različnih ocenah naj bi zunaj Slovenije živelo skoraj pol milijona Slovencev ozi roma blizu četrtine vseh pripadnikov slovenskega naroda. Približno 60 tisoč jih tudi ima slovensko državljanstvo. eR ko pa je gora na gaber sklau. gora so vseli na tau drejvo, Par vejk, ka je še na gabri štera je s tjaldjaum namazaostalo, je s tjaldjaum tö notra na bila. Gde so dola seli, od namazo. Putejm je gaber na tistec so se več zdigniti nej tašo mesto postavo, gde se mogli, zato ka so se vcujvlolanforge nosijo. Iz klonje je vili. Če je srečo emo ftičar, te vözejo svojga lanfora pa ga je eden mau več kak petdeset je gora na tau drejvo djau, lanforov leko zgrabo. Te lannaj zove drüge. Če so se lan-fore so domau nesli, potistim forge paulek te drejve nosili, so je pa nesli na odajo. te je te domanji „zvač” začno K. Holec zvati, tisti so se pa prinesli pa Porabje, 16. februarja 2006 4 ČEMER, BRIGE, SKUZE, VESELDJE, ŽALOST … VSE JE NOTRI ZAŠITO! V Pokrajinskom muzeji v Murskoj Soboti leko vidite razstavo z naslovom Hetiške tkanine in vezenine. Hetés zaznamüvle zgodovinsko pokrajino, v šteroj je do 1. svetovne bojne živejla ena najbole starih, indašnjih vogrskih etničnih skupin v Prekodonavji. Najbole značilni za hetiško kulturo so: bejli tip svetešnjoga gvanta, našivavanje s skrivnim vbodom (bujtatásos öltés), za našivavanje so nücali bejlo, rdečo in modro (sivo) prejico, na roke so tkali pojase za zavezovanje srajc, lač in kikel, ženitovanjski krüj fúmu in frizura »konty«. Na hetiško kulturo so vplivali Vogri, Hrvati in Slaveni. Granice Hetésa nejso točno (pontosan) določene. Leko pa gučimo, ka so tou vesnice z vogrskim lüdstvom v okolici Lendave. Hetiška noša je po prvoj svetovnoj bojni začnola taminauti; takšoga svetešnjoga gvanta nejso več škeli nositi, zavolo toga tö nej, ka je prišla nova mouda, posamezne falate gvanta pa so pokapali vküper z mrtveci. Posamezne falate staroga gvanta so eške nosili na cerkvenij prireditvaj in v lüdskij igraj. V 80. letaj 20. stoletja pa so začnoli na novo oživlati hetiško kulturo; gda so ženske začnole našivavati prtičke z indašnjimi mujštri, mintami in vbodi. Na razstavi, štera de odprejta do apriliša toga leta, leko vidite trno lejpo vözašite prtičke. Na indašnji način so zašiti, dapa so napravleni v nouvon cajti. Pa šker tö, s kerim so pridelüvali len in platno. Na zidi visijo okinčane brisače. Gvant je meo trno važno vlogo v človejkovom žitki. Zavolo toga v vitrinaj visijo različni falati gvanta ob rojstvi in smrti pa gostüvanjski gvant sneje in mladoženca. župo in kuglihup, pogačo iz maka in orejov. Dete sta nesla h krsti v cerkev kuma in oča. Mati je morala ostati doma zavolo toga, ka neje smejla po porodi iz hiže. Vörvali so, ka mora, tak kak Marija, gda je nesla dejte v tempelj, ostati doma 40 dni, ka je bila zamazana (od poroda). 40 dni po rojstvi pa je leko odišla oprvin vö iz hiže na vpelavanje v cerkev. Tam se je očistila (zamazanoga) in s tem obredom je bila pá sprejeta med lidi. Gda sta se mladiva dva ščela ženiti, je sneja mladoženci podarila vacalejčec. To je zaznamüvalo, ka ga ma rada. Mati je ob poslavlanji od hiže čerki spekla krüj fúmu v obliki deteta in s tem povedala, ka njima želi dosta dece. Ob kraji gostüvanja je svatba krüj razrezala in so ga razdelili. Svatba je pouleg spopejvala, bole brž so spopejvali, bole brž de dejte začnolo gučati. So pa prle, kak sta se mladiva dva ženila, matere čerkam pri pravile balo. Našivavale in tkale so brisače, kikle, sraki ce, stolnjeke. Tou vse so zložile v omar tak, ka so souse-de potem odile gledat balo, ka vse ma sneja notri, kelko stolnjekov, kelko brisač, kelko srakic. Mrtvi je ležo doma, iz postele so napravili oder, pokrili so ga z bejlim stolnjekom. Pouleg so varastüvali, postavili dve svejči, pejklin, križ. Okna so zaprli, ka ne bi düša vö pobegnola. Pouleg so v škrinjo polagali kose gvanta tö: srakice, džonke, förtoke. Obraz so mrtveci pokrili z vacalejkom. Fajn vövidla pa je frizura »konty«. Takšo frizuro so nosile samo oženjene ženske,kanejsosmejle meti doj spüščenih vlas. Oprvin je sneji napravila frizuro kuma, na drügi den gostüvanja. Zadaj so ženski šivale vküper vlase s takšim lejsenim vsadkom, ka je frizura pokonci (gor) stala. Prejk so si zavezalebejlivacalejk. Sakši den so si same delale vküper prednje vlase, zadjo figico pa so si delale samo ob nedelaj. Ilonka Vida se spominja, ka je v 30. letaj 20. stoletja mejlo takšo frizuro samo eške 16 žensk v vesi Petišovci, potem pa je to zginilo. Takši lejpi falati tkanine in vezenin so napravile mlade dekle ali oženjene ženske, štere so se čemerile pa raščile, gda nejso mogle napraviti lejpoga vboda, pa tö veselile, gda so zašile lejpo srakico za svojoga bodočoga moža. Zatok je naslov razstave Čemer, brige, skuze, veseldje, žalost … vse je notri zašito!. Vseto,kasanvanprpovejdala, leko vidite v sobočkon muzeji do aprila toga lejta. Jelka Pšajd 5 Vsi, ki smo v vogrsko šaulo ojdli, smo spoznali pravljico od škürca pa mravle. Če se dobro spominjam, tau je tak bilau, ka je škürec cejlo leto – gda je dober cajt bio – samo füčko, igro, skako po travi. Mravla je pridno delala, vküp si je spravlala na zimau gesti. Gda je zima es prišla, mravla je vse mejla, škürec pa nika nej. Nej dugo ka sam na vogrskoj televiziji od ednoga humorista tau etak čüla: Poleti je škürec samo igro, füčko, skako od trave do trave, mravla je pa flajsno delala, se je pripravlala na zimau. No, gda je zima es prišla, je škürec nika nej emo, depa mravla tü nej. Od toga mi je napamet prišlo, ka se gnesden buma z lüdami tü tak godi. Es je prišla zima, kak so pisala novine, divja zima. Nalagati trbej, vej pa v mrzlom daumi človek ne more biti, prebivati. Največ naši lüdi je rejsan tak bilau kak mravla. Pripravili so se na zimau, drva so zosekali, kreda nalekli pa so etak čakali zimau, štera se je rano nut poklaunila. Začnili smo küriti, tüj pa tam bole, kak bi tau potrejbno bilau. Pa je te zima vse bola »stiskavala«, mi smo pa vse bole v kazane, v kala klali drva z vüpanjom, ka tau nede tak dugo trpelo. Pa buma dugo trpi. Ranč tak dugo, kak so zime pred nistrnimi deset lejtami nazaj dugo trpele. Kak so te lüdje tau preživeli, bi od toga leko dosta gučali. Pa k tomi eške moramo vcuj dati, ka tista lejta smo nej meli telko pa fajn topli oblek pa črejvlov, kak mamo gnes. Spominjam se, ka te so doma moja mati šparali drva, nej so nalagali cejli den. Istina, ka so bole fajn špajete meli, kak je mamo gnes. V künji je nut zozidani špajet bio, tam se je küjalo, peklo. Zazrankoma so naložili, so zajtrik naprajli, maro nakrmili pa so špajet več nej nalagali, samo poldne, gda so obed spravlali. Če nam je mrzlo ŠKÜREC PA MRAVLA bilau, smo gor na špajet se-dli, pa smo se tam segrejvali. Pa tau je tak bilau večer tü, sobe, gde smo spali, smo tü nej vsakši den zakürili. Pa kak smo drva pripravlali? Vse z rokami, z rokami smo kakše sialdje vörezali, vsakšo vejko vküp potegnili, s tenki vejk smo pa »püšle« redli, s tistim smo vužgali ogenj. Doma je vsakši mogo etak jeseni drva pripravlati. Z rokami smo je žagali, kalali pa nut v üto nosili. Mi, deca tü. Drva so nej smele sfaliti, mati je tak nut talala, ka so do sprtoletja mogla dojti. Kak je pa gnes? Gnes je tak, ka drva s svoje gaušče pripelamo, največkrat vejke tam njamo, ka je po gauščaj nej mogauče ojdti. Motoržage muvijo, traktorje vövozijo, pa doma ranč tak vse z mašinami delamo. Ka je tau nej dobro? Kaj pa nej. Zakoj pa nej. Samo ka nas zatok tau vse košta, pa nej malo. V etom modernom svejti je vse za pejnaze, kak so se inda svejta hejcali, prej voda tü. Buma voda tü. Pa te gnauk samo na srejda zimé tau napamet vzememo, ka so drva sfalila. No, te smo tak zopojdli kak mravla, štera je cejlo leto delala, se pripravlala, pa te s škürcom vred nejma nika. Te pa človek čüje v najvekšom mrazi, ka kavülijo motoržage, vej pa küriti trbej. Nas pa te nistrni vöponücajo, drva nam gnauk za dragše odavajo, kak so vrejdna. Tau je tü nikša vrajža istina, ka smo bole zmrznjeni kak inda svejta. Povejmo, mi, deca, gda je etakši snejg bio, smo na saní sedli pa v kakšne ronje naravnjeni smo se ordali, smo lejtali po brgaj, smo se doj čujskali pa nazaj tavö leteli, pa nam je nej mrzlo bilau. Moja mati so mi tistoga ipa gučali, ka je tak tü bilau, gda so oni mali bili, ka so stariške črejvle skrili, zatok ka je črejvle v šaulo pa v cerkev trbelo šparati, pa te je več mlajšov samo eden par črevlov melo. Pa te so se zatok itak vozili s kakšnimi sanami. Kak je gnes? Gnes je tak, ka sam v tauj zimi v našoj vesi eške nej vidla deco s sanami se voziti, lejtati. V toploj sobi televizijo gledajo, internet mantrajo, pa kürijo, kürijo, naj ne zmrznejo. Vejn, ka vse ne more tak biti kak je bilau. Depa za malo več zdravja bi deco trbelo malo na brejg zagnati, naj se vozijo, naj vidijo, čütijo, ka je tau ranč tak fajn – če nej bola – kak nauč den sejdeti pri televiziji, si oči kvariti pa vsakši den vsebole »meki« gratati. Stoj bi leko pravo, ka se pa čednim, vej je pa gnes že drugi svejt. Tak je, cejlak drugi svejt je, depa »šparati« trbej. Vse leko ta zdjuvčamo, drva, pejnaze, pa ka je najvekšo, našo zdravje tü. Irena Barber … DO MADŽARSKE Festival madžarske filmske produkcije Na 37. filmskem festivalu v Budimpešti so predstavili 460 novih produkcij, izmed teh 24 igranih, 28 eksperimentalnih, 39 dokumentarnih in 12 poljudno-znanstvenih filmov. Proračun igranih filmov je znašal 4 milijarde 380 milijonov forintov, samega festivala pa 150 milijonov forintov. Filme si je ogledalo skoraj 50 tisoč Pripovejsti iz Muzeja Murska Sobota ljudi. Med igranimi filmi so bili STESANA ŠKRINJA med gledalci najbolj popularni: Taxidermia Györgya Pálfija, Fe hér tenyér (Bela dlan) Szabolcsa Hajdúja in film De kik azok a Lumnitzer nővérek? (Toda kdo so sestre Lumniczer?) Pétra Bacsója.Te tri filme si je ogleda lo 4793 gledalcev. Spominski park v vasi Hejce Samouprava vasi Hejce želi na rediti spominski park v spomin strmoglavljenega vojaškega letala, ki je s Kosova letelo na Slovaško z vojaki, ki so se od pravljali na dopust. Letalo je Lejpa je ta stesana škrinja ali pa lada tö, kak bi njoj prajli v ni strmoglavilo nedaleč od vasi, v šterni talaj naše krajine med Muro pa Rabo. Inda so takše lade nesreči je zgubilo življenje 42 mele skur vse džine po vasaj pa v varaši tö. Edni bole prouste, vojakov in osebje letala. Spome drugi bole bogato vönapravlene. Za njo so zvekšoga skrb mele nik, ki ga želi postaviti slovaška ženske, stere so v njoj držale gvant ali pa postelino. Ta škrinja v vlada, bo prav tako stal v spo- Muzeji Murska Sobota je bila stesan pa okinčana z vrejzanimi minskem parku. Majhna vas, ki ornamentami leta 1832. Pravijo, ka stesani lejs duže „živé” kak je na severovzhodu Madžarske, žagani. Če poglednemo tou lado pa njena lejta, leko povejmo, ka je tou ranč istina. Miki Roš je po nesreči postala cilj turistov, ki so na kraju nesreče iskali predmete, zato so madžarski in slovaški vojaki še enkrat prečesali in očistili območje. Prireditve, nastopi • Dobrodelni Leo club iz Murske Sobote organizira 24. februarja v gradu gledališki večer, na katerem bosta nastopili gledališki skupini iz Porabja. Gledališka družina Nindrik-indrik se bo predstavila z dvema kratkima igrama (Čistak normalen dan, Dvej ženski v gledali), gledališka skupina Veseli pajdaši pa s komedijo Šaula včera, šaula gnes. • 26. februarja bo gledališka družina Nindrik-indrik s predstavo Male bojne gostovala v Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota vabi na obisk POTUJOČE KNJIŽNICE. Brezplačno vam nudi izposojo knjig zvočnih in videokaset. Vaš kraj bodo obiskali: v ponedeljek, 13. in 27. marca, v ponedeljek, 10. aprila v ponedeljek, 15. in 29. maja in v ponedeljek, 12. junija ČAKAJO VAS: na Gornjem Seniku od 8.30 do 9.30 ure v Slovenski vesi od 10.00 do 10.30 ure v Števanovcih od 11.00 do 11.45 ure v Monoštru pri Slovenskem domu od 12.15 do 13.00 ure. Černelavcih. Porabje, 16. februarja 2006 6 Pred dvajstimi, trestimi lejtami so se mladi nej tak pripravlali na gostüvanje kak gnesden. Mladi par nej noso vabila (meghívó) kaulivrat, samo tistim so poslali, šteri so daleč vkraj živeli. Kaulivrat po vesi pa po sosedji vasnicaj je odo zvač, pa je pozvau lidi na gostüvanje. Feri Grebenar (Štonarski Feri) več ne žive na Gorenjom Siniki, depa večkrat odi domou k sestri pa k tašči. Pri enoj tašoj priliki sam ga pita-la, če je on tö biu zvač: »Ge sam zvač biu pred več kak trestimi lejtami, leta 1974, na sestrinoj gostüvanji. Name je ona prosila, naj baudem zvač. Ponavadi kašo žlato so prosili ali pa dobroga pajdaša. Potistom je te pojep biu drüžban tö na gostüvanji. Prva so se mladi zvekšoga samo te ženili, gda je fašenek biu.« • Gda je odo zvač kaulivrat? »Dva kedna prva, kak je bilau gostüvanje. Mladoženec, sneja pa njini stariške so vküp spisali, koga vse trbej zvati, pa te k tistoma rami je üšo zvač.« • Kelko je vas ojdlo, pa kak dugo ste ojdli? »Zvekšoga eden, samo te sta bila dva, če dosta lidi trbölo zvati. Te je eden odo po Janezovem brejgi, drügi pa po Grbejnščeki. En den smo odli, depa če pri enoj iži smo se dugo zadržali pa dosta pili, te se tazavlejklo na dva.« ZVAČINSTVO • Kak ste bili gornaravnjeni? »Meli smo cejli gvant, lače pa rejkli, na glavej klabük s pantlikami pa z rozmarijino vejko. Po plečaj smo meli flašo kaulidjano, v šteroj smo nosili vino. Če smo po pauti koga srečali, smo ponüdili vino pa smo pravli: ’Kauštajte tau vino, če de prviščina dobro mlejko mejla’.« Senički drüžbange, z lejve drugi Feri Grebenar • Kak je pa bilau zvanje? »Gda sam prišo k rami, te je tjaukokrat trbölo zdjufkati, tjauk lidi sam od tistoga rama zvau. Gda sam nutprišo, najoprvin sam ponüdo vino, ka naj pigejo mladim na zdravje. Potistom sam pa gučo: »Hvalen bojdi Jezuš Kristuš! Mir krščanski in Božji blagoslov želejm etoj poštenoj hiži. Ge sam poslani k vam z Gorenjega Sinika od Bajzek Štefana in njegove zaročnice Škaper Karoline, šteriva sta se paulek Božjega zrendelüvanja na žitek svetoga hištva doli zavezala. Zato svojega radüvanja prvi den, tau prisestno nedelo ščeta držati. Vas z vašov familijo in z drugimi prijetnimi gosti v račun ščejo zračunati. Zato se po meni date zvati naprej imenovane nedele na eden mali falajček krüja in na par kupic vina, štero je Gospaud Baug blagoslovo. Zato se nemate z nikem vözgovarjati, liki si kreda dejte trde mošnje, glasne gute, friške pete in ostre nože. Ne bojte se, gesti baude zadosta. Mamo zgrableno edno sinico, štero devet bab že tri dni skibe. S temi perjami okoli rama nastelemo, ka če bi stoj spadno, tak naj na meko spadne. Mesa mamo zavole. Ednoga bika smo edno leto krmili na ed nom erženom bet-vi privezanoga. Toga smo dojbujli. Samo jajca majo tri cente, rep smo pa ranč nej cüjzvagali. Poslali smo v gaušče tri jagre živino strejlat. Eden je slejpi, drügi je plantavi, tretji pa nika ne vidi. Te slejpi bo strejlo, te plantavi de loviu, šteri pa nika ne vidi, on de pa vküper noso. Če bi meso sfalilo, poslali smo edno nago ciganjsko dejte na süji potok ribe lovit. Zato se nika ne zagovarjajte, meli mo zadosta stroška. Raba in Müra je pogorejla in kaulivrat pečene ribe vozijo. Prosim vas, krede se dejte na den naprej imenovani. Pozvana je cejla držina. Tau so reči moje. Obečate ali nej?« Gda sam tau gučo, te sam kaulivrat odo po künji. Gda so mi obečali, ka pridejo na gostüvanje, te sam dojseu, pa te so mi podvorili. Daubo sam gesti, piti, vse najbaukše. Dali so küjano šunko, pečeno mesau, pa na oli krumple, ka naj fejs pijen ne gratam, pa naj bola ladam píti. Gda sam üšo vkraj od iže, te sam eške nauk zadjufko.« Tak je bilau tau zvačinstvo. Škoda, ka gnesden tau več ne držijo, depa lepau je, ka sneje eške odijo po daraj, tau eške mladi držijo. Ge mislim, ka je lejpa šega bila, pa ves je malo bola vküper držala. Agi Hanžek Pismo iz Sobote NOUVE OBČINE Nete vörvali, dapa dugo smo že nej meli referenduma. Dapa včakali smo se ga! Meli smo referendum za nouve občine. Ništerne vesnice ali pa mali varaši so več nej škeli biti zoženjeni vküper z drugimi v občini. Zato so si zaželejli, ka do sami na svojom, ka do meli svojo občino s svojim žüpanom. Ne vejm ginau, v kelko takši mestaj so si tou želejli, naj tak bou. Samo nej najbole čisti si leko s tejmi numerami glavou tere. Name je pri vsem tejm migalo nika vcejlak drugoga. Gda se tou zgotouvi, ka do občine vse bole male, pa de že vsikša vesnica škela biti občina? Nej mi ranč trbelo broditi. Moja tašča Regina, trno čedna ženska, mi je tou vcejlak po svoje vöovadila. Na, nej mi je vöovadila, zato, ka bi jo ge pito. Vö mi je ovadila s tejm, kak si tou una brodi. Kak takši vcejlak mali nevoulasti Slovenec. -Mi bi tö leko meli svojo občino, bi leko bili vcejlak za sebe, -si je zgučavala na glas, gda je gledala na teveni od toga najbole nouvoga referenduma. -Tej lidge, ka škejo svoje nouve občine, istino majo. Boukše de njim šlau, gda do bole sami za sebe. Mi bi tö tak mogli naprajti. Dapa zdaj de palik trbelo čakati dosta lejta, ka kakši takši referendum na red pride. -Vej smo pami sami zasebe.Vejsmo pa gé občinaMurska Sobota.Rejsan,kasmovsemenjevarašpavseboleves,dapamisvojo občinodunmamo, -samnjojmogovöovaditi,najnegučinorije. -Ti nika ne vejš pa nika ne razmejš, -je nagnouk gratala kak profesorica Regina, trno čedna ženska. -Vej bi se pa naš falat varaša razpito s cejlim varašom. Mi, ka živemo na lejvom kraji velke poštije, bi meli svojo občino, tisti s pravoga kraja pa svojo, -je že risala na paperi, kak bi tou vövidlo. -Če bi mi meli svojo občino, bi bila naša poštija gvüšno prva spucana od snega, kak pa je bila do tejgamau. V našoj občini bi meli samo … Nej, tou nej bi šlau! Nej, naša nouva občina bi bila brezi tisti slejdnji dvej vilic. Tisti, ka tam živejo, so nikšni čüdni. Nej, naša občina de brezi nji, pa tisti falat tö nede kcuj k nam spadno, kak so gora postavili tisto čüdno dojzavertivano fabriko. Takšo nam v našoj občini nej trbej! Ja, pa tou je tö gé, ka tisti falat vkraj vrejžemo, gde živé tista klajfarska držina Bumbašov. Takše mi v našoj nouvoj občini ne nücamo. Tak si je zgučavala moja tašča Regina, trno čedna ženska, pa na papejr risala občino znoutraj Sobote, ka bi njoj bila največ vrejdna. Risala, je dejvala granice občine es pa ta, je doj brisala, pa je znouva postavlala, dokejč je tam nin za tri vöre zgotouvila. Ge sam pomalek že drejmo. -Na, pogledni, takša de naša občina, gda mo mi na redej za referndum, -je moja tašča Regina, trno čedna ženska, doj dala pred mene papejr. Gledo sam ga, pa gledo pa li samo gledo, pa sam nej biu najbole gvüšen, če dobro vidim. Dapa pomalek sam biu gvüšen, ka vidim tisto, ka za istino vidim. Pomalek sam tou našo nouvo občino dau nazaj na sto. -Mojalübatašča! -samsivzeupunaplüčalufta. -Vejpa vtojobčini je samo naša vilica pa eške ta je nej cejla nut gé, ka falijo … -Gvüšno, ka falijo! Vej pa ne more vsikši biti z nami vküper v našoj občini, -je papejr z nouvo občino lepou vküper sklala pa ga nut djala v malo lado. Ja, tak je bilou. Če mi ne vörvlete, vam pokažem tej njeni atlas z našo občino. Pa gvüšni bojte, ka bi kaj takšnoga najšo eške pri kakšnoj držini. Do drgouč mi ostante zdravi pa veseli, vej sprtolejtje blüzik ide! Miki Porabje, 16. februarja 2006 7 Miki Roš IZ MOJOGA DNEVNIKA Ime mi je Janina. Kelko sam stara, vam ne ovadim, ka se takšo deklin ne spitavle. Leko pa vam povejm, ka eške ojdim v šoulo. Dnevnik sam za čala pisati zato, naj ne pozabim, ka se mi je zgodilo v dnevaj mojoga živlenja. Na, vej človek ne mora samo tak tapozabiti, ka se njemi je zgodilo. Dapa nigdar se ne vej. Dnevi mojoga živlenja so se začali pisati, pa je zato tou moj dnevnik, ka se v njem piše od moji dnevaj. ZAZRANKOMA, PO STEROM SE DEN SPOZNA Dragi moj Dnevnik! Ja, dragi moj Dnevnik, gučijo, ka se prej den spozna po tistom, kak se začne. Dapa tou je sploj nej istina gé! Tou nikak ne more biti istina! Vej ti ge tou brž vöovadim, zakoj tou ne more biti istina. Vsi domanji smo se zazrankoma prebidili skur v istoj minuti. Vsi vküper smo se vsikši v svojoj posteli vövtegavali. Na, ata pa mama sta se kak mauž pa žena vküper vövtegavala v svojoj velkoj posteli. Po toum vövtegavanji smo se vküper najšli pred kopalnico, ka mo se mujvali. Nej vsi nagnouk, liki vsikši sam za sebe. Ranč tak je bilou! Ranč sam škela stoupiti nut, gda pride kcuj k dveram moj brat Andi. Naprajla sam njemi mesto pa prajla, naj de un prvi nut. Nej, je pravo, poj ti, ka si prva Gnes je biu kulturni den. Na, biu je kulturni svetek. Tou so si naši prejdnji trno lepou vözbrodili. Tou, ka mamo kulturni svetek. Nej trbej iti v šoulo, nej se trbej nika včiti, pa dugo sam leko bila v posteli. Trno dober je kulturni svetek. Pa eške tou je bilou, ka se je mama korila z našim atom. Bilou pa je tak. Naš ata je po neprišla. Pa je v tejm kcuj prišla naša mama. Z Andijom sva njoj prajla, ka müva počakava. Nej, je prajla mama, ge na vaja počakam. In tak smo se ravnali eden do drugoga, dokeč je nej vsikši biu mujti. Od toga našoga ravnanja je nej nika dobroga vöprišlo. Dosta časa smo ponücali, ka smo se mujli. Vej smo se pa eden drugomi tak lejpoga delali! Pa je naš ata zamüdo v slüžbo, naša mama na bus do slüžbe pa sestra Zana tö na bus do vekše šaule, ge pa Andi pa sva zamidila v tou bole menšo šoulo. Zatoga volo je nej den biu nika bole lejpi. Ka bi pa biu!? Leranca se je korila z meuv, kak bi koga bujla. Andi je skur doubo za vüje, ka je nej dopüsto, ka se učitel z njim kori. Mama je prišla prekesno v bauto, naš ata pa KULTURNI DEN sreči brsno v nogačo od stola. Trno krepko je brsno. Zato je tö trno krepko kunou. Ka vse je povedo, ti ne smejm vöovaditi, dragi moj Dnevnik. Vejn, bi se od nevoule gor vužgo, ta k lagvo je gučo. Zato ga je moja mama na red gemala. Prajla njemi je, ka bar na kulturni svetek naj vöpokaže malo več kulture. Vej bi tak bilou tö, če je prvi den v najbole nouvoj slüžbi zgübo tou najbole nouvo slüžbo. Vej pa ne moreš zamiditi prvi den slüžbe! Tak je bilou, moj dragi Dnevnik! Zdaj si leko brodiš, kakšni smo prišli domou? Eden bole čemerasti od drugoga. Kak bi pa bili ovakšni, če je pa vse šlau naaupak? Pa pravijo, ka se po zazrankoma den spozna. Vraga, nikak je nej tak! Zazrankoma smo tak bili dobri eden do drugoga, ka je tou ranč nej za vörvati. Pa smo zatoga volo nevoule meli v šouli pa v slüžbaj. Pa smo se zatoga volo trno čemerasto gledali med seuv. Pa se eške zdaj nevoulivamo. Tak, ka je nika nej istina, ka se po zazrankoma den spozna. Nikak ne more istina biti, ka de cejli den takšen, kak se začne. Začno se je s padaško lübeznijo v držini, skončo pa s čemerami. bi nej eške gnouk njegva nouga najšla nogače od stola. Zdaj je takše gučo, ka bi si mogla vüje spucati. Mama njemi je več nej nika škela prajti, samo si je tak na pou glasa brodila. Vej pa kokouš več kulture v sebi nosi kak moj mauž, je šuktivala. Na, telko smo se v našoj držini na kulturni svetek zgučavali od kulture. je brodijo. Zato pa je je grato vijer. Kak mo šli na jo, - je gratala vcejlak najbole bilou bole živo pri gostüvanje? Niške nema nika čedna naša Zana. nas doma. Malo DEN, GDA JE PRIŠLO POZVANJE V šouli je bilou vse tak, kak mamin stric prineso pozva ka neškem plesati, - se je skur ma šegou biti. Od pojbov sam nje za gostüvanje. Ženo de se začo djoukati naš mali Andi. si ranč nej brodila. Vej so pa njegvi sin. Zato nas je pouzvo -Ge pa ne idem, ka se tam nikšni nej. Samo na nori na gostüvanje. V naši držini vsi vsigdar samo napidje za oblečti!? Kelko de nas košto Ata pa mama sta pa tadale po obedi je dar? Zakoj nas zovejo, vej se brodila samo od pejnez. Namé eden da-pa skur več ne poznamo!? je niške nej pito čistak nika. lešnji - Ge ne idem na gostüvanje, PETEK, 17.02.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.10 MODRO, 10.40 Z VAMI, 11.30 POGLED NA ... CERKEV SV. MIHAELA NA LJUBLJANSKEM BARJU, 11.40 FOTOGRAFIJA NA SLOVENSKEM, DOK. SER., 12.20 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 OBZORJA DUHA, 13.50 DUHOVNI UTRIP, 14.05 FILM PRED OLTARJEM, DOKUMENTAREC MESECA, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 PALČEK DAVID, RISANA NAN., 16.05 RISANKA, 16.10 IZ POPOTNE TORBE: SLADKORČEK, 16.30 ŽIVALSKI VRT IZ ŠKATLICE, ŠKOT. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 SUPER MUHA - ZGODOVINA GENETIKE, ANG. ZNANST. ODD., 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 BIZGECI, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 21.15 TURISTIKA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 POLNOČNI KLUB, 0.05 SUPER MUHA - ZGODOVINA GENETIKE, PONOVITEV, 1.05 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT PETEK, 17.02.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 8.45 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE - TORINO 2006, 10.00 SMUČARSKI TEKI, 12.00 ALPSKO SMUČANJE, 14.00 DESKANJE NA SNEGU, 15.00 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE - TORINO 2006, 17.00 ALPSKO SMUČANJE, 18.00 SMUČARSKI SKOKI, 19.30 ALPSKO SMUČANJE, 20.45 PRIOSTRITEV NA ZOI, 21.45 UMETNOSTNO DRSANJE, 23.00 PUSTOTA, SLOV. FILM, 0.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.55 INFOKANAL SOBOTA, 18.02.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 ZGODBE IZ PRAZNIČNE ŠKOLJKE, 7.40 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 8.25 GUSARSKI OTOKI, FRANC. NAN., 9.20 PES, KI JE KONČAL VOJNO, KAN. FILM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 PRVI IN DRUGI, 13.40 PORABSKI/SLOVENSKI UTRINKI, 14.05 DOKTOR MARTIN, ANG. NAD., 15.00 VEDNO SEM HOTELA BITI SVETNICA, BELG.-LUKS. FILM, 16.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 SOŽITJA, 18.20 SOLZICE, 18.40 BIZGECI, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA, 20.40 HRI-BAR, 22.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.35 TELESA, ANG. NAD., 23.35 VELIKA POŽRTIJA, FRANC.-IT. FILM, 1.40 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, SOBOTA, 18.02.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 8.20 SKOZI ČAS, 8.30 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE -TORINO 2006, 10.00 SMUČARSKI TEKI, 11.00 ALPSKO SMUČANJE, 12.30 BIATLON, 14.30 BIATLON, 16.00 LP V ROKOMETU, KRIM MERCATOR - LARVIK, 18.00 SMUČARSKI SKOKI, 20.00 PRIOSTRITEV NA ZOI, 21.00 HOKEJ NA LEDU, 23.20 SOBOTNA NOČ: U ŽERONC NA SKEDNU, GLASBENA ODDAJA Z ALEKSANDROM MEŽKOM, 0.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.45 INFOKANAL NEDELJA, 19.02.2006, I. SPORED TVS 7.30 ŽIV ŽAV: PALČEK DAVID, RIS. NAN., SVET PETRA ZAJCA IN PRIJATELJEV, RIS. NAN., PIKA NOGAVIČKA, RIS. NAN., 10.25 ZAPISKI S POTAPLJANJA, FRANC. DOK. SER., 10.50 SLEDI, ODDAJA O LJUBITELJSKI KULTURI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 14.30 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA -VIKEND PAKET, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 BIZGECI, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 KO ZORIJO JAGODE, SLOV. FILM, 21.30 INTERVJU, 22.25 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.50 ZASEBNO ŽIVLJENJE UMETNINE: MALA PLESALKA PRI 14. LETIH, ANG. DOK. SER., 23.40 MARKO HATLAK IN SKUPINA FUNTANGO, 1.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT NEDELJA, 19.02.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 8.35 SKOZI ČAS, 8.45 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE - TORINO 2006, 10.00 SMUČARSKI TEKI, 12.00 ALPSKO SMUČANJE, 13.30 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE - TORINO 2006, 15.55 SLOVENSKI POKAL V KOŠARKI (M), 17.45 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE - TORINO 2006, 20.00 PRIOSTRITEV NA ZOI, 21.00 UMETNOSTNO DRSANJE, 22.30 HUDODELCI, SLOV. FILM, 23.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.20 ŠPORT, 2.00 KOŠARKA - TEKMA ZVEZD NBA, 5.05 INFOKANAL PONEDELJEK, 20.02.2006, I. SPORED TVS 6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.25 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 14.30 TURISTIKA, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 KRTEK: KRTEK SANJA, RISANA NAN., 16.05 RADOVEDNI TAČEK: JAGODA, 16.25 RISANKA, 16.30 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: RAČUNI, 16.40 BISERGORA, LUTK. IGRANA NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 POGLED NA ... GRUBERJEVA PALAČA, 17.50 FOTOGRAFIJA NA SLOVENSKEM, DOK. SER., 18.30 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 LOKOMOTIVČEK TOMAŽ IN PRIJATELJI, RIS., 18.45 PINGU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 IZZIVI, 20.30 OPUS, 21.00 DOKTOR MARTIN, ANG. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 DEDIŠČINA EVROPE: MLADI DOKTOR FREUD, AM. NAD., 23.50 POGLED NA ... GRUBERJEVA PALAČA, 0.00 FOTOGRAFIJA NA SLOVENSKEM, DOK. SER., 0.40 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT PONEDELJEK, 20.02.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 8.15 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE - TORINO 2006, 9.30 ALPSKO SMUČANJE, 11.30 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE - TORINO 2006, 13.00 ALPSKO SMUČANJE, 14.30 KOŠARKA, TEKMA ZVEZD NBA, 18.00 SMUČARSKI SKOKI, 20.00 PRIOSTRITEV NA ZOI, 21.00 UMETNOSTNO DRSANJE, 23.10 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.05 INFOKANAL TOREK, 21.02.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.30 SOŽITJA, 11.30 SOLZICE, KRATKI IGRANI FILM, 11.45 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 HRI-BAR, 14.20 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 SVET PETRA ZAJCA IN PRIJATELJEV, RIS. NAN., 16.05 MUNKIJI, RIS., 16.10 RISANKA, 16.15 JEZUS IN JOSEFINE, DANSKA OTR. NAD., 16.35 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 KRATKA ZGODOVINA SLOVENSKEGA JEZIKA, 18.05 RESNIČNA RESNIČNOST, 18.40 SIMON V DEŽELI RISB S KREDO, RIS., 18.45 PAVLE, RDEČI LISJAK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 POD ŽAROMETOM, 20.55 MARIJA VERA: HOČEM OSVOJITI SVET, PORTRET IGRALKE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 ZASEBNI ARHIVI PABLA ESCOBARJA, ŠPANS. DOK. ODD., 23.45 KRATKA ZGODOVINA SLOVENSKEGA JEZIKA, 0.15 RESNIČNA RESNIČNOST, 0.50 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, TOREK, 21.02.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.45 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE - TORINO 2006, 11.00 NORDIJSKA KOMBINACIJA, 12.00 BIATLON 4 X 7,5 KM (M), 14.00 NORDIJSKA KOMBINACIJA, 14.30 HOKEJ NA LEDU (Ž), 17.00 HOKEJ NA LEDU (M), 20.00 PRIOSTRITEV NA ZOI, 20.40 LP V NOGOMETU, BAYERN MÜNCHEN - AC MILAN, 22.40 UMETNOSTNO DRSANJE, 23.30 VAŠKI UČITELJ, SLOV. FILM, 0.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.50 INFOKANAL SREDA, 22.02.2006, I. SPORED TVS 6.20TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 OTROŠKI PROGRAM, 10.25 KNJIGA MENE BRIGA, 10.50 SUPER MUHA - ZGODOVINA GENETIKE, ANG. ZNANST. ODD., 11.50 PASJA ZADEVA, ŠVEDSKI FILM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NEKAJ MINUT ZA DOMAČO GLASBO, 13.35 LJUDJE IN ZEMLJA, 14.25 ZAPISKI S POTAPLJANJA, FRANC. DOK. SER., 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 FRAČJI DOL, LUTK. NAN., 16.05 POD KLOBUKOM, 16.35 SKIP IN SKIT, RIS. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 Z VAMI, 18.30 ŽREBANJE ASTRA IN LOTA, 18.40 PIKIJEVE GLASBENE DOGODIVŠČINE, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 PRIDNO DEKLE, AMERIŠKI FILM, 21.30 LED IN OGENJ, SLOV. DOK. FILM, 21.35 ČEZ, SLOV. DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 OMIZJE, 0.10 Z VAMI, 1.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT SREDA, 22.02.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 8.45 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE - TORINO 2006, 10.00 SMUČARSKI TEKI, 11.10 DESKANJE NA SNEGU, 12.30 SMUČARSKI TEKI, 14.00 DESKANJE NA SNEGU, 14.40 ALPSKO SMUČANJE: SLALOM (Ž), 16.00 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE - TORINO 2006, 17.40 ALPSKO SMUČANJE: SLALOM (Ž), 18.50 HOKEJ NA LEDU (M), 20.00 PRIOSTRITEV NA ZOI, 20.40 LP V NOGOMETU, CHELSEA LONDON - BARCELONA, 23.30 ČRNA ORHIDEJA, SLOV. FILM, 0.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.45 INFOKANAL ČETRTEK, 23.02.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.00 SNOBS, AVST. NAD., 10.25 POD ŽAROMETOM, 11.15 IZZIVI, 11.45 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.30 INTERVJU, 14.20 OPUS, 14.45 ODPETI PESNIKI, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 TRACEY MCBEAN, RIS. NAN., 16.00 RISANKA, 16.10 SPREMINJAJOČI SE BARRY, KRATKI DOK. FILM, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 PLANET POŠASTI, RIS. NAN., 17.35 ŠTAFETA MLADOSTI, 18.20 DUHOVNI UTRIP, 18.40 MERLIN, ČUDEŽNI KUŽA, RIS. 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 PRVI IN DRUGI, 21.20 OSMI DAN, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 KNJIGA MENE BRIGA, 23.10 GLASBENI VEČER -MOZARTOVO LETO, 0.25 ŠTAFETA MLADOSTI, 1.10 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PONOVITEV ČETRTEK, 23.02.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.45 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE - TORINO 2006, 11.00 DESKANJE NA SNEGU, 12.00 BIATLON 4 X 6 KM (Ž), 14.00 DESKANJE NA SNEGU, 15.30 AKROBATSKO SMUČANJE, 16.30 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE - TORINO 2006, 18.30 AKROBATSKO SMUČANJE, 20.00 PRIOSTRITEV NA ZOI, 21.00 UMETNOSTNO DRSANJE, 23.00 NOBENA NOČ NI PREDOLGA, KAN. DRAMA, 0.40 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.05 INFOKANAL ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 5.200 SIT ali 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, SWIFT koda: OTPVHUHB