pln*««« v cermmfl. Leto XIX., št. 37 Ljubljana, nedelja 13. februarja 1938 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122. 3123. 3124. 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, ftelen-burgova uL — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190 Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. izhaja vsaM dan razen ponedeljka. NaroCnma umS* mesečno Din 25.—» 28 inozemstvo L>in »O.— Uredništvo: Ljubljana Knarijeva ulica 5. telefon 3122. 3123 3124. 3125 31*6 Marioor. Grajski trg št 7. teleton St 2440, Celje, Strossmayer)eva ulica štev. I, telefon št 65 Rokopisi se oe vračajo Začetek proračunske razprave V narodni skupščini se je pričela glavna proračunska razprava z obesež-mm ekspozejem finančnega ministra. Kakor računajo, bo skupščina opravilo razpravo v enem mesecu, nakar bo proračun predložen senatu, da ga tudi on odobri. Kakoi je znano, se začenja pri nas državno gospodarsko leto s 1. apri.om. pa ni nobenega dvoma, da bo do tega roka proračun pod streho. Ravno tako je že v naprej gotovo, da bo sprejet tako, kakor ga je vlada predložila. Nedvomno se bodo v razpravi ostro kresali nazori in pogledi raznih političnih skupin. Proračunska razprava ni samo priložnost za kritiko državnega gospodarstva kot takega, temveč v enaki meri tudi priložnost za kritiko celokupne državne politike, zunanje in notranje, pa še posebej gospodarske in socialne. Škoda je, da prilike ne omogočajo polne udeležbe javnosti na teh razDravah. Pri nas se še vedno ne zavedajo dovolj, koliko pozitivnega nosi s seboj tudi najostrejša kritična beseda In ker se tega ne zavedamo, zamenjujemo ugotovitve in želje, ki so, če že ne vedno objektivno, pa vsaj subjektivno upravičene, z demagogijo in negati\rz-mom. Zato so vse naše politične slike vedno izrisane v črno-belem; kar ni belo, je črno, in kar ni črno, je belo — za napredek kaj malo koristen način. Novi proračun predvideva zopet a.nat-Ro povišanje državnih izdatkov saj je za 1270 milijonov dinarjev večji od lanskega. Zadnja tri leta sem se pojavlja tendenca povišanja s sistematično doslednostjo. Od leta 1934 — 35 so državni izdatki narasli za 2 in pol milijarde dinarjev. Prejšnja leta je morala vlada seči po novih bremenih, odnosno po poostritvi davčnega aparata, da se je mogel kriti povišek izdatkov. Letos naznanja finančni minister, da se bodo višji izdatki krili iz višjih dohodkov, ne da bi bilo potrebno nalagati posamezniku nova bremena, ker se je splo-šn' gospodarski položaj izboljšal in se je skupni narodni dohodek povečal To je nesporno. Tudi Jugoslavija se udeležuje splošnega gospodarskega 'zgona ki je ooživei Evropo, in povrh nam ie ljub. Bog letos naklonil še posebej dobro letino, ki smo jo mogli koristno vnovčiti. Finančni minister je v dokaz svoje trditve o znatnem izboljšanju gospodarske konjunkture navajal tudi zanimive številke, iz katerih pa ]e predvsem razvidno, da se je gospodarski podvig razvil v prvi vrsti \ središču države in pa v onih krajih, ki so prvenstveno agrarno produktivni. Z naš. ga zapada gospod minister na žalost ni navajal številk To je tudi razumljivo, saj je Slovenija na nastajajoči konjunkturi silno slabo udeiežena Res je sicer zaposlenost v naši industriji narastla ali zato postajajo prilike v našem obrtniškem in kmečkem svetu vse bolj raz-rvane. čeprav se državni davki formalno ne zvišujejo, postaja breme javnih da atev za široke kroge našega prebivalstva vendar le od dne do dne težje. Iskreno bi bilo želeti, da bi se državna finančna politika na to nesporno dejstvo primerno ozirala in da bi pri povišanih dohodkih, ki jih pričakuje zaradi boljšega gospodarskega po ožaja v mnogih krajih, vpoštevala položaj naše banovine. Toda med novimi državnimi izdatki, ki presegajo eno in četrt milijarde dinarjev, se ne nahaja na žalost nobena količkaj znatnejša vsota, ki bi prišla naravnost v prid naši banovini. Ne smemo pozabiti, da se je v zadnjih letih proračunsko ravnotežje vzdrževalo z deloma jako drakonskimi merami. Uvedeni so bili novi davki, odnosno poostreni že obstoječi. Izvršila se je občutna redukcija uradniških prejemkov in celo pri invalidih se je šte-dilo, da nas mora biti prav sram pred Evropo Sedaj, ko je naša zem'ja spo-redno z drugimi državami, kakor izgleda — in Bog daj, da se ne varamo — krizo prebrodila in vzdržanje proračunskega ravnotežja ni več odvisno od uporabe drakonskih sredstev za znižanje državnih izdatkov bi morala biti prva skrb posvečena omiljenju ostrin davčnega režima, normaliziranju dohodkov javnega nameščenstva in ne nazadnje popravilu socialne in narodne krivice ki jo še vedno vršimo nad bednimi invalidi Da so take in druge zahteve (n pr trošarine na sladkor!) upravičene in utemeljene, o tem sigurno med opozicijo in večino v narodnem predstavništvu ni nobenega spora in če bi se narodni poslanci solidarno zavzeli za gotov minimalni program ubla-ževania. vlada bi ga prezreti ne mogla Kar se še posebei Slovenije tiče je nesoorno da bo davčni aparat tudi iz našega gospodarstva delil svoi delež na povečanih državnih dohodkih Dravska banovina Drispeva k državnim davščinam svodh poštenih 16 odstotkov in še več Ma^mam v tem razmerju bo zani nrisnevala tudi k ororačunanemu pevišku državnih dohodkov. K temu Sestanek obeh nemških kancelarfeu V Berchtesgadenu sta se včeraj sešla Hitler in Schuschnigg - Nov močen poskus za spravo obeh nemških držav — Rezultati dveurnega razgovora še niso znani Berlin, 12. febr. Ogromno senzacijo v vseh političnih in diplomatskih krogih v Berlinu je izzvala vest, da sta se danes ob 11. dopoldne sestaJa v Hitlerjevi vili »Berghof« pri Berchtesgadnu na Bavarskem državni kancelar Hitler in avstrij-6k' zvezni kancelar dr. Schuschnigg. To ni bil le prvi sestanek obeh državnikov sploh, nego tudi docela nepričakovano srečanje po znanih spremembah v Nemčiji, ki so poudarile radikalno smer narodnega socializma, in po novih strogih ukrepih avstrijske vlade prot' avstrijskim narodnim social stom. Dejstvo, da sta se Hitler in Schuschniarg sestala v takih okoliščinah, kaže že samo po sebi, da ima sestanek izredno politično ozadie. V merodajnih berlinskih krogih odklanjajo vsako pojasnilo Zvedelo se je le toliko. da je pobudo za sestanek dal kancelar H tler sam. da pa povabilo avstriiske-mu kancelarju Schuschniggu ni označevalo nikakega konkretnega vprašanja, ki naj bi tvorilo predmet razgovorov nr. sestanku. Pomen in namen O pomenu in namenu sestanka krožijo najrazličnejše verzije ki jih trenutno ni mogoče kontrolirati. Najverjetnejša je domneva, ki jo poudarjajo tudi berlinsk* diplomatski krogi da je hotel kancelar Hitler, preden se odloči za nadaljnje ukrepe v pogledu bodoče nemške politike napram Avstriji, v osebnem razgovoru z avstrijskim kancelar jem dr. Sohuschnifrjjom razčistiti nekatera načelna vprašanja od katerih je v glavnem odvisno stal .šče, ki ga bo v bl;žnii bodočnosti zavzela Nemčija. Gre predvsem za to da bi avstriisko-nem-ški sporazum z dne 11. jnniia '936 ustvaril pogoje za sodelovanje narodmh socte.Pstov v avstrijski vladi in za postopno nrilago-dtev Avstrije nemškemu avtoritarnemu režimn na način, ki bi sicer varoval teritorialno suverenost in politično samostojnost Avstrije, ki pa bi vendarle r>*»e državi tako te«no poveral, da hi tvorili napram zunan!emu svetn nekako celoto tako v nviom'"^ n^rt čnern kakor v gospodarskem pogledu. Dosedanji način izvajanja te pogodbe 8 strani avstrijske vlade ni rodil v Berlinu pričakovanih uspehov. Nasprotno bi se moglo celo reči, da je po najnovejših ukrepih avstrijskega režima nastala med Dunajem in Beri nom nova odtujitev, ki je prišla do izraza tudi v odpoklicu nemškega poslanika Papena. Od poteka razgovorov na današnjem sestanku bo odvisno, ali bo Papen še nadalje ostal na Dunaju ali pa ga bo zamenjal kak izrazit narodni socialist, ki bi znal in mogel vse drugače uveljaviti stal šče berlinske vlade. V berlinskih diplomatskih krogih zatrjujejo. da je pravi in;ciator današnjega sestanka v Berchtesgadnu dosedanji dunajski poslanik Papen, ki je hotel napraviti poslednji poskus za resnično spravo med Avstrijo in Nemčijo. Navzoča tudi Papen In dr. Schmidt Zvečer se je zvedelo iz viaanih krogov, da je razgovor med Hitlerjem in Schu-schniggom trajal dve uri in pol. Navzoča sta bila tudi dosedanji nemški poslanik na Dunaju in avstrijski državni podtajnik za zunanje zadeve dr. Schmidt. Dr. Schu-schn gg in dr. Schmidt sta se pripeljala z avtomobilom preko Solnograda in sta prispela v B: rchtesgaden točno ob 11. Takoj po njunem prihodu so se pričeli razgovori, ki so trajali do 13.30 nakar je Hitler oba avstrijska gosta povabil na zakusko. Papen se je nato vrnil v Berlin, Hitler pa je ostal v Berchtesgadnu. V nemških uradnih krogih so glede razgovorov samih zelo rezerv rani. Zatrjujejo samo, da je b'lo govora predvsem o aa-dal in jem izva janju avstrij'ko-nemške pogodbe, ne prikrivajo pa, da je b'I se-.tanek Predre ga političnega pomena. Podrobnejša pojasnita bo dal IFtler sam v svojem govoru v raihstasru. ki je sklican za 20. februar. Pri te? prPiki bo Hitler konkre+no n*\7nač 1 bodočo politiko Nemčije do Av-stri?e. Eas^ovori končani Dunaj, 12 febr. o. Razgovori, ki so se poooMne nada^evali. so se nocoj zaključili. Vsekrkor je pričakovati, da bo zunanje ministrstvo še polnočjo izdalo komunike o njih. Avstrijski faitlerjevci so močno vznemirjeni Dunaj. 12. febr. o. V prvih popoldanskih urah se ie z bliskovito naglico razširil po mestu vest. da ie že ponoči Schuschnigg odpotoval v Berchtesgaden. Vest je izzvala pravo senzacijo in mnogo razburjenja, posebno še. ker spočetika zanjo od nr koder ni bilo nikakega potrdila, šele pozneje so uradni krogi v zunanjem ministrstvu priznali. da ie zvezni kancelar v spremstvu državnega tajnika za zunanje zadeve dr. Sehiinidta res odpotoval v Nemčijo, kamor ga je povabil držauni kancelar Hitler Schuschnigg ie odpotoval s ponočn m brzim vlakom pr?ko Saizburga v Berchlesgaden. kjer ^e je do-polne ob 11 sestal z nem5k'm kancelarjem. Razgovoru je poleg dr. Schm dta prso?tvo-val tudi nemški podanik na Dunaju v. Papen. Uradno o sestanku do večera ni bilo izdano nikako poročilo, zatriue pa se, da se je nanasai razgovor v prvi vroti na položaj narodnih socialistov v Avstriji. Položaj narodnih sesialistov v ospredju Izvedelo se je nadalje, da se je Avstrija že dolgo pogajala z Nemčijo o tej stvari. Ze Mus-olini je ot pr:I'ki svojega ob:ska v Nemčiji načel to vprašanje in skušal posredovati med obema nemškima državama. Pozneje je Papen ponovil svojo diplomatsko misijo, ki je bila prav v tem da do kraja doseže sporazum med Dunajem in Berlinom. Papen je vedno znova i>otova) med Dunajem in Berchte.sgadnom odnosno Berlinom in se mnogo prizadeval, da bi dose- i gel kakršenkoli uspeh, vsa njegova pri za -j devanja pa so oitala zaman. Zaradi tega ! neunpeha so se tudi že razširile govorice o j njegovem odpoklicu z Dunaja. Ko če je prav j te dni po znanih spremembah v Nemaiii pcslednjič mudil v Berchtesgadnu in se s Hitlerjem iionovno 6estal ter mu dopovedal, da avstrijska vlada z vso odloonosto vztraia na svojem stališču, da je treba narodnemu socializmu v Avstriji enkrat za vselej napraviti konec, ker drugače kljub lanskemu sporazumu ne more biti miru in sožitja. «=e je Hitler odločil, da *am poseže v nadalinii razvoi avstri:sko-nemšk;h pogajanj. Hort'iy iev obisk na Pol. vike m k-i so čistili odnošaji med Nemčijo in Avstrijo. Prvi vtis v Inozemstvu Praga, 12. febr. w. Kakor doznavajo v praških diplomatskih krogih, je vest o sestanku v Berchtesgadnu vplivaia v Berlinu kot senzacija Sedaj razumejo v Berlinu, da je bilo dosedanjemu dunajskemu poslaniku zopet poverjeno vodstvo poslaništva. V praških krogih pravijo dalje, da je sestanek po mnenju dunajskih krogov potekel popolnoma zadovoljivo. Govorijo, da se bo kancelar Hitler v svojem govoru na seji drf-avnega zbora 20. februarja zopet izjavil za neodvisnost Avstrije. V zvezi s tem so v Pragi razširjene vesti o bližnji rekonstrukciji dunajske vlade. London. 12. febr. br. Reuter |x>tx>5a lz Berlhna. da je pri sestanku v Berchtesgadnu šlo očitno za bodoče izvajanje avstriHko-nemškega sporazuma. V Berlinu z avstrijsko politiko niso zadovoljni in zahtevajo razčiščenje. Vsekakor bo od tega sestanka v vel;ki meri odv;sno bodeče zadržanje Nemčije napram Avstriji. Rim. 12. febr. br. Agencija Štefani le na kratko beleži Hitlerjev sestanek s Schu-schniggom ter pravi, da gre za razčiščeni« nekaterih točk avstri j--ko-nemške?a sporazuma. Od tega sestanka je odvisno, kdo bo Paoenov naslednik na Dunaju. Pariz. 12. febr. br. Vest o Hitlerjevem sestanku s Schuschniggom ie izzvala v pariških političnih krogih ogromno senzaoiio. Havasov dopisnik poroča iz Berlina, da je dal iniciativo za s-estanek Hitler, ki želi zboljšanje o:lno;ajev z Avstrijo. Ta žel^a ie bila izraže/na tudi s tem. da je bilo začasno vodstvo nem.-kega poslanvštva na Dunaiu zor«et poverjeno Papenu. ki je tudi prisostvoval današnjemu sestanku. Avstrijska vlada ho rekonstruirana Podkancelar postane baje dr. Skubl, Ssfrmidtov resor pa prevzame tiskovni šef Adam Dunaj, 12. februarja, b V političnih krogih se mnogo razpravlja o bližnji rekonstrukciji Schuschniggove vlade. Kolikor se je mogoče na te govorice zanesti, izgleda, da bo rekonstrukcija izvedena v velikem obsegu. Govori se. da bodo izpadli iz vlade podkancelar Hiilgerth. notranji minister Gkise-Hostenau. minister pravde Pilz ter državni tajnik za zunanje zadeve dr. Schmidt. Za novega podkancelarja prihaja baje v po tev dunajski policijski šef in državni tajnik za javno varnost dr Skubl. za novega minis-ra pravde bo najbrž imenovan državni svetnik Seiss-Inquart (kot zastopnik in zagovornik nacionalno poudarjenih krogov, ki iimpatizirajo i avstrijskimi hit-ierjevci). za novega državnega tajnika za zunanje zadeve pa bo zelo verjetno postavljen sedanji državni tiskovni šef Adam. Vodstvo zveznega tiskovnega urada bi v tem primeru spet prevzel dr. Ludwig, sedanji predsednik novinarske zbornice. pa je treba prišteti še samoupravne do-klade, ki redno presegajo direktni državni davek. Nujno se zato postavlja vprašanje izhoda iz nezinosnega položaja. Nekaj let sem se v naši državni finančni politiki izgrajuje sistem centralizacije dohodkov, namenjenih banovinam. K skupnim banovinskim trošarinam. ki daiejo 250 milijonov, se je lani pridružil 100 milijonski fond iz poslovnega davka Teh 350 milijonov se deli po ključu, ki našo banovina postavlja v nemogočo situacijo. Na eni strani ona najbolj krepko prispeva k temu ogromnemu skladu, na drugi strani pa zaradi čudovitega razdelitvenega kliuča dobi le drrbtine Dočim tako druge banovine držijo svoja lastna samoupravna bremena na znomi višini, je naša primorana k stalnemu sistematičnemu poviševaniu svoje lastne davčne obremenitve. Usodne posledice za splošni življenjski standard našega prebivalstva. za sposobnost naše proizvodnje in za konkurenčnost naših pridelkov in izdeikov se vedno bolj >oasno ocjavljajo Lani se je o tem ored-netu razvila v iavnosti živahna razprava Jn vse. levo in desno službene in nesiuž-bene organizacije gospodarske, prosvetne in socialne ustanove, vse je bilo složno v zahtevi, da se mora ta sistem temeljito odpraviti. Lani je bilo rečeno da je odpor prišel prepozno in da v zadnjem trenutku ni mogoče prevrniti, že izdelanih določb finančnega zakona. Na žalost nas tudi novi finantei zakon postavlja pred stari položai. Nič ne pomaga, četudi banovina vn*ša v svoj novi proračun vsote, Ki fci jih že^la dobiti iz teh fondov, ki pa jih bo prav tako malo dobila, kakor lansko leto, ko jih je v banovinskem proračunu predvidela. Preoričani smo. da bi se ta problem ki sploh ne bi smel biti problem, dal zadovoljivo razvozlati, če bi bilo dovoli odločne dobre volje. Poleg svojega rednega proračuna dobiva naše državno gospodarstvo v zadnjih letih svoj velik investicijski proračun. Ravno te dni javljajo, da bo najeta nova miliiarda za nadaljevanje programa javnih del, predvsem cest in železnic. Kar smo rekli za redni oro-račun. to velia tudi za inve^i^jokaga Sloveniia stoji ob strani Pri tem na tudi pri nas Verni ki s* nove««' j ant*®. fami in raznimi »Pkcij^mi«, (torej v glavnem na papirju) alf pa »na lasten račun« s prenosom bremena od države na banovino. Tako so prejšnja lota za* družne sanacije bile izvršene z državnimi sredstvi, pri nas bo 63 milijonski prispevek moral pla- čati slovenski davkoplačevalec sam. Govori se o velikem cestnem posojilu banovine, ki ga bomo morali tudi sami amortizirati, dočim moramo seveda na drugi strani prispevati svoj pošteni del h kritju državnega investicijskega posojila, iz katerega se gradijo ceste skoro izključno drugod. To so komplikacije, ki kar vpijejo po končni ureditvi samoupravnega problema. Ali tudi v tem oziru nam proračun ne dovoljuje baš utešnih izgledov. Pri njegovi sestavi je povsod poudarjeno centralizujoče stremljenje in pooblastila finančnega zakona odkrivajo vedno novo željo centralne birokracije, da bi združila čim več upravne moči v lastnih rokah. Snovi za stvarno in politično kritiko načrta o državtnem gospodarstvu v letu 1938/39 je torej na vseh koncih in krajih dovolj. V mnogočem so mišljenja i vladajoče stranke i opozicije sigurno istovetna. Ali ne bi kazalo, da se iz tega dejstva povodom razprave in Vasovanja o proračunu izvajajo posledice, ki bi mogle biti zelo koristne za vso državo, rosebei oa še za življenjske interese naše ožje domovine?. Na pristojnih mestih teh govoric sicer ne demantirajo. izjavljajo pa, da rekonstrukcija vlade v sedanjem trenutku, upoštevajoč zlasti zunanjepolitično negotovost, ki je nastala zaradi znanih sprememb v Nemčiji, ni aktualna. Odpovedan sestanek z dr. Hodžo Dunaj. 12. lebr. br. Se včeraj so z vso gotovostjo zatrievali, da bo odpotoval kancelar dr. Schuschnigg danes na Tirolsiko in da se bo sestal s češkoslovaškim mini-?trskinn pred elnikom dr. Hodžo. ki 6e ie že delj časa mudil na oddihu v Kitzbuchlu- Davi je izšel uradni demanti teh vesti. Zvedelo se je tudi. da je danes dr. Hodža docela nenadoma odpotoval v Prago, dasi je prvotno nameraval ostati na Tirolskem še kakih esem dni. Iz tega oklepajo, da je bil sestanek prvotno res dogovorjen, da pa ga je Schuschn:crg sedaj odpovedal zaradi sestanka s Hitlerjem. Baekov etCsk v Rimai Rim, 12. febr AA. Italijanski Peta potrjujejo, da bo pol jok i zunanji minister Beck oVskad Rim v aprilu. V zveri e tem por ju ie jo, da bo Beck na uradnem barke tu na-a Vavil kral.ni b cesar ju, ka-r bi p^rn. nilo priznanje italijanskega cesarstva po Poljski Odkup železnice Gro&elno-Rogatec Zagreb, 12. febr. o. Po vesteh iz Beograda je nrnist ski svet odobril po'0»*o, ki jo je sklenil prometni min ster z delniško družbo lokalne železnice Grobeno — Rogatec. Na polfasri t€ pogodbe preide železnici r Irst d"žavnih železnic za k urni n j 6.3 milijone dinarjev. Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje presodite po števila malih oglasov. _ Današnje »Jutro« Ima 493 malih oglasov Enkratni poizkus i malini oglasom v »Jutru« Vsa pouči, da Ima oglas dvojno vrednost če se Javi dvojno Me vilo interesentov » Novi narodni poslanci Kratka verifikacijska seja narodne skupščine — Proračunska razprava se bo nadaljevala šele v ponedeljek Beograd, 12. febr. p. Današnja seja narodne skupščine je bila le kratka, ker so na njej razpravljali zgolj o verifikaciji mandatov narodnih poslancev, ki pridejo v narodno skupščino kot nasledniki v zadnjem času umrlih poslancev. Na dnevnem redu je bilo sicer nadaljevanje načelne razprave o proračunu vendar pa do tega ni prišlo, ker je danes pravoslavni praznik Treh je-rarhov, ki se obenem obhaja kot praznik JRZ. Seja se je pričela kmalu po 9. pod vodstvom predsednika Čiriča. Zapisnik je bil izjemoma enkrat brez pripombe sprejet. Skupščini je bil predložen zakonski načrt o gradnji telefonskega kabla Beograd-Za-greb-Maribor-avstrijska meja. Za proučitev načrta bo izvoljen poseben skupščinski odbor. Verifikacijski odbor je izven dnevnega reda predložil narodni skupščini v verifikacijo še mandat narodnega poslanca Franje Novakoviča, ki je pripadal doslej izven-parlamentarn' opoziciji. Ker je bilo to poročilo verifikacijskega odbora v odboru samem sprejeto soglasno, je narodna skupščina po dosedanji praksi brez debate o njem glasovala ter ga soglasno sprejela Predsednik čirič ie Franjo Novakoviča proglasil za narodnega poslanca in ga pozval, naj se po seji zglasi v njegovem kabinetu, da bo položil predpisano poslansko prisego. Posebni skupščinski odbor za proučitev zakonskega načrta o gradnji in razširjenju zdravstvenih ustanov je zaključil svoje delo m predložil skupščini zakonski načrt z utemeljevalnim poročilom. O tem zakona bo skupščina razpravljala, ko bo postavljen na dnevni red. Zatem je skupščina prešla ria dnevni red. Verifikacijski odbor je predložil le eno poročilo, ki ga je kot poročevalec prečital posl. Dimitrije Mirkovič. Še včeraj so napovedovali, da bo manjšina odbora predložila skupščini svoje poročilo, tako da bi se morala v skupščini vršiti debata o tej stvari. Zato je bila verifikacija mandatov novih narodnih poslancev postavljena tudi posebej na dnevni red današnje seje. Manjšina kluba pa je opustila svoj prvotni namen in je zato narodna skupščina tudi brez debate prešla h glasovanju o predloženem poročilu verifikacijskega odbora Po tem poročilu prevzamejo mandate: po pokojnem dr. Juriši zagrebški industrijalec Miloš Vidakovič. po pokojnem Ivanu Vidcu Ivan škvruc. po pokoj. Branku Ratkoviču Pero Krstič. po pokojnem Zivojmu Aran-djeloviču kmet Vladimir Šultič, mesto To-dora Lazareviča. ki je bi! imenovan za bana vrbaske banovine pa Hasanbeg Djinič. Poročilo verifikacijskega odbcra je bilo soglasno sprejeto. Opozicija, kolikor je je bilo sploh prisotne, ni glasovaia Narodna skupščina bi morala nato preiti k drugi točki dnevnega reda, k nadaljevanju razprave o državnem proračunu. Na predlog predsednika čiriča pa se je seja zaključila okrog 9.45. Proračunska debata se bo nadaljevala v ponedeljek zjutraj ob 9. Depolitizacija favne uprave — Razpust vseh občinskih odborov — Finančni ukrepi Bukarešta, 12. febr. g Ministrski svet Je na svoji današnji seji sprejel poslednje sklepe: 1. Ožja komisija bo izdelala predlog za modifikacijo ustave. 2. Institut za upravno znanost bo izdelal zakonski predlog za reorganizacijo samouprav, 3- Javnim uradnikom se bo prepovedalo vsako politično udejstvovanje. Oni, ki bodo kršili to določbo, bodo strogo kaznovani. 4. Patriarh in sveti sinod bosta ukrenila vse potrebno, da bodo osebe, ki položijo druge prisege kakor zakonite, od vezane teh priseg. Duhovnik', ki bodo položili nezakonite prisege, bodo strogo kaznovani. 5. Ukine se statut o javnih uradn kih in o nedotakljivosti sodnikov. 6. Ukine se avtonomija univerz. 7. Funkcije tiska se bodo reglementirale. Vsi listi in revije, ki so nepotrebni ali nevarni, bodo prepovedan. Istočasno ima vlada pravico nadzirati eksistenčna sredstva listov. 8. Bližnji sorodniki ministrov ne morejo imeti javnih služb. Rumunski diplomatski krogi so prepričani, da je sedanji režim le prehodnega značaja in da bo vodil državo le toliko časa. da se bo znašla spet na trdnejših osnovah. Državne finance so namreč zaradi nesrečne Gogove politike popolnoma izčrpane Uradniki 1. februarja niso prejeli niti svojih osnovnih plač. Gospodarsko življenje je pričelo zaradi protižidov-skih ukrepov zastajati. Rumunija je izgubila kredite na pariških in londonskih tržiščih Zato je bilo med prvimi ukrepi nove vlade pooblastilo, ki ga je dobil guverner rumunske Narodne banke, naj se nemudoma prične pogajati z zunanjimi upniki in kreditnimi faktorji za konsolidacijo ru-munskih financ. V vsej državi so bili danes imenovani novi župani, in sicer vsi iz nepolitičnih krn?ov. Po mestih so županske funkcije prevzeli večinoma rezervni oficirji, po va- seh ugledni kmetje. Tudi vsi občinski odbori, ki jih je imenovala prejšnja vlada, so bili odstavljeni. Občinske volitve so od-godene. V vseh občinah bodo sklicani v najkrajšem času sestanki uglednejših mož, ki bodo pod kontrolo zastopnikov notranjega ministrstva izvolili iz svojih vrst tri ugledne može, ki naj bi se pridelili novo-imenovanim županom kot občinski odborniki. Vsi prefekti in župani, ki so razrešeni svojih poslov, so dobili nalog, naj ves denar, ki so ga dobili od Gogove vlade za volilno propagando, deponirajo pri pristojnih finančnih oblasteh. Pobotnice o že izdanem denarju se morajo predložiti notranjemu ministrstvu. ■ Ugoden odmev na borzah Na borzi traja optimistično presojanje položaja dalje. Kurzi inozemskih valut so danes dopoldne v privatnem kliringu padli, državni papirji pa so poskočili za 200 točk. Tudi na inozemskih borzah so rumunski vrednostni papirji porastli za 10 odstotkov. Balkanske zveze Atene, 12. febr. p. Konferenca držav Balkanske zveze, ki bi morala biti te dni, je odgodena do 25. februarja. Novi rumunski zunanji minister Tatarescu je brzojavno naprosil predsednika grške vlade Metaxasa, ki bo tokrat predsedoval konferenci stalnega sveta Balkanske zveze, naj konferenco odgodi, da se bo lahko rumunska vlada do dobra pripravila nanjo. General Metaxas se je sporazumel z zunanjima ministroma ostalih dve članic Balkanske zveze, ki sta na to odgoditev takoj pristala, nakar je o tem obvestil tudi Tataresca. In ptuitarije pmh Eda Ktc&eka Profesor Edo Kocbek je bil nekaj časa profesor v prijaznem Varaždinu, kjer si je pridobil lep krog prijateljev. Življenje med brati Hrvati pa je moral prekiniti na željo merodajnih voditeljev slovenske »katoliške« prosvete. ki so želeli zaposliti njegovo znanje v okviru obnovljene Prosvetne zveze. Bil je prestavljen v Ljubljano in se tu res vrgel z veliko vnemo na delo. Z njim so bili povsem zadovoljni njegovi visoki prijatelji, ki so ponovno s ponosom opozarjali nanj ter ga proglašali za vrednega naslednika pokojne trojice profesorjev Grudna. Puntarja in xMazovca. Profesor Kocbek bi bil še danes v največ ;ih časteh, da ga ni premotil hudič. Pogledal je preko sence šenklavškega stolpa in se poglobil v žitje in bitje krvavečega španskega naroda. Sedel je in napisal nekaj svojih misli ter jih objavil v polvekovni katoliški literarni reviji »Dom in svet«. V svoji profesorski dobrodušnosti je pozabil vprašati, če se njegova izvajanja in izsledki krijejo z dognanji ostalih listov Kopitarjeve ulice, predvsem pa najbolj informiranega »Slovenca«. Na glavo g. profesorja se je vsula toča ognia in žvepla Zahtevali so od njega, naj se odreče svojim zmotam in spravi na pravo pot tudi svoje sodelavce pr »Domu in svetu« Profesorji pa so včasih tudi trmasti ljudje, posebno če so prepričani, da imajo prav Tudi Kocbek je menda tak. kajti ni se hotel »skesati in spreobrniti.« Posledica pa je bila. da je potrkal mesec za mesecem. ko so naročniki in čitatelji »Doma in sveta« zaman čakali na tretjo in nadaljnje številke lanskega letnika. Za kulisami se je godilo čudo: redakcija mesečnika je bila solidarna s trmastim profesorjem, ki je ostal trdovratno pri svoji zmoti. In tako je bilo treba seči po sekiri. Naročniki »Doma in sveta« so za novoletno darilo dobili prijazno pisemce Jugoslovanske knjigarne. ki jih je obvestila, da je sklenila ustaviti puntarsko revijo čeprav je ta polnega pol stoletja predstavljala d-ugi pol slovenskega kulturnega izživljanja. Uporniki pa se niso dah uffnati Nedavno so stopili skupaj in se predstavili slovenski javnosti z novim mesečnikom »Dejanje«, ki ga ureja profesor Kocbek Nova revija pa je jedva zagledala luč sveta, ko so se že oglasili čuvarji in vrtnarji slovenskega kulturnega vrtca, katerih vrsta se vleče od Tomaža Hrena vse do jeseniškega kaplana Andreja Križmana. Ta g. kaplan je v svojem listu, ki je obenem tudi glasilo slovenskega dela lugorasa, objavil naslednjo karakterizacijo nove slovenske katoliške revije: »Dejanje« je mesečnik, ki ga je začela Izdajati grupa izobražencev, katera se istoveti s stališčem prof Kocbeka, ki je v »Domu in svetu« napisal od Cerkve obsojeni članek o razmerah v Španiji. Priznavajo se torej k obsojeni zmoti m pričenjajo izdajati nov list, da bi jo mogli širiti, ko jim je to v »Domu in svetu» postalo nemogoče. Avtoriteta Cerkve jim je nič, lastna domišljava misel jim je vse Pa še ta misel ni v resnici njihova. Tuja učenost je. ki jo je že svoj čas Cankar obsodil, otrovana in kužna.« (Ubogi Cankar kam si zašel, da te uporabljajo že kaplani za komentarje pri svojih kritikah slovenske literature). Da pa je nesreča popolna, profesor Kocbek svojih zmot ne razširja saino s tiskano besedo v »Dejanju«, nego tudi z živo besedo s predavanji. Kajti na drugem mestu čitamo v istem listu g. Kiižmana, da bo sedaj to »tujo učenost, presajeno na svoj plevelnat zeljnik. prodajal v okviru jeseniške Krekove družine.« In zopet je pri-stavljeno svarilo, da so bila Kocbekova »izvajanja cerkveno obsojena kot zmotna. Sedaj dela za to zmoto reklamo »Delavska pravica«, glasilo »krščanskega« delovnega ljudstva. Ni čuda, saj tudi tajnika jeseniške Jugoslovenske strokovne zveze nič ne briga škofova odločba, kakor je sam rekel in morda celo Jugoslovanske strokovne zveze tudi ne. Vse tako kaže.« Radijski prenos za naše izseljence Beograd, 12. febr. AA. V noči na 15. februe.r bo od 1. do 215 kratkovalovna radijska pestaja oddajala svoj 22. prdko-oceanski program za izseljence v prek-oceanskh državah Govoril bo tudi minister brez portfelja v predsedstvu vlade dr. Nlko Novakovič. V glasbenem delu bodo sodelovali naši radijski umetniki z narodnimi pesmimi iz raznih krajev naše države. 1 Beležke Izjava ministra prosvete o naših šolah cSloveoec« nam je nedavno hudo zameril, ker smo korigirali njegovo trditev, da »smo imeli Slovenci preje tako popolno šolsko avtonomijo, da bi mogla služiti za zgled vsaki državi.* Pred nekaj dnevi pa je predaval prosvetni minister g. Maga-raševič preko radija amerišSkim rojakom o našem šolstvu in med drugim dejal tudi dobesedno: »Ko smo 1. 1918. stopili v svobodno državno živlienje smo imeli delno tip na pol samostojne narodne šole v sio-venskih krajih.« »Slovenec« jc sicer zabeležil govor gospoda ministra prosvete Previdno pa je Izpustil navedeno ugotovitev in se zadovoljil s tem, da je napisal, kako je minister MagaraSc-vič »govoril o položaju pred vojno ,ko so nekatere pokrajine imele nekako napol samostojno šolstvo.« To povsem odgovarja nač nu poročanja »Slovenca«, ki do danes še vedno ni utegnil zabeležiti govora ministra dr. Kujundži-ča, da je JRZ strogo unitaristična stranka, kakor tudi ne enakih trditev vodilnega organa JRZ »Samouprave. Mi pa smo zadovoljni z dejstvom, da je najbolj avtoritativna oseba v vprašanju našega šolstva, ki je po- rh še strankarski tovariš »Slovenčeve« gospode, potrdi-a, da smo imeli Slovenci »delno t p na pol samostojnih narodnih šol« in nobene »popolne šolske avtonomije ki bi lahko služila za vzor vsaki državi«, k?.kor je trdil »Slovenec«. Ako organu Kopitarjeve ul ce ni po godu, da je minister proevete istega mišljenja, kakor mi, potem naj se obrne na vodstvo svoje umitaristične stranke ,da bo stvar uredilo. Novi predsednik škofovskih konferenc Iz Zagreba poročajo, da je papež Pij XI. imenoval novega zagrebškega nadt!:o-fa dr. Stepinca za stalnega predsednika konferenc katoliškega episkopata v Jugoslaviji. Kakor je znano, je bil do svoje smrti stalni predsednik jugoslovenskih škofovskih konferenc pok. zagrebški nadškof dr. Ante Bauer. Predsednik živkovic v Novem Sadu Predsednik JNS g. Peter živkovič se je predvčerajšnjim mudil v Novem Sadu. To priliko je porabila tamošnja mestna organizacija JNS. da je sklicala konferenco strankinih zaupnikov z mestnega območja. Na lepo obiskanem sestanku so razpravljali o akciji za večio aktivnost stranke v Novem Sadu in v Vojvodini sploh. Dvoje zanimivih občinskih volitev v črni gori V Črni gori so bile zadnjo nedeljo občinske volitve v občinah Budimirju in Ma-nastiru. V obeh občinah je bi'0 postavljenih po več list. Dobile so v Budimirju liste Svetozara Dobrašir.oviča, pristaša JNS 654 glasov, Ivana Pešiča pristaša levičarskih zemljoradnifcoV, 596, Nikole Joksimo-viča, JRZ. 340 in Milete Nišaviča, pristaša beograjske združene opozicije, 94 glasov. Prav tako je zmagala lista Jugoslovenske nacionalne stranke v občini Mana-stiru, kjer je dobila 514 glasov, dočim je zbrala lista JRZ 448 glasov, lista združene opozicije z dosedanjim županom Milijern Lutovcem pa 304 glasov, dočim 1e druga lista združene opozicije dobila 297 glasov. Praznik Treh Jerarhov v Sloveniji Včerajšnjo soboto so proslavile kakor poroča »Samouprava«, tudi vse krajevne organizacije JRZ širom dravske banovine zelo svečano v smislu okrožnice tanoviskega odbora. Bil je namreč praznik Treh jerarhov, ki so bili nekdaj j>atroni stare radikalne stranke in jih je sedaj prevzela JRZ, Temu prazniku je po-vetila »Samouprava« poseben članek, v katerem s ponosom ugotavlja, da je u n ita r isti on a .IRZ edina stranka v državi, ki ima svoj strankarski praznik-»Sveti Trije ierarhi eo sicer pravoslavni svetniki in so bili praznik stare, s slavo ovenčane radikalne stranke. JRZ je zopet prevzela te tri svetnike za svoj strankin praznik, čeprav so danes v niej tudi bratje Slovenci in muslimana ter Hrvati. Hotela je ohraniti s tem stik s preteklostjo. Z veseljem ugotavljamo, da slave danes svete Tri jerarhe vse organizacije JRZ sirom naše države. Naša stranka je edina politična organizacija v državi, ki ima določen in gotov dan za svoie strankarske zabave, kar je odlična lastnost samo disciplinirane in močne organizacije ter nov dokaz strnienosti in emodušnosti. ki vlada v na£ih vnstah. Želimo &amo. da bi naše strankarske svečanosti izpadle oim boli impozantno in lepo.« Senatorski mandati na Hrvatskem Pred dnevi smo zabeležili trditev »Slovenca«, da verifikacijski odbor senata ne bo priznal glasov onih poslancev, ki ne sodelujejo v narodni skupščini, in da bo zaradi tega izid senatorskih volitev na Hrvatskem v toliko spremenjen, da bo JRZ dobila 3, KDK pa samo 4 mandate. Včerajšnji »Hrvatski dnevnik«, glavno glasilo dr. Mačka, odgovarja na to »Slovenčevo« informacijo v beležki z naslovom »Slabo računa«. List pravi, da bi tak sklep verifikacijskega odbora, kakor ga napoveduje »Slovenec«, ne mogel na končnem rezultatu senatorskih volitev ničesar spremeniti. Tudi če bi se odšteli glasovi ma-čkovskih poslancev, bi pripadlo KDK še vedno 5, JRZ pa samo 2 mandata. »Hrvatski dnevnik« zaključuje: »Po vsem tem se vidi, da je »Slovenec« pozabil že same osnove matematike « Shod župnika Škulja v Dragi na Kočevskem Občini Trava in Draga, ki ležita med Gabrom in Loškm potokom in sta priključeni savski banovini, sta bili lani decembra komasirani. V kratkem bodo nove občinske volitve, pa je razumljivo, da je v slovenskem kraju, ki je s priključitvijo savski banovini izpostavljen tudi precejšnjemu vplivu mačkovske agitacije, slovenski del JRZ močno v skrbeh za svoj prestiž. V neleljo je žeto prišel v Drago bivši poslanec SLS. župnik škulj iz Dolenje vasi pri Ribnici, iP v Turkovi go- ! Ali so pl]nčne bolezni ozdravljive? To nad vse važno vprašanje zanima očitno vse, ki trpe na astmi, katarja pljučnih vrhov, zastarelem ka&lju, zasluzenosti, dolgotrajni hripavostl In hripi, a doslej Se niso našli zdravila. Vsi taki bolniki dobe pri nas POPOLNOMA BREZPLAČNO KNJIGO S SLIKAMI Izpod peresa gosp. drja. med Gutmanna. — Treba je pisati samo karto (frankirano z 2 din) s točnim naslovom na: PUHLMANN & Co., Berlin 614, Miiggelstrasse Nr. 25-25a. Odobreno «d min. »oe. poi. »rteUko oddeljenj. 8. h 8416 od 18- UL 1MB ••U-iTViiŽ1-'Šfc*- -' Mi Pogreb grškega princa Nikolaja Atene, 12. febr. AA. Danes je bil pogreb kneza Nikolaja, ki so mu ogromne množice prisostvovale za dvojnim kordo-nam čet v vseh ulicah, po katerih je šel sprevod. V katedrali je opravil obrede atenski metropolit z vsemi člani sv. sinoda in mnogoštevilnimi duhovniki. Ope-lu so prisostvovali kralj Jurij, princesa Helena vdova pokojnega kneza Nikolaja, Nj. Vis. princesa Olga, Elizabeta grofica Tering, vojvodinja Kentska Nj. Vis. knez namestnik Pavle, vojvoda Kentski in vsi člani grške kraljevske družine. Navzočni so bili min. predsedn k Metaxas z vs?mi člani vlade, člani diplomatskega zbora, višji državni uradniki in generaliteta. Po končanem opelu so truplo kneza Nikolaja polež li na lafeto, ki jo je vleklo šest konj. Kralj Jurij, princese in princi, člani vja-de in diplomatskega zbora ter drugi viso- ki dostojanstvenik! so šli za krsto do konca bul vara Kralj;ce Sofije, kjer so krsto položili v pogrebni avtomobil in jo nato odpeljali proti Tatoju, kjer bo knez Nikolaj "pokopan v kraljevskim mavzoleju. žalna svečanost v Beogradu Beograd. 12. febr. AA. Na dan pogreba grškega princa Nikolaja, očeta Nj. Vis. kneginje Olge. je bila ob 11. žalna slovesnost v dvornem hramu na. Dedinju. Zadušnice so s*e udeležili Nj. Vel. kralj Peter EL, kraljevska namestnika dr. Ra-denko Stankovič in dr. Ivo Perovič, predsednik vlade dr. Stojad novič, grški poslanik Rosseti, dvorne dame, guverner Nj. Vel. kralja, poveljnik kraljevske garde in civilni in vojaški dom Nj. VeL kralja. i v angleški vladi Nasprotstva v pogledih na odnošafe z Nemčijo in Italijo — Možnost resne vladne krize London, 12 februarja, o. Nekateri londonski listi poročajo v senzacionalni obliki o snočnji seji angle-ke vlade, na kateri je baje prišlo do ostrih nesoglasij med Cham-berlainom in Edenom. Nesoglasja med predsednikom vlade in zunanjim ministrom so že starejšega datuma in se nanašajo na taktiko v angleški mednarodni politiki. Chamberlain označuje za glavni in najnujnejši cilj te politike v sedanjih razmerah sporazum z Italijo in nato po možnosti še sporazum z Nemčijo. Temu cilju je pripravljen podrediti vse drugo in doprinesti zanj tudi žrtve Po njegovem mnenju nudi znani Van Zeelandov načrt za splošno gospodarsko obnovo najboljšo osnovo tudi za politični sporazum z Italijo. Tak sporazum bi bil eno najjačjih jamstev za ohranitev miru v Evropi, obenem pa bi tudi omogočil učinkovitejši odpor evropskih držav proti japonski ekspanziji, ki že davno ni več naper-ena samo proti Ameriki in Veliki Britaniji, temveč v enaki meri proti vsej Evropi in sploh vsej beli rasi. Zunan?: minister EJen teh nazorov in po- gledov ministrskega predsednika ne zanika, je pa mnenja, da razvoja ni treba forsirati, I ker bo prej ali slej sam krenil v ta pravec. Zato se baje upira predvsem vsakim prenagljenim koncesijam Italiji in Nemčiji. Za seboj pa ima le nekatere mlajše člane londonske vlade, dočim je večina kabineta ns strani predsednika Chamberlaina. Chamber-lain je za svojo politiko zelo agilen in gre pri svojih akcijah mnogokrat tudi proko zunanjega ministra Edena. Na 9nočnji seji vlade je po poročilih nekaterih listov zaradi tega zopet prišlo do konfliktov, v katerih je končno Eden popustil. Kljub temu nasprotja niso izglade-na, pa zato v londonskih političnih krogih računajo z verjetnostjo, da bo prej ali slej prišlo v vladi do ostrejše krize, ki se bo končala z Edenovim odhodom Ventilira se že celo možnost, da bi utegnila taka kriza povzročiti tudi razcep v konservativni stranki sami, kai bo imelo potem nedogie-dne posledice za vso angleško politiko, notranjo in zunanjo. Reševanja Papaninove ekspedicijs Moskva, 12. febr. AA. Tasova agencija poroča, da je bila ledena plošča, na kateri so sovjetski znanstveniki, v petek ob 18. na 71. stopnji 48 minut severne širine in 19. stopnji 52 minut zapadne dolžine. Opoldne istega dne je bil ledolomilec »Tajmir« na 72. stopnji 41 minut severne širine in 10. stopnji 23 minut zapadne dolžine. Temperatura je bila 20 stopenj pod ničlo in nebo pokrito z gostimi oblaki. Ledolomilec »Tajmir« je sporočil, da ga veter in tok ne zanašata več in da plove od včeraj opoldne naravnost proti Papaninovi ekspediciji. Na morju ni ledu. Veter ima jakost 6. Opolnoči med 11. in 12. februarjem je »Tajmir« plul s hitrostjo 5 vozlov Na ladji je vse v redu. Včeraj je »Tajmir« stopil v brezžično zvezo s Krenklom s Papaninove ledene plošče. Krenkel mu je sporočil, da je na ledeni plošči vse zdravo. I stilni priredil volilni shod. Ker je v Dragi očitno manjkalo za takšno reč pripravnih pristašev, je shod otvoril in vodil župnik škulj sam. Zanimanje za zborovanje je bilo med občani precejšnje, a prirediteljev se je precej neprijetno dojmilo dejstvo, da je mnogo domačih fantov prišlo z vejicami vrbovih mačic na klobukih, s čimer so menda hoteli demonstrirati za dr. Mačka. Ko so po kratkem prerekanju z govornikom domala vsi zborovalci zapustili shod, se je župnik škulj s peščico najzvestejših umaknil v eno izmed gornjih sob Turkove gostilne in se ž njimi posvetoval do pozne noči. Nov tednik V petek je Izšla prva številka novega tednika, ki nosi ime »Branik« in se označuje za »neodvisno glasilo«. List izdaja poseben konzorcij, za odgovornega urednika pa je podpisan g. Roman Baltauzar. Uredništvo in upravo ima »Branik« v Ljubljani, tiska pa se v Slatnarjevi tiskarni v Kamniku. Kakor se da razvideti iz prve številke, je list pisan in urejevan v duhu jugoslovenske ideologije. AnglsšUl poslanik pri predsedniku vlade Beograd, 12. febr. AA. Danes je dT. Stoja di novič sprejel angleškega poslanika na našem Ovoru sira Rona'da Canupbela in bo!-Sttnskega poslanika Ivana Popova. Upekoptve učiteljev Beograd, 12. febr. p. V prosvetni službi so bili upokojeni Anton Kadunc pri Sv. Gregorju, Marija Premrou v Petrovi vasi (Črnomelj), Marija Grošelj v Ljubljani, Marija KrSišnik v Preski in Matilda čuk v Dolskem. Iz postrse službe Beograd, ^2. febr. p. V poštni slu-Str so napredovali za uradnike v 9. pol. skurpinl pripravniki Marta Urbič v Mariboru, Dušan Vajda v Ljubljani, Milan Flere v Mariboru, za pomožnega tehničnega mani-puilanta v 10. skupni pa Ognjeslav Stanič v LjubljanL Stari in onetnegli delavci bodo mogli svoje pravice iz zavarovanja za onemoglost, starost in smrt uveljaviti samo za ona obdobja za po-slenja — za katera so bili prispevki dejansko plačani. Ako prispevki niso plačani, po določbah zakona o zavarovanju delavcev, pravice do starostnega in invalidskega zavarovanja niso pridobljene. (§ 68. zakona o zavar, delavcev). Delodajalci se morajo te važne socialne in moralne odgovornosti stalno zavedati Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved: Pretežno oblačno v vsej državi z možnostjo snega in dežja na jugu. Temperatura bo še nekoliko padla. Dunajska: Oblačno, brez bistvenih padavin, zjutraj precej mraz. L' ■V*-- •'ifV f Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da nas je po kratki bolezni za vedno zapustila naša ljubljena mama, stara mama, teta ln tašča, gospa ANA GRAJŽL roj. MALGAJ v 81. letu starosti, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek 14. t. m. ob 10 uri dop iz hiše žalosti, Blagovna 22, na pokopališče k Sv. Juriju ob jui žeL Pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev. BLAGOVNA, CELJE, VELENJE, 12. februarja 1938. ŽALUJOČI OSTALI častna darila gospe Pranji Tavčarjevi Gospa F ran j a Tavčarjeva je ob svo ji 70-letnici prejela nad 150 brzojavnih in okrog 600 pismenih čestitk Pričujoča slika kaže častna darila, ki so bila ge. dvorni dami poklonjena ob pozdravnem večeru. Odbor, ki je pripravil ta lepi večer, je jubilantki poklonil častno knjigo, vezano v dragocen starinski brokat, v katero se je vpisalo na stotine poselnikov pozdravnega večera v Kazini. Nadalje ji je bila izročena skrinjica po vzorcu starih slovem skih skrinj, v kateri je narodno žen-stvo izročilo častni dar za novi internat Franje Tavčarjeve. Kolo jugoslo-venskih sester, centrala v Ljubljani, pa je poklonilo krasen šopek s svileno trobojko, na kateri so v zlato vezene črke: »Odbor KJS v Ljubljani svoji ljubljeni predsednici k 70-letnici.« Osnutke za spominska darila je ljubeznivo napravila gdč. arh. Katja Grasse-lijeva. Jubilejno slavje avstralskih Jšfgoslaveaov Sredi neizmerne gladine oceanov, obdana na severu, vzhodu in jugovzhodu s tisočerimi otoki prekrasnega rastlinja in redkega živalstva, se koplje v soncu Južnega morja najmanjša celina sveta Avstralija. Iz skromne kaznjenske naselbine pred 150 leti se je ta del zemlje razvil v politično najpomembnejši dominion angleške krone, ki praznuje letos slavje moči in uspehov bele rase na ograženem področju Tihega oceana. " Velike slavnosti, ki združujejo v veličastne manifestacije velemesta na obali, prav tako kakor prostrane farme in samotne naselbme v notranjosti rasno najčistejšega otoka, vežejo z ostalimi kolonisti tudi tisoče Jugoslovenov. Za svobodnimi Angleži. ki so odhajali v daljni svet so bili Ju-gosloveni med prvimi ostal:mi evropskimi narodi, ki so si* poiskali v Avstraliji novo domovino. Redki so bili sicer možje, ki jih je vest o odkritju zlatih ž;l po 1. 1830. dvignila z naše rodne grude, vendar je njih število na kraju minilega stoletja naraslo na nekaj sto ljudi. Prvi naši izseljenci v Avstralijo so bili predvsem iz Dalmacije, Črne gore in Hercegovine. Na začetku sedanjega stoletja so jim, posebno po vojni, sledili tudi Slovenci, Hrvati in Srbi iz zaledja. Preko 1.200.000 Jugoslovenov je razstre- senih po vsem svetu in na tisoče je naš h vasi in mest. ki jih vežejo rodb:nski stiki z izseljenci. V 60 letih je prišlo v zemlje uediniene Jugoslavije nad 30 milijard dinarjev trdega zaslužka naših izseljencev. V nemali meri so k temu prispevali naši Avstralci. Dobre socialne razmere so pripomogle. da je bil zaslužek v Avstraliji do svetovne krize prav lep, v marsikaterem pogledu mnogo lepši od plač v Zedinjenih državah kamor je odšei največji odstotek naših ljudL Daleč je Avstralija in našim ljudem je zaprla pot do nje tudi prisilna zaščita avstralskega parlamenta, ki je za vse narode, prav tako tudi Angleže, določil minimalne kvote, vseljevanja. Od uedinjenja do lanskega leta se je izselilo v Avstralijo nekaj nad "6500 Jugoslovenov, med katerimi je okrog 200 Slovencev. Največ naših ljudi je šlo v Avstralijo 1. 1924., ko se je odpeljalo za kruhom v deželo. Južnega morja 1716 Jugoslovenov. Po omejtvi priseljevanja se je mesečna kvota znižala in še ta je "določena v prvi vrsti za sorodnike avstralskih državljanov. Naši izseljenci so v Avstraliji zaposleni kot mornarji, delajo v rudnikih, na farmah, v gozdovih in tovarnah. Posebno upoštevani so Dalmatinci kot ribiči in spretni mornarji pri velikih pomorskih družbah. Mnogo naših izseljencev je zaposlenih tudi v trgovini, posebno v Mel-bourneu. Nekateri med njimi so se osamosvojili. Do nastopa krize, ki tudi Avstraliji ni prizanesla. so izvrstno zaslužili korčulanski kamnoseki. Narodno premoženje avstralskih Jugoslovenov znaša povprečno 1100 dolarjev na glavo. Društvenega življenja zaradi velike razstresenosti po otoku seveda ni. Iz domovine prejemajo lepo število izvodov no-vin in časopisov. Na Novem Zelandu, kjer so naši industrijski in rudniški delavci posebno mnogo zaposleni v tamošnjih številnih obratih, žive v dobrih odnošajih z domačini, še do nedavna divjimi Maori. Ti se dolgo niso mogli sprijazniti z belci in so večkrat požgali njihove naselbine. Veliko škodo so pri tem utrpeli tudi naši ljudje. Zdaj je pa Jugoslovenov. posebno v okol:ci Aucklanda toliko, da govore maorski delavci v večih vaseh z našimi ljudmi v — srbohrvaščini. žalavanfe za Mirkom Ročafeont »Jutro*r je poročalo pred nekaj dnevi o tragični smrti mladega slovenskega pomorskega častnika g. Mirka Ro-čaka iz Trbovelj Očetu nesrečnega pokojnika. stavbeniku g. Rudolfu Roča-ku v Trbovljah, je predsednik Kluba kapetanov trgovske mornarice Jugoslavije na Sušaku. g. kapetan Marko Kur-tini opisal podrobnosti pomorske katastrofe z naslednjim pismom. Poslednje dni letošnjega januarja so divjale nad obalami Anglije izredno hude nevihte in večje število ladij se je potopilo, mnogo pomorščakov je izgubilo ž.vljenje. Kakor se glasi brzojavno sporočilo lastnika parnika »Albe«, na katerem je bil Vaš sin Mirko drugi častnik, je parnik dne 31. januarja ob silnem neurju in megli nasedel pri Landsenu na angleški obali. Ladjo je bilo treba zapustiti. Vaš sin je po dolžnosti moral biti med poslednjimi izmed vse ladijske posadke. Močni valovi so prevrnili čoln, v katerem je Vaš sin kot častnik vršil dolžnost poveljnika čolna za reševanje. In pri tem. ko je reševal po svoji dolžnosti druge, je moral sam žrtvovati življenje. Namakanje perila olajša pranje! To se ob&ift« te se vzameta trama* tcanje dobra Ženska hvala, Id vsebuj« Sdiiditovo milo. Drugi dan je namreč Večina madežev izginila iz perila. Ostala nesnag« se vrez truda izpere pri kuhanju 1 ® dobro namočeno, napol oprano morsko akademijo, morali računati s tem, da je življenje pomorščaka v stalni nevarnosti in da nanj neprestano preži nenasitno morje. Po pravici pravi naš svet: »Kadar gre pomorščak iz hiše. gre črna obleka v hišo!« To se pravi: vsaka druži- •flt.r*lS.Br./006 31 P&9usr>! (5 Darmol, sredstvo za odvajanje ** se često potvarja Radi tega Eazite pri nakupu, da nosi vsa-a tableta besedo Darmol in zarezo v obliki črke T. Zahtevajte samo originalni Darmol. ^ESSSa na, roditelji, soproga in otroci se znajdejo vselej, kadar njihov oče, sin ali soprog odide kot pomorščak na ladjo, pred velikim vprašanjem, ali se jim bodo vobče še živi in zdravi vrnili v dragi družinski krog. Pri nobenem človeku ni usoda tako izra-zta kakor pri pomorščakih, pri katerih lahko en sam trenutek (kakor dandanes tudi pri letalcih) odloča o njegovem nadaljnjem obstanku. Za Vas starše iz gornjih krajev bo vsekakor izguba Vašega sina tem hujša in bolestnejša, ker niste vajeni tako naglih izgub svojih otrok daleč zunaj na morju, kakor je tega vajen naš svet tu, ki je več ali manj že utrjen od sličnih težkih primerov v druž nah. Saj skoro ni družine, v kateri ne bi bil kdo že izgubil življenja na morju in izročil svojega trupla morskim globinam, nepreglednemu pokopališču nas pomorščakov. S svoje strani smo se obrnili do lastnika parnika glede morebitnega izplačila plače pokojnega Mirka kakor tudi glede zavarovalnine in bomo storili vse, da prejmete, do česar imate na osnovi zakona ali službene pogodbe kot starši pravico. Pridružujoč se Vaši veliki boli, ki jo mi pomorščaki najbolje občutimo, ker nikoli ne vemo, na katerih obalah in v katerih morjih se bodo končala naša življenja, se klanjamo spominu Vašega sina Mirka in Vas prosimo, da sprejmete izraze našega globokega spoštovanja. Iz narodnega blaga beneških Slovencev Prva vest, ki še ni bila definitivna in še nismo mogli verjeti, da je tudi poslednja, je prispela k nam 3. t. m. zjutraj. Šele naslednji večer nam je bilo od poveljnika ladje iz Anglije brzojavno in definitivno potrjeno, da je M rko našel smrt v valovih, ki so ga potegnili v globino oceana in ga ni bilo mogoče več najti. Z njim je izgubilo življenje še nekaj pomorščakov s te ladje, med njimi tudi prvi strojnik Emest Stipanovič. čigar žena in otroci tu na Sušaku objokujejo svojega družinskega glavarja. Ko Vam bolestnega srca sporočam to tužno vest, zavedajoč, da ste starši gotovo s težkimi gmotnimi žrtvami izšolali Mirka v Bakru. Vas prosim, da sprejmete od nas najiskrenejše izraze so-žalja. Naša bolest in tuga je velika, ker je bil Mirko izredno dobrega značaja in iskren tovariš. Od strani lastnikov parnikov smo takisto naprošeni, da Vam sporočimo njihovo sožalje k Vaši veliki boli, ki Vas bo prevzela po tej žalostni novici. S svoje strani želimo, da sprejmete naše najtoplejše tolažilne besede in si Vas pri tem dovolimo opozoriti na dejstvo, da ste že oni trenutek, ko ste svojega sina dali v po- Slovensko ozemlje je bilo v zgodovini svojega preporoda izgubilo dva krajna mejnika rojakov: najdalje na zapad pomaknjena predstraža Južnih Slovanov, beneški Siovenci, so pripadli Italiji I. 1860, sedem let kasneje so Arpadovi mogotci odrezali Panonske Slovence in jih podredili budim-peštan&ki upiavi. Tako beneški kakor prekmurski Slovenci so v svoji govorici sicer izgubili marsikatero vez z ostalim delom rojakov, ohranili so si pa vendar poleg narodnih običajev in jezikovnega blaga vsa tipična svojstva posebnosti svoje rodne zeml;e Jezikovna meja beneških Slovencev se odcepi južno od Ibane. vodi čez goro Su-bit do Nadiže pri Čedadu Od nadiškega mostu se po nasprotnem bregu vleče dalje čez Volovjak na Medla Sjena in mimo Sv. Lovrenca do vasi Porčinj. Preko Čarneje sc spusti ločnica slovenske govorice k potoku Karnahtu in doseže čez gričevje rečico Ter. Tu zaokrene na vas Podbrdo, teče dalje mimo Laneža, Muščevega sedla, Kadina in Lavre v dolino Rezije, odkoder se izgubi po dolini Bele navzgor. Po načinu življenja, govorici m poseljenosti se dele beneški Slovenci v štiri skupine. V dveh dolinah na severu, pod grebenom Kanina, bivajo Rezijani, Južno odtod posel ju iejo gorati svet tarčentski Slovenci, ki pripadajo furlanskemu okraju mesta Tarčenta. Vzhodno od teh je najmočnejša, najčistejša in z zemljo najbolje povezana skupina šempetrskih Slovencev ki vključujejo tudi starogorske. mani številne Slovence ob furlanski reki Idriji. Ozemlje beneških Slovencev je bilo že od nekdaj privlačno torišče za etnografe in filologe. Govorica rojakov pod Matajur-jem in Kaninom je bila predr.et mnogih znanstvenih razprav, ne le slovanskih, temveč tudi ostalih jezikoslovcev. Omenimo naj le, da je na pobudo znanega rodoljuba beneških Slovencev, duhovnika A. Klodi-ča, priobčila ruska Imperatorska akademija nauka v avgustu 1. 1878 znanstveni spis o narečju beneških Slovencev: O narečij Siavjan. naseljajuščih sv. Petnvski ujezd Videmskoj provincii Italijanskoga Korolev-stva. Sestavek obsega 27 strani velike os-merke in prinaša poleg drugega zanimivega narodnega blaga tudi naslednjo dogodbico: Zaka se prav* baba ima zluo-djuovo hla vo? Ankrat sta hodala Ježuš an svet Petar po sviete. Paršla sta in dan ta na no majno, an čujte! zluodi an baba sta se tukla ta na nji. sta si jih nasajala, an sta se pulila, da je blud hroz^ videt. Kadar zahleda Kristuš tuo-le d\č Petru: biež* pomiri jih. Svet Petar buha an hre med nje. Za ih preca pomirit vetebne suoi meč. odsieče z nim žlaham zluodju hlavd, an flosk pade na tla. Potada io odsieče Se bab. Poslied, ku je odsieku hlav^, pride nazaj h Kristusu bardak. Kristuš ga vpraša: Al si jih pomiru. A on pravi: Ja san in odsieku hlav;Zdaj pa le rajsajte, babe, da vam ne bodo hodile po glavi same vragolije! Ali, da se vam ne prismodi! Prismojeno olje je za vraga«. Zasadile so kuhlje v godljo, ki se je belo zapenila in začvrčala zavrtele so jezike, in smeh je napolnil mlin, lezel izpod kapa na prosto ter zletel gori in doli po dolini Drvanje in se zgubil nekje pri Svetemu Lenartu ter Antonu. Prva godlja je bila pražena. Mastjak je pripravil hodn-j cunjo, v katero je gospodar Arnečeve hiše stresel iz ponve opra-ženo vsebino in mastjak je veselo udaril po ponvi, kakor je udarjal že trideset let, ko so mu vsipali prvi sir, pogrnil je cunjo čez godljo, jo potisnil globlje v luknjo pre-še položil nanjo močan brestov hlod, okovan na spodnji strani z železom ter ukazal spustiti preSpanj. Vsi so za trenutek obstali. Vzvodno kolo se je naglo vrtelo. in prešpsnl je pa^al n*8e in n 'ž? ter tiščal s svo»o težo na praženo godilo, ki je Jela izpuščatl o'Je. V temnem curku je teklo v posodo podprešo. ln ženske so zaklicale: »Mica. zdal pa hitro napravi ju-žino! Nareži luka, ali veliko da veš, zakaj luk s toplim oljem nima para. boljši je od gibanic!« Zunaj je klokotala voda, se zaletavala v mlinska kolesa, se vesila na lopate ter padala nazaj v strugo, da je pljusk teh padcev prihajal celo v vas, uspaval ljudi in jim pel vesele pesmi, kakršne se ne ču-jejo povsod. Mlinar je hodil krog mlina, se zdaj pa zdaj zadel ob oljarja, — fanta in dekle, — ki sta se drug ob drugem hladila za mlinom, ali pa je obsekaval na žitnem paru s kolesa led, ki se je navesil na kolo, ter ga oviral v teku. Lepota zimske noči se je razlila na travnike drvanjske doline, se pozibavala po njih, majala ob Drvanji stare, že nekoliko trhle vrbe, šelestela v vrhovih jelš ter poljubljala na potna čela zaljubljene oljarje za mlinom, ki so tam uživali brstje svoje mladosti, v mlinu pa so razbijali po ponvah, metali trde, izprešane prge v kot, od koder so si jih posamezni gospodarji zlagali v vreče. V sobi je mlinarjev sin meril olje. Vsako deseto merico Je vlil v svoj lonec; vsako deseto prgo je bilo treba potisniti v njegovo vrečo, in od vsakega desetega litra je bilo plačati dinar stroškov za mastjaka, ki so mu dajali napitnino seveda tudi še posebej zakaj ne daj bog, da bi se mu kdo zameril, ta bi ne imel olja temveč zmetke, ali pa same str očke. Zjutraj, ko je vstajal nad ogrsko ravnino prvi svit, se je procesija oljarjev vlekla od mlina proti domovom. Možje od pijanosti godrnjali, starejše ženske so jezno mlele z jeziki, mladi pa so si še kradli poljube, kolikor so si pač mogli, da Jih nI nihče vi^el. zakaj poPub Je vendarle greh, ki »e teZko odpusti. Od sosednih vasi so se pomikale nove procesije oljarjev ki pridejo na vrsto ta dan. Tako bo odslej v Slovenskih goricah do posta, potem pa bo mir do prihodnjega leta. Ignac Koprfveo. Dva dneva z lepimi uspehi V Hofgasteinu so naši v štafeti 4*8 km zasedli tretje, y teku na 16 km pa 10. do 12. mesto Hofgastein, 11. februarja S Stafetnim tekom 4 X 8 km »o se včeraj popokan pričela tekmovanja za mednarodno avstrijsko akademsko prvenstvo, tekmovanja, ki so po številu prijavljenih udeležencev Ln po svoji organizaciji edinstvena prireditev! Saj je v konkurenci prijavljenih kar 210 tekmovalcev, 25 tekmovalk in 25 tekmovalcev za smuk izven konkurence, k temu treba prišteti še tekmovalce štafet fan pa o>ne, ki bolo startali v nedeljo izven konkurence v skokih, pa dobimo številko, znatno preko 300! Med prijavljen-ei so svetovno znana imena, tako Čehinje OBeinhauerove. Vaiterja Dellekartha (smučarski učitelj vojvode in vojvodinje Wind-eorskega). Rfrssnerja, ki jc pred kratkitn osvojil poljsko smučarsko akademsko prvenstvo, itd. Posebne pozornosti so deležni Čehi v kiasnih enotnih Dellekartha, avstrijskega prvaka v skokih, medtem ko bo Kose^eiaeff naekok z lahkoto nadoknadil Podrobni rezultati so bffi.: 1. Kučera (Brno) 1:07:57; 2. ing. Perrer (MUnchen) 1:08:04; 3. Rossneir (Graz; 1:08:13; 4. Lubujaokv (Brno) 1:08:39: 5. ing. Hesee (Graz) 1:08:54; 6 Puri (Graz) 1:09:10: 7. Dellekartb (Wien) 1:09:39: 8. StfltzJ (Mun chen) 1:10:51; 9. Knobloch rinnsbruck) 1:11: 24; 10. Bevc (JASO) 1:11:27; 11. Primožič (JASO) 1:11:51; 12. Močnik (JASO) 1:12:31; 13. Laesota fKrakow) 1:12:57;... 22. Fogy (Leoben) 1:16:05; 26 Denze! (Grav.) 1:16:51; 55. prof dr. Olbrich (TVien) 1:31:57! Točke za kombinacijo, ko to poročam, še niso izračunane. Po vseh teh nspehih prvih dni je e-iipa odlično razpoložena — ne moti razpoloženja niti ves Čas nn letava joči 6neg, niti. d.n smo danes iz Ljubljane m«-to pričakovane finančne okrepitve prejeli samo pL-^ao, da — denarja ne bo! Ekipa ee je danes za er.ega člana povečala: e popoldanskim vlakom je prišla Erika Heim nova — povedat, da sneži smo v Ga6teinski dolini, povsod drugod, in tudi doma. pa si je najlepše solnce! —šič Glej objave na 6. strani! WO Vprašanje novih plavžev in naprav za hidriranje premoga Poročali smo že, da namerava naša uprava državnih rudnikov zgraditi v Lu-biji nove moderne plavže odnosno naprave za toplenje železne rude- Gre za naprave po Kruppovem sistemu »Rennver-fahren«, ki omogoča pridobivanje železa iz rude brez uporabe koksa, ki ga moramo uvažat iz inozemstva. Sedaj poročajo iz Beograda, da je v zvezi z naročilom takih naprav odpotoval v Nemčijo ravnatelj državnih rudarskih podjetij v Sarajevu g. Miloševič skupaj z nekaterimi strokovnjaki, da končno proučijo to vprašanje preden, se odda naročilo v vrednosti 25 milijonov Din Kruppovemu podjetju. Prav tako smo že poročali, da se proučuje vprašanje pridobivanja pogonskih olj iz rjavega premoga Minister za gozdove in rudnike g- Bogoljub Kujundjič je nedavno v finančnem odboru narodne dkiupščine v zvezi z debato zaradi nameravanega razširjenja državnih premogovnikov v Bosni izjavil, da se to vprašanje razširjenja premogovnikov proučuje v zvezi z vprašanjem uporabe rjavega premoga za druge svrhe. kakor za kurivo. Minister je še pristavil, da je s tem v zvezi pot predsednika vlade dr. Stojadinoviča v nemške industrijske centre. Kakor poročajo sedaj iz Beograda, je naš nacionalni institut za rude in gorivo pri ministrstvu za šume in rude nedavno pričel proučevati možnosti za gradnjo tehničnih naprav za pridobivanje bencina in tehničnega olja iz rjavega premoga. Proučevanje se nanaša na vprašanje rentabilnosti take industrije, na vprašanje sposobnosti posameznih vrst premoga za ta namen in na vprašanje kraja, kjer naj bi se zgradile take naprave. V Neimčiji so proces pridobivanja bencina iz rjavega premoga znatno izpopolnili in se praktično uporablja v velikih obratih koncema Letina-Werke. Seveda pa so stroški pridobivanja bencina iz premoga še zelo visoki in je tak premogovni bencin precej dražji, nego iz mineralnega olja pridobljeni bencin. V poučenih krogih zatrjujejo. da bi bil pri nas najbolj pripraven premog iz Majevice Proučevanje vprašanja pridobivanja pogonskih olj iz premoga bo seveda zahtevalo daljše študije, tako da bo končano šele sredi letošnjega leta. Tehnične naprave bi nam dobavili Nemci in bi znašali invest cijski broški že v prvi etapi okrog 200 milijonov Din. Kreditno zadružništvo oživlja Vloge naraščajo Se pred kratkim smo z veliko zaskrbljenostjo gledali na naše posojilnice in ua njihovo delovanje, ki je bilo če že ne popolnoma. pa vsaj močno zavrto. Bali smo se za njihovo usodo, ker so bili tudi izgledi skrajno slabi. Danes lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da so se razmere v zadnjem času bistveno obrnile na bolje Zboljšanje splošnega gospodarskega položaja je imelo že samo na sebi ugoden vpliv tudi na naše kreditno zadružništvo K temu je prišlo tudi izplačilo prve anuitete od strani Privilegirane agrarne banke, končno pa je bilo odobreno nekaj desetin milijonov lom-bardnega kredita, ki ga je da'a posojilnicam na razpolago Poštna hranilnica. Zanimivo je stališče, ki so ga zavzeli naši vlagatelji Čim je kakšna posojilnica začela v večjih zneskih izplačevati dosedaj zamrznjene hranilne vloge, so vlagatelji najprej v večjem številu prihajali po vloge, kakor hitro pa so se uverili, da jim je denar res na razpolago, ga običajno niso dvignili, marveč so ga pustili še naprej naloženega. zadovoljujoč se z dokazom iti zagotovilom. da jim je denar vsak čas na razpolago. Pa ne samo to! Število novih vlog pri naših posojilnicah se od dne do dne veča. kar je lep dokaz, da se vrača zaupanje v naše ljudske denarne zavode, v kreditne zadruge. Lahko smo veseli preobrata, ki se je tako-rekoč kar preko noči najavil. Z zaupanjem lahko zremo v bodočnost, saj bodo naše kreditne zadruge zopet zavzel« v našem gospodarstvu oni položaj, ki so ga dolga desetletja zavzemale. Vršile bodo zopet z uspehom svojo nalogo v korist našega gospodarstva. Cene za naš les pri izvozu v Nemčijo Poročali smo že o sporazumu, ki ga je sklenil jugoslovensko nemški lesni odbor v Eisenachu. Določene so bile cene za standardne sortmente mehkega rezanega lesa pri izvozu v Nemčijo. Pri dobavah v okviru teh cen se nemška uvozna carina zniža od 2 50 na 1.50 mark pri stotu. Za mehki rezani les slovenske in hrvatske provinience so določene naslednje cene: deske, smreka-jelka tam ban te, zdrave, ostrorobe, 3 do 6 m dolžine od 10 m šir * ne naprej: a) paralelno rezane 33 do 35 mark za m3 franko jugoslovenska obmejna postajo oduosno 34 do 36 mark fob severno jadranska luka; b) konično rezane 30 do 32 mark franko obmejna postaja odnosno 31 do 33 mark fob severno jadranska luka Carinska olajšava se bo priznala zaenkrat samo pri onih zaključkih, za katere bodo prošnje za devizno dovoljenje izročene nemškemu kontrolnemu uradu za les od L februarja do 31. maja t. L Gospodarske vesti = železarna v Zenici bo letos dobavila 3500 vagonov tračnic. »Jugoslovenski kurir« poroča, da je dosežen sporazum med prometnim ministrstvom in Industrijo železa d. d. v Zenici glede dobave železniških tračnic. Po tem sporazumu bo železarna v Zenici dobavila v teku letošnjega leta prometnemu ministrstvu 3500 vagonov železniških tračnic. Zaenkrat so naročene izključno normalnotirne tračnice, pozneje pa bodo naročene še tračnice za ozkotirne že- NA VOGALNI PARCELI FtJGNERJEVE IN ILIRSKE ULICE bo do jeseni zgrajena stanovanjska hiša s poslovnimi lokali v pritličju. — Interesentl-najemniki naj se čim preje javijo pri stavbnem podjetju SLOGRAD D. D., Vrtača 9, Kjer doba vse informacije. ■ CDBCDB^CDB^OH ČD«ČDBC3«C^Vo« AVTOMATSKE BILJARDE izdelujem po najpovoljnejših pogojih, za za gotovino, na odplačevanje ln naposodo. Potrebujem serijozne zastopnike. — Zahtevajte ponudbe pri »PRIMAc — Zagreb, Klaičeva 46. s O ■ CD ■ CD ■ CD » O ■ CD ■ <=> ■ CD ■ CD ■ fr—Sporama predvideva načta dobave ln plačila ter bo te dni predložen v odobritev ministrskemu svetu. Količina 3500 vagonov tračnic bo zadostna za 1000 km železniške proge. Gospodarska pisarna dr. čeme Ivan, Gajeva 311, teL 2294 KREDITNI ARANŽMA NI, INOZEMSKE ZADEVE_ = V ir tvornica za proizvodnjo nebeljene in beljene sulfitne celuloze v Vidmu pri Krškem (imetnik Fran Bonač industrijec v Ljubljani); TR1AR, tehnifno prodajna družba z o. z. v Ljubliani (trgovina s stroji, ko vinsikimi in pločevinastimi izdelki, tehničnim materialom, montaža in popravilo strojev; osnovna glavn ea 200.000 din. vplačano 100 000 diki; poslovodje: Kregar Stanko-monter- elektrotehnik v Poljanah pri št. Vidu nad Ljubljano. Logar Viktor, monter-stroinik v Liubliani. Rf-m^kar Filip, monter strojni ključavničar v Ljubljani); »Radio« družba z. o. t. v Ljubliani (trgovina z radijskimi aparati in potrebščinami, ojačevalni-mi in televizijskimi napravami in napravami za projekcijo slik, izvrševanje vseh v radijsko zvočno, televizijsko in projekcijsko stroko epadaiočih del. propaganda za širjenje radiofonije ter zalaganje in izdajanje tozadevnih knjig, brošur in časopisov; družba je nastala zaradi spremembe tvrdke »Radio« r. z- z o. z. v smislu zakona o gospodarskih zadrugah in je prevzela vsa aktiva in pasiva zadruge; osnovna glavnica 200.000 Dn; poslovodja Fran Bizjak, trgovski ravnatelj v Ljubliani; Jerše Leo. trgovina s kolesi, šivalnimi stroji in motorji v Lubljani; Joži Paar in drug. izvrševanje mesarske in prekajevalske obrti ter delikatesna trgovina na Jesenicah (družbeniki: Paar Franc, hotelir, Paar Joži zasebnica, Paar Oto. zasebnik in Svajger Jakob, mesarski mojster, vsi na Jesenicah). = Občni zbor ljubljanskega Okoliškega združenja trgovcev. Združenje trgovcev za srez Ljubljana — okolica bo imelo 25. februarja ob 8. dopoldne (pri nezadostni udeležbi članov ob 9. uri) svoj 19. redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. = Dražba kožuhovine bo 7. marca kot zadnja v tekočem letu. Kdor še ni oddal svojega blaga na to dražbo, naj ga čim-preje pošlje na naslov: »Divja koža«. Ljubljana. Vel esejem. = Dobave. Komercialni odsek vojno tehničnega zavoda v Kragujevcu sprejema do 16. t m. ponudbe za lobavo ščetk: do 17. t. m. ponudbe za dobavo žvei-lene kisline, do 18. t. m. ponudbe za dobavo električnega materiala, izolirnih cevi in bnis-iv. <1© 19. t m. ponudbe za dobavo usnja, do 21. t. m. ponudbe za dobavo bizmutove zlitine ter lepila, do 22. t. tn. ponudbe za dobavo rezervnih delov za akumulatorske celice, do 23. t. m. ponudbe za do avo amilacetata, do 24. t. m. ponudbe za dobavo glicerina, podzemeljskega armiranega kabla. e za dobavo plinskega olja. motorrega in strojnega olja ter petroleja. — Gradbeni oddelek &utru< t ZAHVALA Vsem, ki ste z menoj sočustvovali ln me tolažiti ob nenadomestljivi izgubi mojega ljubljenega soproga, mu poklonili cvetje in vence, ter počastili na katerikoli način njegov spomin, in vsem, ki ste ga v tako ( stnem številu spremili na njegovi zadnji poti — moja prisrčna zahvala. LJUBLJANA, dne 12. februarja 1938. OLGA MERMOLJA ZAHVALA Vsem, ki so sočustvovali z nami ob smrti našega soproga, dragega očeta, deda, tasta, svaka in strica Lužerja Franca in vsem, kl so gm v tako obilnem Številu spremili na njegovi zadnji poti, prav tako tudi za mnogoštevilne izraze sožalja, se najiskreneje zahvaljujemo. Prav posebno s« zahvaljujemo gosp. dr. A. Trtniku, ter 66. sestram Vincentlnuma za njihovo skrb in požrtvovalnost ob bolezni dragega pokojnika. Globoko žalujoči ostali L I HERSAN ČAJ UČINKUJE dobro prt obolenju želodca. jeter in ledvic POMAGA pri arteriosklerozi ln hemoroidih OLAJsA muke ln bolečine pri revmatlzmu in prutmu. UBLAZUJE obolenja prt mesečni člSCt ln meni ODSTRANJUJE motnje debelltve ln vas dela vitke. Dobiva se v vseh lekarnah! Res?. S. br. 19830 933 HERSAN ■ttuiuiiiiumimiu/. Domače vesti ♦ Zaradi zasedanja banskega sveta dravske banovine v Liubljani odpadejo v prihodnjem tednu dne 15 m 18- t. m sprejemi Btrank uri n banu dr Marku Natlačenu. ♦ Zračna proga držav balkanskega »pora-luma. turška civilna aviacija se modernizira Tur s a. i* i*vi5 * Ki»li>iiiiij kalin kot v Beogradu »e •>'"»• ii. Zdaj šteje že kakih +01) članov Nekateri Kalmiki ,-o se oženili z našimi ženami in hodijo otroni teh mešanih zakonov v naše a i>a ruske šole. Večuna beograjskih Kal-rr kov se bavi s kočijašk m r>oslom vsi pa žen o. da bi se otroci izšolali Na raznih fa-1< dietah beograirikega vseučilišča je zdai 6 študentov Kalni>kov. eden pa je bil že pro nioviran za dokiorja medicine in službuje zdai v državni bolnišnici. V koloniji pa ie še več «nieleklualcev, ki so študirali v drugih državah Tako ie predselnik kolonije doktor filozofi e praške univerze tajnik pa stavbni iiiženter. ki ie študiral v Pragi Vsako leto -redi februarja prired-jo beograjski Kaimiki -voi večer Letos tx> ta večer v Ceš^oiovaškem domu in !>odo njegov spored :zr>oln ie -azne narodne igre gledališki in rrv«ki n toni Nastopila bo tudi mla-lna ♦ Nova ro\ija in založba- Književnik Ivan Aibrefii ms prosi da objavimo" V Kamniku bo začela v kratkem izhajati revija »Slovenska knjiga« Z njo bo združena nova založba ki bo izdala letno 4 knjige proti mesečnemu plačilu IG din Avtorji se napro-a-k> !a se obrnejo na uredništvo, ki je v Ljubljani Vod";lcov trg 1-VTI Iz »Službenega |MaK. »Službeni Ust kr ba"Kke unravp dravske banovine« št. 13 7 dne 12 t. m objavlja uredbi o spo. razumu med fug-r-slavijo -n Italijo o ureditvi njunih trgovinskih izmenjav 'n ^'a^il. ki s" * rerni v zvezi, odločbo gle'e dkuo-ne cene ric novpgn semena, p-avilnik za po-siovame nkra;nil< cevnih odborov v drnv. eki hani»v;ni. b.movo odredbo o predložitvi ponh'asM' ozirrvm.-i obrtnih listov s'«remem be v stale*'" di?.avn'h in banovinskih ttsiuž-ben-ev v območju dravske bnnovjne in razne objave iz »Služltetiih Novin«. ♦ Drnžba kožuhoviu«. Ho 7 marca ko! zad. nia v tekočem letu Kdor Se n: oddal svoiega blaga na ro dražbo, nai s a ^imnrei r>o>|ie na naslov: »Divja koža«. Ljubljana Velese-iem • Pri zaprt fn ln motntab v prebavi vze-mitp ziutraj na prn^e.i želodec kozarec Daravnp (->anr lo^erovp grem^ice • Ivarna IOS KEICH ^preiema mehko to ftkropijeno perilo v nallepšo Izdelavo S t1s«lnp in m^nnskp »trnje Vam strokovno popravi KOKIS V SIMANDL, Ljubljana, Dvora kova ul 3. telelon 24-07 MOŠKI! Za zdravljenje spolnih slabosti, SEKSUALNE IMPOTRNCE, spolno oslabi.}«, nosi. za ojaCen ie «r><>lne funkcije, poskusite originalne hormonske VI-HA-CE tablete. Dobite jih v v«seh lekarnah: 80 tablet Oln 84.—. 100 tablet Oln >17—. 3011 tablet Oln 5fi0.— Po poStnem povzetju diskretno ra/.|»>lr M (Javran^ič. apotekar. a glavni dej»o: Kirm Kem. IjihorjitorHm »VIS-V IT« apotekar Mr. B. BogdanoviC, Zagreb, Langov tre 3. (OgL reg. S. br. 26856/37.) * Nevšečne Intrige. V radiotedniku »Naš val« se že dalj časa pojavljajo pod rubriko »Iz naših gledališč« razne ne-všečne intrige, ki imajo značaj osebnih razračunavanj. Storjeni so primerni ukrepi, da se list ne bo mogel več zlorabljati v take namene. * Strah pred časopisom. Pretekli teden sem znani dami ponudil v gledališču košček nove čokolade Slrato. »O, to je pa nekaj nebeškega!« je vzkliknila, ko jo je pokusila. Ko sem jo pa prosil, naj mi dovoli, da objav m njeno sodbo in njeno ime v časopisu, mi je mojo prošnjo, v kolikor se njenega imena tiče, odbila. Ali ni tak strab vKhdšen, saj je nova čokolada Strato zaradi svojih posebnosti že marsikoga zadiv la! Citajtp današnji oglas! OBIŠČITE NAS v našem na novo preurejenem Cesalnem salonu na Kongresnem trgu 1 (Poslopje Zvezde) Najvestnejša individualna postrežba., moderne frizure, trajno kodianje z Izboljšanim aparatom, specljalna nega obraza ln lasišča, barvanje. fettich-frankhedi Česal ui salon * Zasavsko lovsk0 društvo bo imelo redni obCni zbor v nedeljo 20 t m. ob pol 10 dopoldne v Sokolskem domu v Trbovljah z običajnim dnevnim redom. * Modernizacija termalnega kopališča v Laškem. Up;ava termalnega kopališča v Laškem je znižala cene kopelim v bazenu za 50°/o, tako da znaša enkratno kopanje 5 din Ta ukrep je najboljši dokaz, da hoče uprava posplošiti uporabo radio-termalne zdravilne vode s stran najširših vrst To je tudi najzgovornejši odgovor na časopisne vesti o odtegnitvi tega slovitega zdraviliška naši javnosti. Delavsko zavarovanje stremi za vsestransko iz-popoln tev Radio-Therme z namenom, da ustvari čim popolnejšo zdravstveno ustanovo za zdravljen-e revmatičnih in podobnih obolenj Znižane cene za kopeli v bazenu bodo v veijavi v času od 1 novembra do 30 aprila vsakega leta. Tega popusta bodo deležni vsi kopalci brez razlike. V ostalem fas-u r»a bodo še naprej v veljavi -zjemni popusti, ki jih uprava zdravilišča že dovolila. * Kletev vdolbena v nagrobni spomenik. V Vaijevu je mesar Vidič postavil svoji ženi spomenik, pustil na njem kakor je že običaj, prostor tudi za svoje ime, spodaj pa se dal vklesati naslednje besede: Sinovi. bod'te prekleti, ker ste naju spravili v grob Vsaj tu nama dajte mir. Zaradi nekega denarja je oče že precej časa sprt s svojimi sinov, pravdali so se že pred sodiščem tn 7daj se bodo spet, ker bodo sinovi >četa tožili zaradi kletve na rrgrobnem spomeniku, * Nevarna epidemija v Zenici. Zdravniki okrožnega urada v Zenici so ugotovili nekaj primerov pegavega legarja ter ukrenili vse jx)trebno. da se prepreči širjenje te epide-tiilie. V večjem obsegu pa se je epideni ja pojavila blizu Zenice v vas, Kičici. kjer je zbolelo za legarjein kakih '20 oe-eb. * Žrtve strašnega požara v mo>iarski okolici. V vat-i Sretnici IG km daleč od .Uostar ja. je izbruhnil, kakor ciino že poročali, po žar v hiši kmeta Koziča, kjer so praznoval, svatbo. 0 tej strašni nesreči se doznavajo naslednje podrol-nosti' Nerečna hiša. ki je t>ila nedavno preurejena, ie stala kakega pol kilometra od glavne ce^te Kakor je že običai pn vaških hišah v Hercegovini K) bdi spodnji prostori hiše shramba sena in slame Nad temi pritličnimi prostori Je bila giavna izba Njen pod je bil zelo primitiven, med deskami so bile odprtine skozi katere je prav ',ahko padel v ehrainiio ogorek o ga rete. Shramba pod izbo je b.la visoka dobre tn metre. Ko je pregorel [K>1. so [»padali nesrečni svatje tri metre globoko. Domneva da je tol ogenj podtaknjen iz maš^e nja. ne I o držala, ker ženin Ln nevesta ni sta imela sovražnikov. Najbolj verie-tno je-da ie ogenj povzročil ogore>!< cigarete, ki je padel v slamo. Zgorelo je 29 svalov. 19 pa iiti je hudo oi>ečeni.h Na nesrečnem svato vanju je bilo SO oseb. Večina trupel je bila tako ožgana, da lih ni t)ilo mogoče spoanati Vse žrtve strašne nesreče so [>oko|>ali v skupnem grobu na vaškem pokoj>ališču. molitve pa so opravili frančiškani iz Airokeua Brega. Pogreba se je udeležila velika mno '.'reb vabiva Tako strašne nesreče ae pomni ves mostarski okoliš. * Nad 3IMI let slar hrastov gozd so posekali lani blizu Župan.ie Zdaj vaš&aimi. lastniki stoletn-h hrastov, žagajo debla ter jih voziro na proo vsem «evprneni Primorju spel slato vreme Me<1 dežteii! tinti sneži in temperatur« je močno znižala Na monn vlada močna burja ler del« preylavire prometu * Izlet v Trst r. avtobusom priredn Zve. za za tujski promet v Sloveniji, zast Put nik Od1 od '26 t m ob 14 Prihod nazai v Luibliano 27 t m Pre-krblieno ie za obisk gledališke predstave in drug"h družabnih nr rt-dilev Vse informacije v vseh biljetar-njcah Putnika. • Brezuspešna preiskava poStn« tat»in« t Osijeku lz postnega voza, ki je prevažal v Osjeku pošto od enega urada do drugega, je bila pred tedni ukradena vreča, v Kateri ie Ulo okrog 440.000 din v bankovcih in kovancih. Voznik in poštni usluž-lnanec, ki ga je spremljal, sta še videla nekega moža, ki je i vrečo v roki izginil za oglom temne ulice. Uedaretvo je bilo takoj alarmirano, a zasledovalne zločinca ni imelo nobenega uspeha d.viuevali so. da je izvrSil tatvino nekdo, ki imel priložnost ponarediti k!;uč za odpiranje poštnega voza. Zaprli so nekega bivšega poštnega uslužbenca in nekega kočijaža. ki je nekdaj služil pri pošti. Oba osumljenca pa sta dokazala svojo nedolžnost in zdaj sta bi .a izpuščena. Ker so bile številke ukradenih bankovcev vpisane, je £e vedno upanje, da se bo tat ujel. tn popolnejši je sedaj Trilysin, ker mu je dodana posebna substanca, ki varuje teme in lase pred drobnimi, glivicam stičnimi organizmi Nova biološka izkustva potrjujejo. da povzročajo te klice srbež. prhljaj in izpadanje las To dejstvo Je našlo takoj praktičen primer pn Trilystnu. Kei I"KILY-SIN VEDNO VZPORE.IA SVOJ KORAK Z VEDO. Trtlvsin je biološko sredstvo ki hrani, krepi ter ohranja Vaše lase zdrave, odpravlja prhljaj ter preprečuje Izpadanje las * Nov i Kruhovi. V LiuUjani Je preminila ga Mariia Baliuik Številni sorodniki v Senožečah Kobaridu in Liutomeru žalujejo za blago pokoinico. ki bo pokoi»ana v ponede Ijek ob 16 iz Ulice stare pravde 6. na poko-pališču on Sv Križu. — V Blagovni ie umrla ga Ana (Jrajžl roj. Malgaj. Obče sfn»štova-na pokojnica zapušča hčerko in s^dem sinov. med njimi g. Aniona, upravitelja mestne klavnice v Celju Pogreb bo v [»onedeljek ob 10 dop iz Inše žalosti. Blagovna 22. na pokopališče k Sv Juriju ob južni železnici. — V Mošnjah pri Uadovljici ie izdihnila ga Ivana Ma>'cr. roj Lavrič Pogreb blage pokojnice bo danes ob IG. iz hiše žalosti na farno pokopališče. — Pokojnim t-lag spomin. žalu očim naše iskreno sožaljel * Hajduk Koreja na begu, njegovi akti pred ka-Saeijo. Ko orožniki še vedno iščejo hajduka Korejo-Ignjatijeviča, ki je obsojen na smrt pobegnil iz zapora, se kasač ij.sk o sod .šče bavi z njegovo zadevo, kj predstavlja 10 kg težak sveženj spisov V teh spisih je popisano, kar ima ta razbojnik na vesti. Ko so hajduka Korejo obsodili na smrt, ni niti trenil z očesom, njegov zagovornik pa je vložil priziv in revizijo. Te dni bo najv šje sodišče izreklo svojo sodbo Ln ni dvoma, da bo smrtna obsodba potrjena. Hajduka pa bodo zdaj na spomlad zasledovali še z večjo vnemo in morda tudi z večjim uspehom. * Neprijetne vremenske spremembe škodujejo zdravju. Hitro oblajenje zraka, staJ-no deževno vreme slabijo organizem tei ga napravljajo pristopne:a za bolezni Odpor, nost telesa se more najbolj povečati, ako se za m.-ilo jučino vzamejo 2 do 3 žličice ovomaltine z mlekom. Z redno rabo ovo. maltlie se jača odpornost organizma proti bolczn:m. /AOČNI KINO SOKOI..NKI tMMi V felftKI - TEI EKON 11-7» Srce podzemlja Film o življenju sodobnih ljudi po noveli R. E. Vanlooa z Oustavom Frohlichom in Heli Flnkcnzcller Dopolnilo zvočni tednik ln kratki film MOSKVA Predstave v neaeljo ob 3., 5., 7. ln B, v ponedeljek ob pol 9. uri. Prihodnji spored: Luis Gravveur; PESEM OBTOŽUJE iz Liubliane u— Pomočnik generalnega direktorja državnih železnic g- Josip Cugnitis v Ljubljani. Včeraj dopoldne se je pr peljal v Ljubljano bivši direktor ljubljanske železniške direkcije in pomočnik generalnega direktorja Jugoslovenskih državnih železnic g Josip Cugmus, ki Je prevzel častno pokiov tcljstvo nad železničarskim plesom na Taboru. u— Slovenski tenorist Anton Drrmota bo koncertiral lulri v veliki Filharmonični dvorani. Augažuia na državni operi na Duua iu dovol: dokazu ie tueguvo glasovno in umetniško kvaliteto, zato obisk koncerta naitopleie pri|>oročamo Vstopnice so v prodaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. u- Skupno predavanje Priroslovncga podslvo. in stremljenja Italije po ustvaritvi novega intt»erija dajeio temu med Iremi zemljiinami ležečemu svetu spet izreden pomen Kakor že večkrat v zgodovini, se Sredozemlje danes zopet odini-_ka od ostale F.vrojie in s tem potrjuje, da ima svoo lastno usodo, svoj lasten obraz. K fizognomiji tega obraza je znaten del prisi>evala tudi narava in njen vpliv ee ne rasteza kra;ine. kier bi Ml človek lako močno oivisen od n.-irave kakor prav tu. Predavanje bo spremljalo nad 60 zanimivih diapozitivov ti- $ial> dravske diviHke oblasti v Ljub. Ijani razoisiiie na dan 15 marca r»rvo ofer-talno licitaoijo za cgradho konininite v vo-jašniri 16 artilerijskega potka Več je razvidno z razglasa, ki je nabit na deski mestnega poglavarstva. u_ Krnievni ndl^or Jadranske straže bo imel svoi ol^ni zbor v -nvslu čl pravil dne 22 I m. oh 20 zvečer v vogalni *obi restavra^<|e »7vezda« Vahimo Članstvo, da pride v čim večjem številu. a— »Jutro« Je res najbolj*! lnsercljskl tn reklamni organ. O tem ao se včeraj zjutraj lahko v Ljubljani prepričali nekateri zveati naročniki, ki so na svoje začudenje našli v »Jutru« priloženo tudi nekakšno reklamno oznanilo »Slovenca«. Bilo je o£itno, da so za to nečedno manipulacijo bili pregovorjeni nekateri kolporter-Jl. glede katerih je uprava »Jutra« takoj uvedla preiskavo. Kakor rečeno, zelo učinkovito so se lahko naši naročniki, ki so bili deležni »Slovenčeve« reklame v »Ju-trovem« Izvodu, preverili, koliko je vredno »Slovenčevo« vabljenje, če se mora celo za propagando lastne propagande posluževati »Jutra«, najboljšega msercijske-ga organa. Vsekakor nas zanima kdo je najel nekatere kolporterje za to reč, pa upamo, da se nam bo to prav kmalu posrečilo dognati. u— Prostovoljna socialna davftčina. V LJubljani prebiva stalno okoli 800 brezposelnih. V poletnih mesecih zaslužijo komaj toliko, da preživljajo sebe in svoje družine. Da bi si od tega zaslužka mogli za z maki čaa kaj prihraniti, je nemogoče, ker so delovne mezde prenizke Ko pride zimski čaa, trpe njih družine pomanjkanje vsega. Menda dela zima vsakomur preglavice, tudi onim, ki Imajo stalne in izdatne dohodke. Ako zadostujejo dohodki za poletni čas in ne dovoljujejo prihrankov, ne morejo zadostovati v zimskem času, ki tei-ja vedno posebne izdatke. Pri nezaposlenih je razmerje celo obrnjeno; poleti imajo za silo zaslužek, pozimi pa nič. Zanje nastopi z zimo pre-težak čas in naravno je, da se zatekajo za pomol k občini. Ljubljanska občina vnese vsako leto v proračun znatno vsoto za nezaposlene delavce. Ta vsota je za oko vel ka in marsikdo bi mislil, da bo zadostovala za zimsko pomoč Toda ko je treba stotinam delavcev dati delo. se kaj kmalu pokaže, da kredit vsak dan močno kopni. Hitreje ^ginja proračunski znesek, kot se pa umika zima In kakor druga leta, mora občina tudi letos prositi one občane, ki imajo stalne dohodke, da žrtvujejo mal prispevek za pomoč nezaposlenim. Naravno je, da darujejo oni. ki imajo dohodke, neznaten del teh dohodkov drug m, ki nimajo ničesar. Tako se s prostovoljno dajatvijo izravnajo neenakosti življenjskih razmer. M«?tna občina bo v kratkem razposlala vabila za plačevanje prostovoljne socialne davščine. Ne odklonite tega vabila! Mestna občina pa že sedaj opozarja, da naj bo vsakdo previden pri izročanju denarja On, ki bodo pooblaščeni sprejemati za občino prispevke. bodo imeli izkaznico s fotografijo iz letošnjega leta. Vsaka druga izkaznica je neveljavna. Z zbran, mi prispevki bo občina zaposlila delavce pri javnih delih in jini bo na ta način nudila pomoč za preživljanje. Harun al Rošid, veliki kalif, je hotel preskusiti razsodnost svojih podlo« inikov. Preoblekel se je in na trgu prodajal cekine za mali bakreni navec. Pametni so kupovali, drugi pa so smatrali prodajo za sleparijo. Kot Harunu al Rašidu se godi nam, ki priporočamo za pranje priznano dobro terpenlinovo mi lo Zlatorog. Razumne gospodinje perejo z njim, — druge pa v svojo veliko škodo pre* slišijo naš glas. TERPE u— JN AK Viteškega kralja Aleksandra L Z<'diiiitelju »Edinstvo«. j\,*a izrednem obCnem zboru 26. januarja je bil izvoljen nastopni upravni odbor: predsednik Kosi Vladimir, cand. iur; podpredsednik Glebov Peter, cand. iur.: tajnik Kaiser Ftunc. stud iur.; blagajniki. Ver-bč Ivan cand. iur ; blagajn.k II. Auer-sperg Emil, stud. iur.; knjižničar Brezi-gar Ljubo, stud. iur.; odborniki; Fanin-ger Rihard, cand iur.; šterk Dušan stud. teh.; Božič Stanko, stud. iur.; Lamut Bogdan, cand. iur.; razsodišče: Peime Marjan, Vognnc Stanko, abs. iur. in Ušlaker Bojan, cand ur.; revizorji: Abram Miloš, cand. iur.; Uranič Ferdo, abs. iur. iin Jež janko, abs iur. u— Sneguljčica s palčki prile na pustno nedeljo ob |6. na otroško ringanjo v dvorano Kazine Mamice, privedite svoje nuJe na to rajanje. u— Hišne uslužbenke opozarjamo na ku-harski tečaj za boljšo kuho. ki se bo vršil v Wolfov ut;ci 10., da se ga poslužijo ui se činii>rei prig'sise Veliki nedeljski matineji v KINU MATICI ob pol 10 uri Krasnl fllm Prirode> Ln živaU KRALJICA DŽUNGLE Ob 11 Uri S<*tuje nepreklicno zadnjič v LJubljani s svojim smehom in zdravjem PASTIR KOST JA DOPOLNILNI SPORED ! U— 1. javuu produkcija ^ujeiu-ev drž. kon servatorija bo 15. t. m. ob 18.15- Spored: Frlan Pavla zapoje Flajšmanovega »Metuljčka« in SchuLertov »S|»ev na vodi«. Hayere »Simon Boc-canegro«. Na Čelu zaigra gojenec Cehovin Bogomil. I. stavek koncerta v d-molu. ki ga je zložil skladatelj Lalo Arijo Valentina iz opere »Faust« zapoje hantonist Polak Ivan. 5 Schumannovih otroških prizorov zaigra na klavir Prinčjf Milena- Tenorist Gostiša Alojzij zajioje arijo z Mozartove opere »Čarobna piščal« in spev Rudolfa iz Puccmijeve opere »Bohčnie«. Dvofakovo So-natino zaigra violinist Zižmond Ivan. 1. in II stavek Beethovnove sonate v 1-molu zaigra na klavirju Sagadin Erik. Klarinetist Raubar Miljutin igra Pitrichov koncert za klarinet. Mozartovo fantazijo v c-molu za klavir igra Burger Ada sklepno ročko ima sopranistka Sonja Ivančč ter zapoje Massenetovo »Herodiado« in Donizzetijevo arijo iz opere »Lucia di Lammermoor«. Podrobni spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice za 3 din. spored je obenem vstopn ca k produKciii. ki bo v veliki Filharmonični dvorani. u— Prvovrsten klavirski koncert bomo imeli 18 t m Izvajal ga bo slavni ru^k-: pianist Aleksander Borov«ki Borovski je tako velik umetnik, da mora zadortovati samo napoved njegovega koncerta da igra pred polno hišo Velik umotniik je in izbran spored Inmio sli^alv Prodaja vstopnic v knii-garni Glasbene Matice. u— Trgovka Smalčeva oproščena odgovornosti tihotapstva. Marca 1 1934. »mo poročali, da je bila trgovka gdč. Ivanka Smalčeva na Mar jinem trgu obsojena na carinsko globo 120.000 din. V tej zadevi je državni svet po izvršenem naroku in po sklepu obče seje 8. marca 1 1957 razsodil, da se razveljavi odločba ministrstva za finance z dne 25. julija 1. 1934 kot protizakonita, ker je bilo v konkretnem pr meni uvoženo blago dvignjeno iz carinarnice in odvedeno v prosti promet v skladu s predpisi carinskega zakona. Na podlagi te razsodbe je dravska finančna direkcija z odločbo z dne 27. julija 1. 1937 oprostila imenovano gospod čno (in dva soobtožena carinska uradnika) vsake kazni ln vsake odgovornosti zaradi carinskega tihotapstva Ta oprostitev je bila potrjena od ministrstva financ z re-šenjem z dne 15- oktobra L 1937 in je postala pravnomočna, ker je bila soglasna tudi glavna kontrola. u— V sklad dr. A. Serka je darovala rodbina Kraje Iz Grahovega 200 din. Iskrena hvala! CENE DIN 3.50 — G.50 u— Lutkovno glcdai.šCe souoia |. ua Taboru upnzori v nedeljo 13. t_ m. ob pol 16 moderno pravljico »Jurček na Japonskem« aii »Jurček pilot«. Premiera se je igrala leta 1928 v Umčlecki vychov1 y Pragi. Krstna uprizoritev poslovenjena igre bo na Taboru jutr.. Krasne japonska dekoracije in lutke in igra sama bodo zadovoljile vsakogar. Vstopnina običajr.a. Prodaja vstopnic jutri od u. do 12. v pisarni Sokola 1. Lahko tudi telefonično. Poskusite še danes priznano najbolje. PELIC0N0VE KROFE in TORTE Woliova ulica 14. Podružnica Kongresni trg 19. u— G- Peter Košak je pred meseci- kakor smo že svoiečataio poročali. ku|>il od zobozdravnika dr Schvveigerja drugo polovco hiše v Prešernovi ulici, kjer ima že nekaj let bar in restavracijo. Dr. Schvveiger ie pred ledni preselil v Kočevje. Lokale v I. nadstropju kjer je dr Schvveiger ordiui-ral. je Košak po.:>olnoma prenaredd in preuredil v moderne gost Iniške prostore, ki jih je včeraj izročil prometu u— Bolniški fond državnega prometnega osobja. Dosedaj je listo volilnih mož za to ustanovo predlagala železniška direkcija in jo je mini&trstvo prometa tudi reano potrdilo. Letos pa lista železniške d rekcije ni bila potrjena, temveč je ministrstvo prometa odobrila listo 50 volilnih mož in njih namestnikov, ki je sestavljena iz pristašev JRZ Na čelu liste je načelnik g. Hojs dalje so tam višji kontrolor g. Maš č, gospodje Cimperman. Po-nikvar itd Ta lista je bila sestavljena od kluba železničarjev JRZ. u— Pododbor društva Rdečega križa r Ljubljani bo imel v ponedeliek. 21 t. m. ob pol iS. redni letni občni zlor v dvorani Delavske zl>oriiice na Miklošičevi cesti V primeru nesklepčnosti bo občni zbor pol ura kasneje i^totam u— Škropljenje proti sadnim škodljivcem se bo ob ugodnem vremenu začelo piihod-nje lini. k:tkor javlja podružnica Sadjarskega in vrtiaskega društva 'a Ljt»na velika ljubezeu« |e najnovejša Motnaneva komedija e katero Šentia-kotski oder privabita in osvai3 občinstvo Preprosta a življenjsko pristna in prisrčna Zgodba o veliki. od|>ovedi polni liubezni ki se odigra^« v ganljivih in vedrih, s fin m humoneni prežetih prizorih občinstvo aane iu navdušuje Ponovitev predstave je dan.* ob 20 15 Prodaja vstojmic ie pri gledališki blagajni v Mestnem domu, danes od 10 do 12. in od 15 do 17 * * « _ 1 Prej aH ste boste tudi £ Vi, dospa^K nosili satnQWj ŠAMPANJEC Kar je moderno danes Vse to Imava na zalogi! Lepi vzorci (lam-akega blaga Vas bodo presenetili! Pridite! Brata VLAJ \VOLFOVA UL. 5. ♦ DRAŽBA KOŽ divjadi na veleseimo 7. marca 1933. Pošljite nem idoma blago na naslov: Ljubljana, »DIVJA KOŽA« — Velesejem. Pod tipičnim soncem — ? fsochrem Isopan Finozrnatl filmi najnovejše emulzije ravnokar dospeti! Erttvtce komaa oa 50 para naprej etuji za riCetke od Din 1.50 zonne šCetke od Din 2.— naprej zobne paste od Din 3.— naprej brivski kopiči od Din 4.50 naprej datje ustne vode ter vse druge kozmetične potrenSčine v največji izberi in po konkurenčni?! cenah pri Foto T g ar"? s tu Lojze Šmucu Ljubljana — Aleksandrova cesta S. n— Pustolovščine dobrega vojaka Svejka uprizori drevi ob 20 15 sokoksko gledališče na Viču Sokolsko članstvo in prijatelji društva bratt-ko vabljeni. Vstopnice dobite danes od 10 dalje v psarni Sokolskega doma Drevi vsi v Sokolski dom' u— Pregled motornih vozil za območje sresfce^a načelstva v Ljubljani-okoiici bo v četrtek 17 t. m. na Bregu št 20 (pred policijsko stražnico). Sresko načeistvo za Ljubljansko-okolico poziva vse lastn ke mo tormh vozil s svojega področja razen lastnikov avtobusov in izvoščkov, da pripeljejo motorna vozila pravočasno na kraj pregleda S seboj raj prinesejo prometne knjižice 'n overovljene vozniške (šoferske) izkaznice. n— Pod voz je padla. Iz Zabor.šta v okolici Dola nri Li ubija ni so včeraj prijel jali v Ijutliansko bolnišnico nevarno poškolova no 12 letno po.-estnikovo hčerko Marjeto Kuba rjevo Ko se je vračala iz šole. je padla pol voz nekega kmeta iz Kleč. u— Hej Ljubljančan'! Zberite se. zavrtite se m zapojte. saj je napočil veseli čas predpusta tn Kurent prihaja med nas! Pozabite nekaj ur na tegobe vsakdanjega življenja! Resni obrazi naj se zaokrožijo V smeh Vprezite se na pustno soboto 26 t. m v Kurentove vajeti in zaplešite »na Kurentovi veseli noči« v veliki dvorani v Taboru! u— Ple«nl zavod »Jenko« v Kazini Ima vsako nedeljo ob 16. »popoldanski ples«. Vsak ponedeljek ob 20. »začetniški tečaj«. Vsak torek »izj>opo|njevalnt« m v četrt ?k »nadaljevalni tečaj«. Posebne plesne ure in informacije vsak dan. Sezona traja še do konca marca. u— Ben.lamino Glgll v Ljubljani! Obveščamo cenjeno občinstvo, da smo dobili nove Giglijeve pločče Velika izbera tudi najnovejših Slagerjev. »Tehnik« — Banja!. Miklošičeva 20. Drevi pohifinio v Stopanju vas. kjer bo ♦ "<«k»Ukeni domn ples. Kdor se hoče res pri'etno zabavati in nanizati naj rie zamudi lepe nrilike. Najpestreiše zabave ne bo nia'1'kalo U— Na ni*tnn soboto pridite v dvorane Kazine na pustni ples Sokola n. kjer se bostp nailep§e zahvali Prireditelji se bodo potrudili, da vas bodo kaj najbolje zadovoljili. Iz Celja e— Zanimivo predavanje, lutrl ob 20 bo predaval na ljudskem vseučilišču v risal nir-i meščanske šole g inž J Kukovec iz Maribora o svojih vtisih s potovanja pr-ko Varne Cangmda in Aten v Palestino in Egipt Prelavanie lo spremljalo nad 80 le pli barvamli skioptičnih slik. — Me-»»no poglavarstvo obvešča vse gg rezervne ofi cirie da bo /a torek 15. t. m. na|»ovedano predavame o'padlo Datum prihodnieg* prcdavania ^>o lavljen naknadno. e— Učiteljska fospo'l«r»«ka Jn kreditna zadruga » Celju ima svoi letni občni zlior dne 19 t- m ob istem času. z istim dn»*v ni m redom in na istem kraju kakor ie ob lavli^no v 28 št z dne 10 2. 19:«. v »Uči teijskem Tovarišu« vendar ne 19 marca t. I kakor objavlja »Učiteljski Tovariš« e— Lovsko društvo Celje priredi 12 marca svoi tradicionalen lovski ples v vseh gor nrih prostorih Narodnega doma. Lovcu po. zor! ___ kino ^tropol - —• Danes ob 16.15. 18.15 ln 20.30 film sijajne komike »PRAV! In LAŽNI PRINC« (Nemški dialog) Matineja samo ob 14 uri eksotični film »TOOMA1, GOSPODAR SLONOV«. e— Izvoljenih 2MI hrezbožnikov. Celiska »Nova Dot>a> objavlja: »Slovenski gosjtolar« poroča pretrdijivo vest. da 'e Uilo zadnjo adventno ned<*lio v Rusiji izvoljenih 'SO brezbožnikov Tolažimo se pač lahko s tem. da smo si mi Slovenci zadnjo nedeljo izvolili vernega cerkvi. Bogu in narodu rveste-ga senatorja in da so glasovali zanj vsi imenovani iw>božni banski svetniki in še devet jiotnižnih narodnih poslancev ki so sjx>/.n;ili svoi greh in se skesali da so kandidirali svoi čas n8 lisiti Jevtičevj — in grmeli na shodih r>roti tistim, katerim danes boga bo ieče služiio e— Podciknjen požar. V noči od ponedeljka na torek je okrog ene nastal požar v kozolcu posestnika Karnovika v St. Petru v Savinjski lolini Ogeni je bil zločinsko podtaknjen Požiga I »c je povezal vozove, ki so bili pod kozolcem z žiro in preprede) tudi vhode v kozolec z žico ter tako onemogočil reševanje Kljub takojšnji intervenciji gasilcev ie kozoler (»ogorel do tal o- Velike goljufije s kolesi Lani v oktobru je priVI 20 letni posestnikov sin Anton G iz Rogaške Slatine k trgovskemu pomočniku loripu K v Celju in ga prosil, da bi mu za dve uri posodil motorno kolo. K ie ustregel njegovi žel|i G se je odpeljal z motornin kolesom in se ni več vrnil. mar. ve? je motorno kolo nekje prodal Oškodovani K ie šelr v ianuariu prijavil zadevo policiji Policija je pri poizvedovanjih ugotovila da ie Anton G kupil pri nekaterih mehanikih v CHiu tri kolesa in dal nekaj na račun Povedal ie sicer svoje ime. na vedel pa ie napačen naslov Ostanek kupni ne ni plačal marveč ie kolesa prodal Te dni so ;/» na podlagi tiralice aretirali v Uo-»aškt Slatini in prepeljali v Celje Tu so ugotovili da je tzvršil »udi v Mariboru Ptuiu in nekaterih Irugib krajih slične tatvine s kolesi in prigoliufana kolesa pro dat G ie pri7nal več dejanj Izročili so ga okrožnemu sodišču Sedaj se še nadaijujeio poizvedbe za raznimi oškodovanci in kupci koles ob KINO UNION 16.. 18.30 in 20.45 zabavni Danes velefilm »VALČEK NA LEDU«. V glavni vlogi Sonja Henie bratje Ritz, najbolj nadarjeni svetovni komiki. Matineja samo ob 14 »Gospodična doktorica«. e— Trj Icla za tatvine v velefreovjni Sler. merki. Pred kratkim smo poročali o tatvinah blaga in denarja, ki jih je izvršil 25 letni strojni ključavničar Viljem Leskovše-k z ležire pri Ljubljani s sodelovanjem neke ga inštalaterskega vajenca iz Celja Zaradi teh tatvin sta se morala oba v petek zagovarjati pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju. Leskovsek ie na Silvestrovo 1. 1935'3G ukradel svojemu stricu pri Sv Petru pod Sv gorami 69 !k)0 din gotovine. Zato ie bil obsojen na dve leti roti je. a je odsedel samo pol drugo leto. ker je bil potem amnestiran Lani je bil za;>oslen pri napeljevanju centralne kurjave v novem [Kfcdopiu velet rgovca g Stermeckega (x>!eg njeaovega trgovskega doma na Kralja P"tra cesti Ob tei j>riliki je Leskovšek ponaredil več ključev Z nj:mi se je fiotem r>onoči več krat vtihotapil v detajlno trgovrio g Ster ni'»ckega in s sod^lovanem omen'enega vajenca kradel milo. parfum in razno galanterijsko blago. Leskovšek ie ukradel za svoie dekle ženski plaSč. čevlje, žensko torbico. tri pare svilenih nogavic in nekaj metrov svilenega blaga V novembru se je pri jielial v Celje ter ukradel iz trgovine okrog 30 metrov kamearna in moški plašč V začetku januarja pa ie ukradel iz blagajne v trgovini 5.600 din gotovine Le>kovšek. k- je priznal svoja deianja je bil obsojen na 3 leta robije na izgubo čn«tnih piavir za dol»o 4 lel in na povračilo 9 685 din tvrdki Ster-meoki. sooltoženi vajenec pa ie b«I obsojen na 5 mesecev strogega zapora pogojno za dobo treh let. Iz Litife J_ Nezgoda. Vojsk Franc. 63 letni kočar iz Murethieev je j>odiTa.l v go/du drevesa. Po neprevidnosti mu >e pnd'a bukev na desnico in mu k> jK>5kodova'a Ponesrečener se u*rtv? v bobdiriei Iz Maribora a— Koroški večer t Ljud-ki univerzi. Predenoau in je proslavila mariborska Ljudska univerza na iiot-udo Klutia koroških Slovencev ter Braniltora s(xmiin 50 letnice smrti koroškega narodnega buditelja m pro-svetitelja Andreja Einspiele. ja V okusno in primerno urejeni pred-nalnin Ljudske un-verze ki so io obiskovalci zasedli do zad njega kot čka. ie pomembno slavje otvoril tajnik Ljudske univerze prof Bunc Di laški oktet pod vodstvom svojega ztmrovolie g Tveika je ubrano o>ipel »Kvišku brat;e«. nakar ie predavatelj prof dr I Kotnik orisal lik velikega pokojnika Recitaiork« jdč Zvv ilierji-va ie občuteno recitirala Ore«or čičevo »Andreju E:ns.pieleriut ter Albrehlo vo »KomSko pesem«, nakar ie dijaški jh-v ski zl>or odr>e| še nekai koroških narodnih pesmi Lepo uspeli večer ie zaključilo učin kovito predavanje »Koroške rapsodije« s ej>reml»ivo skioptičnih slik Vsi jzvaiaioči so bili deležni živahnega aplavza ter priznanja. Iz Zagorja t— Občni zbor Gostilničarske zadruge, ki je bil tc mi v Kenčofovi gotsiilni v Toi.liculi, je bil pra\ dobro obiskan Kakor vee s a-nove je prizadela kriza tudi gostilničarakl stali. Ugotovljeno je. da je v rudniških revirjih za n;a leia konzuui pijač mojno padel. Posebno je letos še prizadeta gostilni-š!ka obrt zaradi visokih vinskih cen. Zbor j« otvoril predsednik g. Drnovšek Ivan, ki je j najprej pozdravil zastopnika Gostilničaiske ' zveze ravnatelja gospoda Peteln.i iz Ljubljane in zaatoi»iika Zlnunice za TOI ftrhar-ja iz Litije, nato Pa ie po'al poročilo o po ložaju gostilničarjev Po lzčrrmih poročilih funkcionarje* eta podala več nasvetov go* MKxla Petelen in Hribar Pri volitvah je bil izvoljen z majhnimi izjemami dosedanji odbor s predsednikom g. Ivantvm Drnovšk,m. Sjirejet ie bil pr^llog «> cene vinu t 15. t. m. zvišajo Utemeljevali so to pnvi&anje i s tem, da so eosflnfčarfl dns'e| točili no Isti ceni vino kakor pred dvem:- leloma. če"rav se Je vinu nodraž.lo povprečno za 2 din In tudi več pri lltrn. ŠPORTNE OBJAVE Nogometni turnir od 14. dalje na igrišču ob TyrSevI cesti Zaradi nepričakovanih tezkoč je Ljubljana zopet ostala brez težke tek> me. Upajmo, da bo vodstvo našega ii-gaskega zastopnika za zadnja dva termina imelo bolj srečno roko in bo mo štvu preskrbelo dve dobri tekmi, ki jih nujno potrebuje. Današnje tekme se igrajo v okviru turnirja, in sicer bo vsaka tekma trajala po 2 X 25 minut Kot prvi par bosta nastopila ob 14 Hermes in Ljubljana II. ob 15 Kranj in Ljubljana I. ob 10 pa zmacovalca prvih dveh tekem. Vstopnina bo skupna in prav nizka. Celjski nogomet. Na Olimpovem igrišču v Oaberje pri Celju se l>o pričela dane« tt< 14. priia'e'jska feknia med SK Jugoslavijo in SK OlimjHim Srečanje bo gotovo prav za- 3 SNUBCI OKKOO VKKLE KA>E: ClaUDcTTECOLBLRTl KINO MATICA daies ob 15», 17., 19 m 21 v veseli filmski komediji iz mondenega Pariza ln Švice v nemškem jeziku RENDEZ-VOUS U PARIZU Predprooram: najnovejši žurnal. melodije in jazz itd. Telefon 21-24 a— Iz Ljudske univerze. V ponedeljek 14 t. m n? prireditve. V č»'trtek in petek 17 in 18. t m bo nadaljevanje antro|K>loikega cikla s predavanji g dot-tviLa lr II Skerlia I Kai vemo o pračloveku'?. 2. 0 človeških rasah a— Ukradeno SPD Mariborska podružnica Slovenskega planinskega iru^tva ie včeraj j>rijavila policiji da :e neznana oset>a odnesla ob priliki planinskega plesa v Unionu okoli 30 steklene vina šampunica in likerja ter okoii 200 kozarcev v skupni vre«lnosti okoli 2100 dinariev a— Zaposlilo pri j;i»riih delih. Mestno poglavarstvo razglaša Na socialno politični oddelek mestnega poglavarstva (>nhajajo ne preslano prošnje brezposelnih za zajioslitev pri lavnih delih Ker ima zaposlitev pn iav nih delih značai podpore n mogoče ugo-tit Iz Hrastnika h— Delovni ducvi pr. ruduiku so se v te- f kočuin mestvu >pn snižali Govori sv ceio o redukcijah Take eo rudarji po nekai mesecih oolne^ra zapusljenja si»et v skrbeh. Pa tudi v (»teklarni sc čuti ol novega leta -a- | Ije (»oriianjkanje dela. Tako io zaposlieni steklarji zdaj le vsak drugi twlen Eden teden de!a ena skupina drug; t-c^er pa druga h— Gasilske čete z-< Hrastnik hr^stniš o steklarno in Dol txxlo nneie danet- cei(»do odklon leni a— Ali hoiele avto za 3 dinarjev? Mai večja dobrodelna tomlKjIa. k smo io kedaj doživeli v Mariboru, se bliža i naglimi ko raki Tablice za to veliko lomlolo pod-mlad ka Rdečega križji. ki bo v nedeljo 3 aj»rila se že dobe v prodaji Vsak ;iai poskusi svo:o srečo! Za 5 dnarjev dobiš lahko krasen avto. motorno kolo in razne druge dragocene dobitke Avto ;e začasno na ogled pri fvrdki »Onelt v Mlinski ulici a— Tank se jr obnesel. Pri petkovem t»o-žaru na Pob rež ju. o katerem smo že jHiro-čiali. so mariborvki zasilni j»rvič uporabliali nov tankovni voz Tank lahko zajame 3')00 I. vode in se ie ob prvem poskusu dotiro ol-nesel Preoliciji Izginula deklica je za svoio starost precej visoka, šibke postave in podolgovatega obraza. Z Jesenic s-— Osebje policijskega komlsfrlata In mestne občine ie priredilo prejšnjo 6 bo t o zvečer svoj ple? v vseh prostorih Sokoske-ga doma Dvorana je bila i7,reln" lepo okrn-šena. Videlo ee je. kakor bi se bila vsa velika prireditev vršila pod veliko cvetočo jablano ie bil /elo leP Oisti dobiček je namenjen siromašni in slaborii de-i. ki se Ih) v polet iu š];i krepit na ladmn Prireditelji se najlepše vnliuiejo vsem. ki so na ta ali oni nač:n t>rif«»-i>,r'i da ie dobrodelna prireditev r:>k<"> !ei>o i!Sj»ela s— Zvofnl k-no ua za zabave in už;tek Prwliirri: Paramountov zvočni tilnik in kratki film »Alfa« — Vv nedelj" in Ponedeljek izreden kulturni film 73 3o'«k«. mladino letim naše i»oža'je' h - Delavsko podporno društvo v Hrast nlkn r>r:red; danes ob po! 16 v Zavraško. vi gos f liii prela vanje o novem pravilniku bratovskih skladnic Predaval bo predavatelj ZKD j Ručar Vekoslav j h— Nesreča Kn je vrač«a! ponoči Ivan l Oabriek zidar v deklami r dela domov na ! Mamo je padel Če7 neko skalo Pri padcu i je obi veliko rano na glavi in pretres ino-j žira nov Prvo jkmtioč mu ie nudil g dr. Vid-( mar in ga obdržal v domači osk'bi h— Zvočni kino Sokol bo prerivala' da-; ne*> film »Daj mi to noč«. V glavni vlogi je ! Jan Kiepura. V neka) vrstah Zadnji »Sportieta«, službeno glasilo JNS. obia vi ja več zanimivih sklepov z zadnje seje upravnega o A>ora. med ojuimi tudi sKlep, da bosia meddržavui tekmi mod Jujoslavijo itu Poljsko ter Jugo^avijo in Kuiiiuiujo a igrani v Beogiadu, oui moi Jugoslavijo in Češkoslovaško ter Jugoslavijo in Avsirijo pa v Z.t^iebu. — Utjuravm o«lbor objavija nato gle»ie na bližnji začetek spo-mladanskeca ligaškeca tekmovanja podrobna navolila za ureditev itrrišč, preskebo z vstoiMiiCiaiii itd. — JNS e na zaiitnji seji še etikrai razpravljal o vprašan.ju olimpiade 19-18 in objavlja sedaj nakmadni skleri. da je treba njegovo naziranje tolmačiti tako. da je sipiso c>n prevzeti organiziranje ootro-metnega turnirja na olimpiiuli. obenem rw pripravljen dati ostalim savezom na razjto. laco potrebno število funkriliko. da hi se I. I!)l8. organizirala o'im.jiiaIu. kjer je obiskal tu«Ii ministra za pošte, ministra za gradbo otst in ministra za telesno vzgo. jo Pri ministru za pošte je interveniia! zar di j telefonskih ne os'a1 kov v Ptuju Sliši ^e, da bo Ptuj kmalu dobil avtomatično telefonsko ; centralo. j j— Požar na Dravskem polju. Pri posest-j ciku Napa»tu P*raJicu pri Sv Lovren -u na i Dravskem polju ie nedavno ponoči nastal - požar in umičil goBjKnlarsko iH»«!ojije. sesto-! ječe iz skednja, dveh pnnn. ene kolamice, ene drvarnice in hlevov za konje, goved in svinje. Zgoreli >o t«H P0a ie imela sokols»ka dvorana izredno čast. da ie med drugimi go- I sti sprejela v svojo sredo ludi domače gg kaplane. ★ i RIBNICA. Sokolsk- zvočni kino predvaja ob 1515 ln 20 url veličaaten film Iz j divjega zapada »Orna legija« (TeksaAkl j jezdeci) Za dodatek nov Paramountov zvočni te<*nfk. SEVNICA. Zvočn' kino bo predvaja.! danes in jutri onevii film »Kraljico ljubezni« Poje AleJis. Ziliani. SOKOL Sok»| v Stražlščn. V eoboto 19. t tn. ho v vseli pniMoril« Sokol.-kega olo^enja V razSirien h pr e orih bo t di več priložnosti za pleeaželjoo mladino. Vljudno vabi uprava. ' V Prari se jc v petek začelo tekmovanje za evropsko in svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, v katerem riasopa 14 držav. Razdeljene so v dve skupini po pet in eno skuijiiio s š'irimi državami ter jih bo o-em tekmovalo dalje v odločnih srečanjih. Prvi dan je prirasel naslednje rezultate: Švica ; Ma danska l . 0 Latvija : Norveška 8 : 1, Anglija : Nemčija 1 : 0. Plavalna sekcija SK Ilirije. Seja odbora bo v ponedeljek 14. t. m. ob 18 v no* vi klubski sobi v I. nadstropju nad ka* varno »Evropo«. SK »Adr ja«. V ponedeljek 14 t. m. ob 19.30 sestanek nog. sekcije v pa p. restavraciji. Važno zaradi event. gostovanja 20. t. m. Sestanka naj se sigurno udeleže val, ki pridejo v poštev za verifikacijo. Ven-del ln Jenko se ponovno pozivata, da vrneta opremo gospodarju. — Dramatska sekcija ima obenem sestanek zaradi bližnjih prireditev. — Bodite točni! Tekma v smuku z Zelenice. Sporfmi kltifc Tržič priredi v nedeljo 13 f. m na Zeknici telrno v smuku za prehrani po-ka! tt. Gl.mz-mann & Gassner. Sin.i j l>o ob 13. KluiV binio k udeležili, občinstvo pa, da si oe'eda fo 7,nn:mivo fekmo e startom najboljših go renjskih emuoarjev. Naše Gledališče drama Nedsli« 13.: oh 15 Stieguliflra Mladinska j»r^d.-i» va po rrržanih cenah. Ob 20 F rili« | Znižane cene. Ponedeljek. 14.: Zaprto. O P K K A Nedelja 13-: ob 15 Heiteja Izven. Znižana '-ene Potiedeljek. 14.: Zaprto. Torek. 15 : Eno z onega sveta- Debut gdJne. Heybalove. Gostovanje Josipa KriŽaja. PreniiersJcii alionma. Sreda. 16 : Eagenj Onjegjn. Gostuje Anton Dermota Izven. Produkcija plesne 5o!e Mete Vidmarjeve bo 18. t. m. ob 20 v operj. ARNT4AKOBSKO OI.ROAIJAČE Nedelja 13 ob 20 |5 Njena velika ljubezen. IIIAKIBOKSKO lil.KIUIJACt. Nedelja 13 ob 15 Sodnik Zalamejski Zadnjič Globoko znižane cene Ob 20 Pri tr»h nila lenkah Gostovanje g. J. Pov-hela Zn žane rene PTUJSKO GLEDALIŠČE Nedelja. 13.: ob 15. Čarovnica Kirka, > JUTRO* it 57, Srce bele Ljubljane i STRATO Nedelja, 13. IL 1938 Trenutki pravega uživanja šele, če Jeste novo čokolado S trato, veste, kaj Je pravi užitek. Ta čokolada je napravljena po patentiranem postopku inž. Palika na ta način, da posebni, dragoceni stroji povzročijo vzhajan Je čokolade in s tem napravo malih luknjic. To daje tej čokoladi ono rahlost in lažjo prebavljivost, ki sta ji lastni. Čokolado Strato dobite v vsaki boljši trgovini. Ml RlM ^zz^^^i^ Pogled po Tvrševi cesti od pošte proti severu. Na levi od nebotičnika dalje, je videti ostanek bivše Frelihove hiše, Id ga bodo podrli, ko bo nova palača Slavi je dograjena. Njeno pročelje bo namreč umaknjeno za toliko, kolikor znaša širina stare podrtije, kar je na sliki dobro vidno. — Druga slika kaže sedanjo Bafevo hišo, ki je po vseh pričakovanjih v kratkem ne bo več. Zadnje čase Je zaradi nove palače nastal spor med lastnikom in gradbeno in politično oblastjo zaradi kavarne, ki jo podjetje želi Imeti. Nova palača bo od sedanjega levega pročelja umaknjena za 12 m, na naši sliki nekako do četrtega okna sprednjega pročelja. Lahko si predstavljamo, kaj bi pomenila nova stavba v tej črti za cestno križišče pri glavni poštL Ljubljana, 12 februarja lz ruševin in podrtij starih hiš, ki so časih tvorile središče Ljubljane, se polagoma lušči novo, moderno središče, ki bo za mesto pomembno ne le po svoji legi., temveč vse bolj tudi zaradi tega, ker bo združevalo mnoge velike denarne zavode, javne urade, velike trgovine, kavarne, hotele itd. Okolica glavne pošte bo v nekaj letih postala poslovni trgovski in zabaviščni okraj Ljubljane. 2e je videti glavno široko os tega predela, Tvrševo cesto, ki bo presekala mesto od severa proti jugu. Za njeno modernizacijo je potrebno še marsikaj. Najvažnejša naloga je vsekakor ureditev tistega nesrečnega križišča z železnico Kdo ve, kdaj bo to vprašanje zadovoljivo rešeno. Zdaj ko bo Banka Slavi ja dozidala svojo novo palačo, bo storjen nov korak za modernizacijo ceste, saj bo od pošte proti ; severu razširjena na določeno širino 1 spet za nov kos. Bržkone pa je še v povojih podjetnik, ki bo podrl ostali del starih Frelihovih hiš, bivšo Ziliče-vo hišo in Figovca S tem bi bila cesta razširjena do Ajdovščine in bi bila z vsakim letom naraščajočemu cestnemu prometu po tej cesti storjena velika usluga. Šeleburgova ulica je zaprav naravni podaljšek Tyrševe ceste. Zdaj je v primeri z razširjenim delom Tyrševe ceste med Slonom in Ljubljansko kreditno banko prava uličica. Ko pa bo Ba-t'a postavil svojo palačo v določeno črto, bo ob pošti široka avenija, ki Promocija dveh bratov dvojčkov v Ljubljani Dr. Leon Stare Včeraj je bila na ljubljanski univerzi ta-nimiva promocija. Čast doktorja prava sta prejela gg. Leon in Egon Stare, sinova dvojčka ljubljanskega odvetnika, predsednika Jč-lige g dr Egon Stareta. Redek je primer, da s< dva brata-dvojčka izbereta ist; poklic. Oba mlada doktorja sta ves čas tvojih študij, ki sta jih dovrševala. mimogrede povedano, vedno z odliko, držala korak kot prava dvojčka. Istočasno sta ma-turirala. istočasno delata pravniške izpite n na isti dan sta sedaj položila svojo doktorsko prisego Povrh sta menda še naj-m, : a doktorja naše univerze, saj jima ni iii\ polnih 23 let. Dr Leon in ar. Egon Stare sta kot dijaka posvečala svoj čas ne le znanstvenemu na- Dr. Egon S tarč predku (dr. Egon je prejel svetosavsko nagrado za obširno razpravo o pravnem položaju gostilničarjev v rimski državi), temveč tudi splošnemu kulturnemu delu. Ze na gimnaziji sta s tovariši izdajala dobro dijaško revijo »Žare, v visokošolskih letih sta bila glavna stebra pri reviji »Slovanski svet«, ki živahno propagira zlasti f med dijaštvom slovansko idejo.živahno sta J sodelovala v akademski sekciji Jč-lige ter pri C M D, kjer je dr. Leon predsednik akademske sekcije Pri včerajšnji promociji so bili prisotni mnogi prijatelji rodbine in obeh mladih doktorjev, ki so :,7rrmV ra je kozmrnpolit. čuden kozmo-potft. .. Njemu le čisto vseeno, če je n?š Martuljek če lepši kot tole tu-' Ves vnet obljublja, da bo prišel o prvi priliki pogledat. Takih Avstrijcev je malo. Nenadoma me prekine: Kaj pa, če je gospod Debora Žid? Postrani se ozrem v njegov profil. Hm, nos bi bil. nos... usta tudi. a vendar. . ! Ne, njegov smehljaj je preveč širok, preveč odkritosrčen... predo-mač! široka cesta je oživela. Nekaj »ubogih hudičev« (kolesarjev) s polnimi nahrbtniki volje in idealizma rine navzgor. Od časa do časa prituli avto. Saj res! Tudi vrhovi žare v jutranjem soncu ln ledeniki zapeljivo blešče. Med špicami, visoko gori »iiber 3000« se pode bele meglice kot zagonetne čarovnice... »Naa, danes pa ne bo za turo! Dotrš takole meglico pod noge, pa ti gre vw razgled med vrage! Sicer pa to tam gori niso meglice aH »nežne tenčice«, arnraak prav pošteni oblaki z vetrom in snegom .. !« naju poučuje g. Debora- Potem se vrnemo v kočo. Tesna kuhinja je že polna ljudi Gospodinja, dobra stara mamica, je skuhala slovite »kn6-dle«, ki so nekak konglomerat iz žemelj, mleka. moke. klobas L t. d. Kako priletno ščegeče v nosu! Kako bi nama teknili! Na tihem že računam, koVko b' stala takale krepka porcija. Toda France je odločno proti in zato se moralno prisiljen odločim tudi jaz za skromnejši »program«. Koncem mize sed'ta dva turista: gospod sredn-Hh let in lepo dekle, ki dtvl« s strelja« s črnimi očmi po »roV okolici, da človeka kar pogreje. Ko popljet* čaj, odideta! Skoda. . .! — Potem se iz delavske kantine sem priziblje »prijazni godec«. Ob!ečen je v špehaste irhovke, v sivi jopič z zelenimi naši v i, na kuštravi glavi pa mu čepa oguljen klobuk z gamsovim čopom in smrekovo vejico. Zelo zanimiv tip. Kakor odmev ponovi vsak stavek, oziroma vsaiko ugotovitev. Potem sam zšse doda še kaj svojega. Ko zve, da sva iz Jugoslavije, kar mimogrede strese iz rokava serijo krepkih besedi, ki so pri nas radi je/vne morale na indeksu. Tudi on si želi mastnih cmokov in sline se mu cede v pravem pomenu besede. Potem upre svoje katae oči preko m'z3 k štedilniku. kjer se suče mlada in leipa inženir-jeva gospa ki kakor nehote se mu izvije izza črvivih zob: »Ja, to« is "ne fesehe Frau!« Potem se nenadoma vese'0 za.reži in iz grla mu prihrešči: »Da TanZbodrt is lukat, das Deandl is klean; Wan's ma, denn oichi sehluapfat, was tat is alloan?« Zraven njpga sedi neobriti dobričhia, šofer Toni. Uslužben je pri cestni upravi dam za dnem prevala čee Horh tor gradbeni materija! Avstrijske ceste iana v mezincu. »Kaj ? Iz Inmsbruoka hočete dol v Fulp-mes? S kolesi? Hm, no ja. če radi rinete..! Drugače ne bo šlo. Pojdite rajši z železnico. Ce se ne motim, ima cesta 6°'« strmca!« Da. saj tudi speda.lka pravi tako! In ko se pozen Imava za prehod v Nem- i čijo, ima nasvet takoj pri roki: »Seefeld? ; Hm! Veste, to je res' da je cesta sijajna, toda za tistega, ki se vozi iz Seetfelda dol. . ! Hm! Po mojem mnenju napravite najbolje, če greste iz Inaisbrucka nazaj do Rotholza, od tam pa čez Jenbach ta Achensee. Pot je sicer dokaj slaba, kraji so pa čudoviti, ia kar je še najibalpe, v enem dnevu ste v MUnchemi. To je... čakajte no!... to je ca 160 km.« Gospodar koče neprestano kima, prižiga potrpežljivo svojo čedro in se smeji. Ce kaj zine, je gotovo jedrnata in prav hriibor-a,j pride najlepša! Gresta, gresta — saj veš. Piff da so bili moj oče pameten mož! — hodita med razpokami in nenadoma je Anglež v luknji In 3edaj začne tuliti na pomoč. Moj oče pa se je delal prestrašenega: — Kaj ste vendar delali? Kmalu bi bili še mene potegnili za seboj. Potem bi bila izgubljena! Ali ste se močno potolkli? — Oh, vse členke sem si ogulil, hlače sem si raztrgal, tn Se palico sem si polomil Pomagajte! — Takoj! Toda sam ne morem. Po ljudi bom tekel...» — No, pa le brž! Moj oče se je namuznil, prereza 1 vrv in jo počasi ubral proti ko«. Tam je ko-modno sedel za mizo izpil brez besede velik vrč piva to si privoščil Se klobaso. Potem je pocukal za rokav svojega tovariša v kotu ln čaikal, ter ga povabil s seboj Ko sta prišla do razpoke, sta — »s težavo« Izvlekla prestrašenega Angleža, ki je že pisal v beležnico testament ta smrtne občutke Ko je bil rešen, se mu je lice zjasnilo ta ves navdušen je povabil svoja rešitelja na pivo...! Ja, moj oče so bili pameten mož!« »Oja. Sepp. zelo pameten mož!« prikima oče Piff >... Pameten mož!« pravi v odmev godec. »Precej bolj kot sin, h aha .. •!« Gospod Debora se smeje na vsa uflta. Nora doklada na neposredne davke Pred kratkim smo že poročali o novi davščini odnosno dve-odstotnl dokladl na skoraj vse neposredne davke, ki je bila odrejena s posebnim dekretom koncem preteklega leta in se je pričela pobirati s prvim januarjam 1938. Doklada se pobira od vseh državnih in samoupravnih davkov na zemljišča in stavbe, dohodke ln dobičke, samce, dedščine, hipoteke, registre, deloma pa tudi od samoupravnih taks in davščin, določen h po zakonu o lokalnih financah. Te doklade so oproščeni le dohodki od vrednostnih papirjev in državnih obveznic. O tej izjemi pravijo Usti, da bl pobiranje doklade tudi na te dohodke povzročalo le velike tehnične težave, stvarno pa do-našalo povprečno le 160.000 lir na leto. Po nadaljnj h ugotovitvah italijanskih listov, ta doklada za davkoplačevalce ne bo pomenila nlkake hude obremenitve in bodo brez vsakih težav lahko plačevali državi po 2% od svojih dohodkov. Po podatkih ki jih je zbrala centralna davčna oblast, pa bo znaša) celokupni letni dohodek od te doklade kar 120 do-130 milijonov lir. Doklada je namenjena socialni podporni akciji, ki se je zadnjo jesen na novo uredila In prenesla od ustanov fašistične stranke na posebne v to svrho ustanovljene občinske ustanove. Dohodki doklade se bodo porazdeljevali med nje po posebnih kriterilih. tako da bodo prejemale največ sredstev za podpiranje revežev one ustanove k! bodo morale skrbeti za največje število revežev. Drobne ncvice NI bil amnestlran. Pred gorškim okrožnim sodiščem se je pretekli torek vršil proces proti 25-letnemu Andreju Nagodetu. ki je bi) pred meseci obsojen na leto dni zapora, ker se ni prijavil k naborom. Na-godetov zastopnik je vložil priziv na okrožno sodšče proti tej obsodbi in se pri tem skliceval na zadnji amnestijski dekret po katerem bi se moral Nagode oprostiti vse kazni Okrožno sodišče pa je odločilo, da zanj amnestija ne velja. Aretacija v Podhrdu. Policijski organi so pretekli ponedeljek v Podbrdu aretirali 28 let starega Lojza Strgaria iz Idrije, ki se je prav tedai vrnil iz Jugoslavije. Kakor poročajo listi je Strgar v marcu 1935 skrivaj zbežal čez mejo Izjavil je, da se je odpravil v Jugoslavijo, da bi se poroči! z Marijo Habetovo doma z Bele pri Idriji, ki pa živi že nekaj let nekje v Sloveniji. Vrnil pa se je zaradi tega da bi spet videl svoj domači kraj ln svoje starše. Strgarja so odvedli v tolminske zapore. Pred goriškim sodiščem bo te dni več procesov proti raznim domačim fantom, ki so se brez potrebnih dokumentov odpravili čez mejo lani pa se niso odzvali pozivom k naborom. Poleg drugih bo tudi razprava proti Lovrencu Kreševiču zaradi bega čez mejo. Industrija ln gradbena podjetja imajo zadnje čase večje težave z nabavo kovinskih sirovin in izdelkov, katerih uvoz kontrolira ministrstvo za promet to valute. Posamezni uvozniki morajo preko svojih strokovnih zvez vlagati v določenih rokih posebne prošnje za uvoz najpotrebnejšega blaga. Po najnovejših odredbah ministrstva bo treba prošnje za uvoz sirovin in izdelkov. zlasti strojev v dobi od aprila do junija vložiti pri omenjenem ministrstvu najkasneje do 1. marca. Za razvoj tujskega prometa so oblasti na Goriškem, kakor so to posebej ugotovili na zadnji italijanski turistični konferenci v Tripolisu, katere so se kot gostje udeležili tudi delegatje iz Jugoslavije, angažirala vsa glavna avtobusna podjetja, ki bodo v prihodnji sezon, uvedla redni avtobusni promet na nekaterih daljših progah. Avtobusna podjetja si obetajo od teh ukrepov znatnih dobičkov, že lani so prepeljala is Avstrije in Jugoslavije v poletnih mesecih s svojimi avtobusi vprav veliko število tujcev v goriške in o3tale tuj-skoprometne centre Julijske Krajine. V bližnji sezoni nameravajo uvesti redni promet na progah Trst—Gorica—Videm— Celovec—Dunaj. Gradež—Benetke. Gra^ež —Gorica—Postojna—Trst in Gorica—Trst —Postojna—Ljubljana—Bled. Na tej zadnji progi bodo avtobusi goriškega podjetja Ribi vozili redno koncem vsakega tedna od 1. julija do 15. septembra. Pred reškim sodiščem je bil pred dnevi obsojen Marcel Hrovatin, star 28 let in doma iz Milj pri Trstu, na 3 mesece zapora in 2.000 lir denarne kazni, ker je brez potnega lista odpotoval čez mejo. Pred kratkim se je vrnil in so ga na Reki prijeli. Stroga obsodba. Istrska pokrajinska policijska komisija je. kakor poroča sVedet-ta d' Italiac, lani prisodila Pavlu Puharju 51 let staremu delavcu, dve leti posebnega policijskega nadzorstva. Pred mesecem dni se je Puhar po opravkih odpeljal na Reko. Tam so ga prileh in postav !', pred sodišče zaradi prestopka proti do'očbam o policijskem nadzorstvu. Pred nekaj dnevi se je vršil proti njemu proces. Puhar Je bil obsojen na leto dni zapora. BeSM kmetijski inšpektorat Je te o-moreva, začne Franc«? z zemMe.T>'sno lekcijo ... Neverjetno m a jejo z glavami. Gotovo si mislijo: Vsak cigan svojo kobilo hvali! Kmalu nato trčimo na drug problem: Slovenija. Pijani godec zopet oživi: »Pr moj krvav duš!« In potem hripavo zapoje: >... na slanici se pozna, da sta ležala dva!« To je vse kar vedo o nas. No, g Debora je ujel nekje tudi nekaj Imen: Mar-bwg, Pettau, Cilll. Konobitz ...!« Francč nevedno odkima: »Na, t ah mest Pa ni v Jugoslaviji! Mi imamo — če že hočete! — Maribor, Ptuj. Celje. Konjice ... !« Sicer pa je g. Debora kozimopollt In mu je končno čisto v^eono Potem se odpro vrata ln v tesno kuhinjo pri rine 9e ne-! kdo mlad 6'ovev v ospvtlem o-bVH mest-j nega kroia. belili rok ki s čudovito frl-i zoro, .vOh Herrgott. da kommt ja unser Wie-nerfriseur!« V trenutku nama povedo, rta Je to mlad brezdomec, nemarnič, tudi kozmepolit, ki pravi, da ie frizer, da s? je izučil na Dunaju in da pride vsako nedeljo v kantino brit In rtrič delavska Obličja . »Ah, kak frizer neki!«- se razjezi šofer Toni. »Nekoč sem mu prepustil svojo bučo, pa mi je naredil iz nje nasad v slogu rokcVo ...'.€ Frizersko b!tt l*udi. toliko svetov Kar žal nama Je. da se moramo ločiti. Do Franz-Joseph-Hohe je Se 8 km! M. Popotnik. Lep dar: Zgodbe brez groze A D I O Sobota 12. februarja Ljubljana 12; Pestra muzika s ptaš^.—= 12.45: Poročila. _ 13: Napovedi. — 13.20". Plošče. — 14: Napovedi. — 17: Za deio-pust igra Radijski orkester. — 17.40: Vpliv svetovne vojne na razvoj letalstva (g. Janko Čolnar). — 18: Za zabavo in za ples igra šramel učiteljskih abiturien-tov. — 18.40: O smernicah rac onalnega gozdnega gospodarstva s posebnim ozirom na javna dela n. pred. (inž. K. Tavčar). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30; Nac. ura. — 19.50: Pregled sporeda. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30 Zabaven ta zelo poučen prerez Levstikovega »Pavlihe« lz leta 1870. — 22: Napovedi, poroč la. — 22.20: Za vesel konec igra Radijski orkefteT. Ponedeljek, 14. februarja. LJubljana: 12: Operetni vettčki (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Naij>ovedi. — 13.2ir: Operni r'orj (plošče). — 14. Narovedi. — 18: Zirav&ivena u.u: Prva pomoč pri tast rupl jen ju idr. A, Bnecelj). — 18.20: Famrei B;ila ia za klavir ki orkettfer (plošče). —■ 18.40: Literarna ura: Brižinski euomeiiiki (prof. Fr. Vodnik). — 19: Napovedi, poročila. — 10.30: Nac. ara. — 19.50: Zanimiv-oet^ — 20: Omerna trla^ba (Radirki orkester). — 21: Ilaiti t-nis:; po o (plošče). — 21.10: Koncert Ljuhl> ekeca godalnega kvarteta. — 22: Najiovedi, poročio. L'2.15: Preuos lahke glasbe h restavracije * Emona«. Beograd: 16.46: Narolne pe&mi. — 17 25* Koncert orkha. — 20.55: Dvofakove »Bugate'e«. — 2103: Sukova simfonija v p-duru. — 22 35: PioSčc. Varšava: 20; Ork^inini rn klavi *ki ko«n-cert. — 22: Kc-mo:na erlasba in TV.tje. — Dn-nai: 11.25: Kmečke godbe igrnjo ošče . — 12.20: Lahka god" a orkestra. — 16.0">: Plegj in o llomki iz zvočn h filmov. — 16 50: I?aJ ~ jonska jriasba. — 17.30: Skladbe za čelo. — 19.35: Simfonični ker.cert. — 20.30: Vedre skladbe za violino in saksofon. — 21.40: Pe\t='„ Orke^trair" koncert. — 21 20: S ara komorna fflafba. 22.30: Khvrski k*w»eert. — 2041* Lahka ta nlesra mwika. — S«uttg rt: 1915: Vetra fflasha za "Vo-.iTst. — 21: Orkestralni koncert. — 22.40: Kakor Beri;n. _ 24: Noč-ni koncert. Torek. 15. februarja. Ljubljana: 11: Šolska ura: Kako tndS učenec in učenka lahko pomagata, če nastr.ne nenadno ,nic'7go-le (pioS"el. 12.45: Poročila. — 13: Na^ povelL — 13.20: Narolne pesmi (g. Friderik Luip5a in Radirki orkef^er). — 14: Poročila. — 18: Kmečki trio. — 18: Krščanstvo in nacionalizem (dr. France Veher). — 19: Noro-vedi. poročila. — 19 30: Nac. ura.. — 19.50: Zabavni zvočni tedni k. — 20: PVena gl pba (B. A amičevi fantje). — 21: Se-huber-Ur- ba/ch: Iz Schirbe-riove skici:ke (plošče). _ 21.10: Klavirski koncert ruske glasbe (prof. Lipov Seje). — 22: Napoved}, poročila. — 22.15: Lahka olnsba Padskega orkestra. Beograd: 17.05: Orkestra'™ in pevek; koncert. — 18.45: PloJče. — 20: Come ian har-mo^vvfs. — 20 30: Konumca glrsba. — 21 80: Plošče. — 22 20: Pesmi. — Zarrcb: 17.15: Tr^Vk-a eeifai orkestra. — 20: Prenos onete h Nar. gledališča. — Praga: 10.20: Prenos Milhati-dove opere »Kiistof Kolumb«. — 15: Lihka tro^Fa jn ples. — Varšava: 20: GLa<*l«eni mo?a'k. — 21: Simfonični kon-c. rt. —• 23: Pies. _ Drnai: 10.50: Koncenr*- ura. — 12: Lahka c-odba orkestra. 1"-15: P«wmi. — 16.05: Koncert ork etra. — 17 40: P,«=ni ritmi v sodobni klavinski glishi. — 19.40; Hirmor v open" in opereti. — 20.55: Mozart — S~hufcert — WoIf — Bniekner. — 2*20: Plesni onkr**er. — 23: NV!Mjeve plee-u BerFn: 1910: PrjljiuMjene nverture. — 20: Pre-Vms+ne neKmi. — 21: Koncert voviSke h — 21: Koncert TOn 'love rrWiV>. _ 2°.^- T,-ht-a }n pt^na muzika e plošč, — 24: Wa«aerjeva »JUTRO« it 37« 11 B Nedelja, 13. IL 1S38 Kraljestvo mode Vesela maškarada Nikdar se tako dobro ne počutimo, kakor takrat, ko lahko odložimo svoj vsakdanji obrai. Toda navadno smo vsi vklenjeni Maškarada tudi za male ^"v' < Y M v družabne in poklicne obzirnosti, v naše meščanske dostojanstvo, v enolično vsakdanje življenje .. In če se nam enkraf v ie-tu — v času karnevala — odpre možnost ELITNA KONFEKCIJA 7TlCL6&<&J MARIBOR prinaša vedno najnovejše ! da se maskiramo in tako zamenjamo svojo osebnost z drugačno, bolj veselo, bolj razigrano, kakor bi storil kralj, ki je skrivoma odložil breme svojih vladarskih poslov in se še! zabavat »ineognito«, se morda še po-mišljitno. Redna sioHca 0g!«» reg. S Bt. JMV8 iet U. XV. 1935. Za otroke ni večjega veselja, kakor če se morejo našemiti Saj jim je najljubša domača igra. kadar privlečejo na dan mamine stare, dolge obleke in se z njimi premečejo v princese, v bogare gospe ali v strašila — kakršne so pač obleke .. Ma-škaradna oblekca podžiga otrokovo fanfari ;o do skrajnosti, v nji se počuti, kakor nekakšno pravljično bitje Saj pa je tudi toi^o posrečenih in ljubeznivih idej za otroške kostume, da je med njun; kar težko izb;rati! Kako ljubka ie na primer mala K taika v svojih dolgih, črnih hlačah, roža«?! halji in s koničastim slamnikom na g i vi Pričesko ji ob strani zakrivata dva velika šopka breskovih cvetov Maia »rdeča kapica« pa lahko za .svojo preobleko uporabi navadno poletno dečvu, k jo izpopolni i rdečo. žametno čepico m s šopkom rož, ki jih je nabrala v pravljici, preden io je pcžrl hudobni volk. En večer smo lahko nekdo drugi, ne gospod ta in ta ali gospa u in ta, ki ju pozna vse rnesto. Lahko smo samo maska, ki reče. kar misli, in napravi, kar hoče. In še nekaj: ali niste morda tudi vi že pomislili, kako so usode krivično razdeljene? Ce bi vam bilo življenje na izbere, bi si gotovo izbrali drugačno, kakor ga morate živeti A tu je maškarada Kdo vam brani, da si za en večer izberete podobo, ki na tihem i odgovarja vašim željam? Skrivnostna orien-taika, vročekrvni Spanec, kraljica iz pravljice, iepa in bogsta. kako drugačni, ubogi in vsakdanji so morda v resnici. Toda na maškar2ani večer j:m njihove slave nihče ne more vzeti! Seveda b bilo Skoda preveč potrošiti za takšno minljivo opravo, kakor je maskarad-n; kostum Toda ravno tu je originalna ideja več vredna kakor pa najbolj dragocena irdelava 2 najbolj skromnimi sredstvi in z nekaj domišljije lahko dosežemo ves učinek, a teh malih izdatkov naj bi se nihče j ne strašil. Z njimi s- kupimo najlepši oddih cd iastnegs jaza in kup veselih, prijetnih spominov ki nam za vedno ostanejo. Moda kratkih trii se letos odraža tudi v maškaradnih kostumih. Toda pri maski je vsaka stvar podčrtana in pretirana in zato se ne smemo čuditi, če so letošnja kratka RDEČILO, KI BRŽ!. • • zares ves can. a ne pobledii Krasen ali sčn, boste rekli Poskusite med tam Se danes naše novo rdečilo »GUITARE« — poljubčki brez sledov, ki se čvrsto drži ln »e ne raziriaže ■—• v čigar sestavni se nahaja Kis«sefix: lahko jeste, ptjete, jokat« ln celo poljubljate, pa ne puščate nikaklh sledov in ne oslabite blo^čcče prozornosti ln mlade-niške svežosti. ki daje to rdečilo Vašim ustnam. Dobiva se v vseh trgovinah te stroka Cena: poskusni komad zadosten za enomesečno uporabo din 9.—. večjj in iuk3uzru din 28.— in 45.—. Laboratone Valdor, Pans. Frange, generalni zastopnik; Ljudevit Schdn (oddelek 1) Zagreb. Jelačičev trg 1. Uspeh zajamčen, sicer se Vam vrne denar. <7ct*aAKV in (epxi %a,: _ ©ti^ milo in krem a roaškaradn* krila res jako kratka Takšna ljubezniv« in mladostna, kratkokrila maska j« »mak«. Kratko, močno zvončasto krilo ima podobo cvetlične daše in je ukrojeno iz rdečega organdija ali iz lahke in cenene svila Tesni životek je iz črnega žameta in ima zvon čas te rokave u rdečega tvoriva krila Glavo krasi klobuček v podobi velikega maka (1 skica). Mnoge dame želijo ta maŠkaradni večer uporabiti svojo običajno večerno obleko. S posrečenimi aplikacijami lahko « vsake preproste večerne obleke naredimo prav učinkovito masko Tako je gladka večerna obleka na naši skici pošita z velikimi znaki igralnih kart Izpopolnimo jo še s kratkim in tesnim telovnikom iz cenenega, srebrnega tvoriva in iz enakega tvoriva izdelamo malo krono, ki pokriva nakodrano pričesko. Ta maska se imenuje »kraljica kart« (2. skica). Najbolj enostavna in vendar učinkovit* je »ciganka«. Staro svileno kri'o pošijemo s pisanim* krpami, okrog pasu zavežemo vzorčasto šerpo Svetla bluza ima vihrajoče rokave, poživimo pa jo z vrstami živo-barvnih ogrlic al' pločevinastih cekinov Na glavo pisano ruto, v roke pa tamburin in temperamentna ciganka je oblečena (3. skica). Tradicionalni, skoraj pozabljeni kostum »Pierette« je letos zopet jako v tn^di Ta dražestni in karnevalsko prešerni kostum je sestavljen iz tesnega satenastega telovnika tn širokega, kratkega knlca iz organdija ali tila Pomponi na telovniku in na koničasti satenasti kapi so iz tila sli rožnatega marabuja (4. skica). potnice so ZAJAMČENO PRALNE, LAHKO ZA LIKATI in NEPREM OCLJIVE Zahtevajte povsod zajamčene pčtnlce! Izrazito mladosten je veseli »Skot« s svojim kratkim, nagubanim krilom iz karirastega blaga ki ga spredaj obtežuje temna torbica s tremi krznenimi repki Bela bluza z zvončastim pod b rad n ikoni, zelen bole-ro in zelen pas izpopolnjuje io ta kostum. Seveda ima veseli Škot na glavi predrzno, karirasto čepico, na nogah pa bele nogavice do-kolenke. prevezane s jirekrižanimi traki (zadnja skica). Zdravniška posvetovalnic? S. E.: Slično vprašanje odnosno odgovor je bil priobčen v zadnji številki Svetovati vam moram samo. da greste k zdravniku. Kajti opijani pojav ni bolezen sema na sebi. temveč samo odsev druge notranje bolezni. O stvar bo odločil zdravnik pri pregledu. Ista: Umivajte si lase, odnosno otrite si v lasišče dnevr.o nekaj 3% sahciloveoa alkohola. Lase si pa umivajte z zavrelico korenin koprive. Ista: Svetujem zdravniški preglcd. K F.: Možno je, samo verjetnost je zelo ma ;hna. F. S. K.: Težave, ki jih imate pri požira-nju, so lahko različnega izvora. Najbolj verjetno p3 se mi zdi, da požirate pri jedi obenem mnogo zraka, kar vam povzroča neprijetnosti. Je j te počasi, slasti pazite oa to, da dobro zgrizete hrano. Ista: Krči. ki jih opažate, so verjetno odpadi žolčnih kamnov Priporočam vam sledečo dieto. Prepovedana so vsa mastna jedila (svinjina, mastne pečenke, pikantne jedi, jedi, ki namenjajo — fižol, grah. svež kruh). Namesto svinjske masti uporabljajte olje ali pa maslo. Ce se bodo napadi ponavljali in če bodo vedno hujši, boste morala pač h zdravniku. Ista: Opisane težave prihajajo verjetno od vnetja Potrebno bo daljne zdravljenje in je najboljše, de greste za nekaj časa v žensko bolnico. fr Vsak ntms toliko denarja, da more potovati t kopalBče Toda vsakdo M moral dati ca zdravje letno 100—150 dinarjev tn piti mesec dni mesto druge vode RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC onega z rdečimi srcL K A SI Mednarodni mo strele; turnir v Ljubljani se bo najbrž začel ie 9. ali 10. apriia fedaj ee radi termina vriijo 4e pocejanjs § šahovskim klubom v Lodžu. da ljubljanski fiurair ne bi kolidiral i onim v Lodžu. Turnir v Ljubljani bo zaseden takole- poleg štirih inozemcev bosta isrrala dva nacionalna mostna it) dva najboljša amaterja, vsi člani Ljubljanskega šahovskega kluba ostalih osem mest pa bodo zasedli najW.jši jugoslovenski mojstri, ce clede na njihovo bivališče. 0 veliki noči se bo vršil mwneroden turnir tudi v Milanu. Iz inozemstva st kot udeleženci javljeni Bozoljubov, Caoal Grol in dr. Seitz. Udeležba svetovnega prveka dr. Aljehtaa na velikonočnem turnirju v Margate-n je zas:gurana Slovenska Šahovska tvera je začeJa pr«. teklo nedeljo z drugim tekmovanjem svojih klubov za klubsko moštveno) prvenstvo. Tokrat je razlelila klube v dva razreda. V prvem fro Ljubljanski k k. ter Triglav i* Ljubljane in Mariborski ter Celjski S. .k. Ti boio nastopili šele v finalu tekmovan«. kjer se jim bosta pridružila fe po dva zma-srovalea iz al'»h skupin •irucera razreda. V 2. ra?redu tekmujejo naslednji klubi. V »ko-pini A: š. K. L^vMn. Amaterki 2e- lezričarski. ftenrpeter (vsi Ljnhljana), Mo-čjlnik fVrhn;ki). Logatec. K ran i in šlcofia Loka. V skupini B: SK 2e!e?rič«r. UJNŽB oba Maribor). Pmj. Gaber*. Trbovlje. Kari Ače gkvveojgnpdee. Crm in Mežica. V borbi je torej zaenkrat klubov, vs.tk z mftš*vom 8 icrralcev. Tekmovanje rpzrr^iii !io končana 10 anrila. S Ras»iresa je Se nasleinja r«nija Skeca mo.fetra A)exandra, lei je vz^idil pozornop+ s pvoiiri o<\Um rezultatom. Nepravilna otvoritev. Beli: Mike nas. Črni: Alexander. 1. Srl—f3 Ss-8—f6 2. c4 e7—e6 3. b2—b3 Beli iirra noknkšno indiVko Mrti.io s tempom več. Pokojni N*uiico\':č je pceeboo rad tako otvarjal partije. 8. — d?—"5 4. Lcl—b2 SbS—.17 r. —«>3 c-7—rt 6. Lfl—c2 T./S—d6 Črni si je zsradil zdravio. enostavni r>o- zicijo. ae^akšeii Collejev eistero t obrnjenimi barvami. 7. Sf3—d4? Da bi »preprečil« opmrtitev ime jiozifi-clje z e5. se od'oči beli za ta mene- ver. Treba ie bilo pač že igrati —al. 7. - c 5—eo! 8. Sd4—f5 Skakač tu ni nevaren. Cmi ca ho kmalu pregnal, poteze, ki iih za to izau^n. pa bo tudi hitro na IcmestiL 8. — Ld6—18 9. fS—f4? To naj bi bil impad. V resniei je : -dalj- aje oslabljen je pozicija 9. — e5:f4 10. e3:f4 Bd*?—c5 11. Sf5—d4 12. bS;o4 Lf8—d« 13. Ddl—c2 Nekoliko solidni je bfk> pač 13. 0—0. žrtev kmeta je popolnoma neutemeljena. Do napada os pride sedaj beli, temveč caio črni. 18. — Ld6:f4 14. 0—0 Dd8—c7 15. Sd4—f5 Dosie-loo žrtvufc heH le enega kmeta, pa se nje20»va pozacija takoj zru^i. ^'ce bi bil tudi po 15. h3 izgubljesi Lh2+ 16 Khl, Sce4!). Na 15. gS pa bi prišla seveda žrtev Lg3:. 15. - U4:h?-F 16. Krt—M Lc8:f5 17 TflrfS Sc5—c4! Proti Sg3+ ni več obrani!e. 18 I>2:f6 Sc4_pS + ! 19. Khl:h2 SVeni sanete«, 3. moško krstno ime, 4. plae vi<-a 5. grška črka, 6. oblika pomožnega glagola, 7. Webrova opera, 10. mesto v Sloveniji. 12. igralec na več instrumentov, 14. gr*pod:njska potrebščina, 17. vzročni vez-n:k, 19. vrednotenje, 22. omalovažujoč nagovor bruc«, 24. preveč trd, 25. mesto v južni Italiji, 27. del imena nekaterih angleških časopisov, '3. divja žival, 34. orožje živali, 36. kazalni zaimek, 37. dva enaka konzonanta. Rešitev nedeljske križanke Vodoravno: kosa. pest, organ ka, to, atom, otok. Rila. Sara, soba, stan, trot, lina, ri, Ik, jasa aloa. Navpično: kclar sokol, aroma, pa-tos, enota, tepka, Timor, orkan, stroj, Bo ris Atika, slina, tikal, Narva. Lep dar: Zgodbe brez groze Vrli mož V okolici prstanSča je mrgolelo ljudi. Tlsočglava množica se je gnetla in vpila z divje radosrtn 'rr, ■ glasovi. Moški so me* tali kiobuke v zrak. ženske 30 vihtele zu-Cc«. matere so av gaJe svoje otroke v vis — vs^ zato da bi vrli mož, ki so ga slavili, videl, kako 6as>te v njem junaka dneva. Kajti ta mož. ki je premagal samega Stbe. se je pisal za Sorena vVilmuvsa. >Kaj pa je tukaj? Kaj ste je zgodilo T« eo izpraševali t sti, ki so bili prišli prepozno in so morali ostati daleč v ozadju. »Kaj se je zgodilo?« je ponovil nekdo iz množice in oči ao re mu zasvetile. »So-ren Wilmuys je potegnil Jana Kergcorda iz voae v trenutku, ko je imel utoniti. Reži! ga je na ta način, da je tvegal svoje la.'?tno življenje!« In zopet so se začuli klici: ?2ivel Soren VViimuvs! Naj žhrt plemeniti rešitelj:« * V dolgi ul ci Je imel Soren Wilmuys trgovino z U3njem prav takšno trgovino, kaJ,< Je pripomnila oca. »AH mi hočete napraviti veselje? Hočete stopiti z mano v restavracijo na obed?« je vprašal. »Hvala za ponudbo, prejemam!« je dajala ona. In šla sta. Pripovedovala sta al vaafeo- jake stvari med obiranjem oovrtBi piščancev. Zraven sta pila vino. potem Ae kadila cigarete. Drug drugem« sta ae zdela zelo resna. Pozneje sta aopet Mala aa mostu. Divji valovi reke pa ao jtaas. raso-dervali nekaj tujega. Sonce je toplo sijalo. In on Je dejal: »Veste, da bi postal melanholičen, Ce bi se moral zdaj posloviti od vas? Zato predlagam. da greva v kavarno v parku ta ae pokrepčava b požirkom dobre kave.« »Rada vam vstrežem«. je dejala ona. v parku so kukale is zemlje flavte« pomladnega teLana. Ob not* ao ftfia a*> novo pleskane klop!ee za parčke, po stezicah so se sprehajale mamice m strežnice z otroškimi voeički. Onadva pa sta bila zelo razigrane volje, zelo zgovorna, od časa do časa sta tudi obmoSknila. Ko je sooce zašlo za hriba, sta. se vrnila na most Tam jI je rekel: »Vel ka Je vaša »nota če mislite, da vas bom sedaj pustil docmov!« In zedlnila sta se. da gresta tudi večerjat v restavracijo, k;er sta kosila. Mi-ae ao bile zdaj dobro zasedene ta morala sta se stisniti, da sta imela dovolj prostora za večerjanje. Oljnati tiski na stenah ao jima ugajaH. Natakarji so stregli a prijaznim nasmehom na obrazu ta tu<8 gostje so odgovarjali smejoč h se lic. Ve« čerjala ^a ln sta molčala Potem je en plačal račun ta sta šla aopet na most Ko Je stala ona na moetu. se mu je zde-Io, da je vsa bela, kakor spletena iz me-sečnih žarkov. »Kam pojdete zdaj?« >0 je vprašal on. »Domov?« »Domov«, fe odgovorila. *Z menoj seveda«. Je pristavfl. In on« je dahnil« tiho ja blago- »JUTRO« it 37, U Nedelja, 13.2L1038 Trlmalhljonske gostije Pojedine pri starih Rimljanih — Začimbe iz medu in popra — Neznano sočivje in sadje - Biseri in dragulji v jedi — Brinovka v jajcu Drage ribice — Zakaj je propadlo staro rimsko cesarstvo »Snegulčica in sedem škratov" Na Avgustovi razstavi t Rimu so posvetili celo dvorano samo spominkom na pojedine starih Rimljanov. Tu Si kmalu pri-Bel doprepričanja. da niso imeli ti stari gospodje nob?ne druge skrbi, nego kako bi ai privoščili kaj dobrega in nenavadnega za želodec. Jedilni list se t-u vrsti ob jedilnem listu in ob vsakem se spomniš na kakšno »Pojedino pri Tnmalhijonu« pisatelja Petronija Arbitra ali na kuhinjske recepte tistega Apicija, ki bi zaslužil kot prednik vseh pisateljev kuharskih knjig prav gotovo poseben spomenik. Stari Rimljani so bili tiči. Zadostuje, če pogledaš, kai so vse uporabiiali za začimbo svojih jedi Marsikaj ro znali tu združiti, kar si je drugače v prekem nasprotju, kakor med in poper, sladkor in slano vodo. Meso in ribe so posebno radi začinjali na takšen način Rib v starem Rimu ni manjkalo in razstava s; je omislila poseben ribnik v antičnem slogu, v katerem se gibljejo žive vse tiste ribe in ribice, ki so jih tedaj več snedli kakor dandanes Tudi proslule murene so med njimi, ki so jih hranili s človeškim mesom. Med mesom so dajali prednost svinjini in divjačini. Zelenjava, ki je bila glavna ječ ubogih slojev, je prihajala na bogate mize samo pri zajtrku in samo kot začimba za meso in ribe. Makaroni, ki si današnjih Italijanov brez njih danes ne motemc misliti, so bili tedaj neznani, o rimskih juhah ne vemo točno, kakšne so bile. bržkone niso bile podobne današnjim italijanskim »minestro-nom«. Stari Rimljani pa niso poznali še marsičesa, kar prihaja danes na vsako evropsko mizo. Neznan jim je bil riž, krompir, paradižniki, pomaranče, mandarine, citrone, kava. čaj, čokolada. Maslo so sicer znali izdelovati, pa so rajši uporabljali olje in svinjsko mast. Nasprotno pa so tedaj ccnil! užitke, za katere današnji Rimljani nimajo dosti smisla: meso polhov pavov in žerjavov, šipkove plodove, makovo seme, koprive in rožne liste. Kakšni posebni sladokusci niso bili, draga jed jim je bila bolj pri srcu nego okusna jed Do dobe imperatorjev so se branili sicer bolj preprosto pozneje pa je razvrat na mizi dosegel takšno stopnjo, da so v jedi trosili celo bisere in dragulje, da bi poudarjali gostiteljevo bogastvo. Zato ni čudno, da so bili kuharji še vse bolj v časteh nego dandanes. Sloveli so posebno grški kuharji v Rimu, ki so dobivali letne plače do pol milijona dinarjev današnje vrednosti. Kakšne senzacije so se dogajale pri pojedinah v Neronovem času, nam pripoveduje z epično širino že omenjeni Petronij v že omenjeni »Pojedini pri Trimalhijonu«. Podati vam hočemo en sam kratek odstavek iz te nad vse zaninvve knjige: »Krasen pogled je nudil že prv obrok,« pripoveduje Petronij. F.den izmed namiznih podstavkov je imel obliko c s 1 a in je bil izdelan iz korintske kovine. Na njem je ležala vreča z oljkami Na majhnih, z jeklom vdelanih krožnikih so bila veli! a lešniška jedra v medu m posuta s pop>rom, in kadeče se pečenice na srebrni rešetki in pod rešetko sirske sl>ve z jedrci granatnikov. Med tem ko sme vse to okušali, so prinesli košaro, v kateri je ležala lesena kokoš, ki je svoje peruti širila, kakor da leže jajca. Sedaj sta prišla dva sužnja, preiskala sta ob šumni godbi gnezdo in izvlekla pavja jajca, ki sta jih debla med eoste. Nato smo prijele žlice, ki je vsaka med njimi tehtala pol funta, in smo z njimi odpirali jajca. Svoje jajce sem skoraj zalučal stran, kajti zdelo se mi je. da tiči v njem mlad pav. Ko sem pa jajce vendarle izluščil, sem našel v njem o tolsto brinovko, ki je ležala v dobro pripravljenem in močno opopranem rumenjaku.« In to so bili komaj prvi obroki, komaj zakuskel Ni čudno potem, da je veljala ena sama gostija te vrste pri Lukulu s svojimi neštetimi obroki in drugimi senzacijami v našem denarju približno tri četrt milijona in da je stala včasih majhna ribica, ki so jo postavili na mizo, več odrasel voli nego Cesar Vitelij je v pol leta samo za gostije zapravil skoraj 200 milijonov dinarjev, cesar Verus je izdal za eno samo požrtijo, ki se je je udeležilo dvanajst oseb. kakšnih 12 milijonov dinarjev, in Heliogabal ga je v tem pogledu še prekosil. Na koncu, ko je rimski imperij pada! že v neizbežno pogubo, so smatrali dobroživci, ki seveda še daleč niso predstavljali večine rimskega ljudstva, flamingove možgane, jezike papig in pavov, ostrige in polže enostavno za svojo vsakdanjo jed. Ljudstvo je moralo v teh razmerah po sili živeti najbolj preprosto življenje, toda propast je bila neizbežna. Rimsko cesarstvo so uničili Lukuli, Trimalhijoni, Heliogabali in podobni tiči enostavno s tem. ker njih želodci navadnega kruha in preprostih jedi niso prenesJi več. Novi fantastični film Walta Dlsneja ki Izziva povsod veliko občudovanje S solzami si je služila denar Kabaretni triki v Franciji Pot do milijonov Mož zahteva rento od svoje žene — Eden, ki je zaupal edino samemu sebi — Kako lahko zabogatiš Bogata ameriška zakonca sta prišla v Pariz in sta se hotela seznaniti z njegovim nočnim življenjem. Obiskala sta več ka-i baretov na Montmartru in nekega večera sta prišla v enega teh nočnih zabavišč, ki je bilo še prazno. Tam sta našla igralko, ki je sedela sama ob neki mizi in se bridko jokala. Na njiju vprašanje je odgovor ia. da ji je otrok umrl in da nim;' niti toliko denarja da bi ga dala pokopati. Dobrosrčni Američan ji je daroval 3000 frankov in se je odstranil s svojo ženo, ne da bi poslušai zahvalo. Malo pozneje je Američan obiskal Nico. kjer je obiskal isto tako neko zabavišče. Tudi tam je v svoje presenečenje opazil samotno, jokajočo žensko. Na njegovo vprašanje je ta odgovorila, da ji je otrok zbolel in da je brez denarja. Tedaj si jo je Američan malo podrobneje ogledal in je spoznal v njej tisto igralko z Montma. tra, ki j' je bil otrok »umrl«. Seveda jo je izročil policiji in tu je ptička izpovedala, da. je na isti način uspešno opeharila že več ljudi. . . 6odobna Romeo in Julija. V londonski družbi je zbudil v zadnjem času veliko pozornost proces, v katerem je član parlamenta, kapitan Cunningham Reid, zahteval od svoje žene. hčere lorda Mount Tempiea, del rente ki jo ta žena dobiva in ki znaša 70 000 funtov štcrlingov. Treba je vedeti, da .e Cunningham Reidova žena vnukinja in ena giavnih dedičin sira Ernc-sta Cassela. Potem postane umljivo, kako je prišla do ogromnega imetja, ki ji omogoča tako veliko rento. Sir Cassel, eden najpomembnejših angleških finančnikov predvojnega časa in eden izmed prijateljev tedanjega VVaieškega princa, poznejšega kralja Edvarda Vil., je umrl i 1921 in je ostavil imetje nad 7 in pol milijonov funtov šterlingov. ki sta ga po večini podedovali njegovi vnukinji, ga. Cun-ninghamova in njena sestra. lady Louis Mounbattenova. Ernest Cassel je bil iz Kolna, kjer je imel njegov oče majhno banko. V svojem 14. letu je prišel v Liverpool, kjer se je izučil v neki banki svojega poznejšega poklica, v Parizu je dobil potem namestitev v neki banki, ki jo je pa moral zavoljo nemško-francoske vojne zapustiti. Vrnil se je na Angleško, kjer je dobil mesto v drugi banki m tu je pokazal nadarjenost za najtežje finančne transakcije, da je že z 22. letom postal nje ravnatelj s pla- čo 5000 funtov, ki je bila za tiste čase nezaslišana. Bolj nego ta plača pa so bile za njegovo poznejšo kariero odločilne izkušnje, ki si jih je tedaj pridobil z velikimi finančnimi posli po vsem svetu L. 1884 se je osamosvojil in je od tedaj delal vedno sam, ker ni zaupal nikomur razen samemu sebi. Njegova posebnost so postala posojila tujim državam in financiranje preko-morskih industrijskih podjetij. 1897 se je vrgel še v oboroževalne posle in je imel kmalu največjo anglelko oboroževalno industrijsko družbo v svojih rokah. Njegovo posebno področje pa je bil Egipt, kjer je financiral velike nilske jezove pri Asuanu in Asiutu. Velika puščavna ozemlja ob jezovih je tedaj pokupi! za majhen denar in jih pozneje, ko so ta ozemlja po kanalizaciji postala rodovitna, odprodal za ogromne vsote. Ustanovil je državne banke v Egiptu, Maroku in v Turčiji Pri vseh takšnih podjetjih v tujih deželah je gledal na to, da je Angliji zagotovil primeren vpliv in zato ni čudno, da mu je angleška vlada priskrbela mnogo odlikovanj in plemstvo. Mnogo denarja pa je dal v dobrodelne svrhe. Tako so bolnišnice in zavetišča za stare ljudi prejela od njega nad 2 milijona funtov. Navzlic svojemu bogastvu pa je živel vedno osamljeno in je iskal zadoščenja sarno v svojem delu. Deklica ma znamki ^ibek spojin na prszidenta Masaryka s človekoljubnim laamenom Češkoslovaška postna uprava je na nenavaden način počastila učenko II razreda realne gimnazije v Pardubicah Evo Neu-gebauerjevo. V marcu letošnjega leta bo izdala namreč znamko, katere pribitek 50 stotink odpade za otroško skrbstvo. In ta je dekletce dvignil v naročje in ga poljubil. Fotografija tega dogodka, ena najlepših iz življenja velikega državnika in filozofa, bo krasila nove znamke. Med tem je minilo deset let in malo dekletce je postalo znamka kaže starega predsednika T. G. . dijakinja, še zelo dobro se spominja dogod. „Snegulčica" ni za otroke Občutljivi deci gre film na živce, zato ga v Londonu ne priporočajo Pred nedavnim smo poročali o novem prekrasnem risanem filmu, ki ga je izdelal Američan Walt Disney kot največje svoje filmsko delo te vrste in ki ima za snov Snegulčico z njenimi sedmimi priti kavči. Ta film je londonska cenzura označila sedaj kot neprimeren za otroke. 3Cui>ezhi$ mit o, zet domače, c>{ovensko mifo! Soproga Windsorskega vojvode se čuti mater Otroci si ga smejo ogledati samo v spremstvu staršev, to se pravi, da prepušča cenzura staršem samim odgovornost za to. če se bodo otroci zavoljo njegove vsebine — pohujšali. Predsednik najvišjega angleškega filmskega sveta lord Tyrell je utemeljil to nepričakovano odredbo s tem, da bi mogli otroci zavoljo strah zbujajočih prizorov v filmu utrpeti škodo za svoj duševni razvoj. čarovnico predstavlja film n. pr. na tako grozoten način, da bi mogli občutljivi otroci imeti od tega živčne motnje. Starši naj se sami odločijo, da-li jim kaže otroke izpostavljati takšnim nevarnostim. Londonski zastopnik VValta Disneya se je seveda uprl. Pravi, da bi bilo treba po tem naziranju prepovedati otrokom tudi čita-nje vsakršnih pravljic, kajti otroška domišljija ki jo zbujajo pravljice, ^rekaša prav gotovo vse, kar si more izmisliti genialni ameriški filmski tvorec. Masaryka, ki poljublja majhno deklico. Ta deklica je Eva Neugebauerjeva, ko ji je bilo tedaj 3 leta. V juniju 1928. je stari predsednik potoval po Moravski in v nekem ondotnem mestu ga je pozdravila mala Evica, hčerka tamkajšnjega Žagarja, s šopkom cvetlic in nekoliko besedami. Otrok je bil oblečen v slikovito narodno nošo. Predsednik KVALITETNO BLAGO je radi velike trpežnosti NAJCENEJŠE! Modne novosti za zimske suknje, ulstre obleke ttd — pri tvrdkl DRAGO SCHWAB, Ljubljana — Aleksandrova cesta št. 7. Obleka iz celofana fHndsorski vojvoda in njegova soproga »ta se prošli teden vselila v dvorec de la Mayo frpm Versaillesa. Vojvg/ova soproga se namreč čuti mater in si ^e zaradi tega zaželela mirnega Ulvalifit* ZA SMEH IN KRATEK ČAS Prva prijateljica: »Knjige so vedno dobrodošel dar. Mati mi za vsak rojstni dan podari lepo knjigo.« Druga prijateljica: »Potem pa moraš imeti že ogromno knjižnico!« Najnovejša modna atrakcija v Ameriki Je obleka Iz celofana za novoporočence. Na sliki vidimo ženina in nevesto, ki pravkar zapuščata cerkev Mož, ki je razorožil križarko »Potemkin" Senzacionalna ločitvena afera v rumunski prestolnici ka pred desetimi leti. V šoli je zelo pridna. Lahko si mislimo da jo je velika čast. ki ji jo je izkazala poštna uprava, napravila na češkoslovaškem zelo popularno. ZA SMEH IN KRATEK ČAS IgraLka (v prepiru svoji tovanšici): »Vsi pravijo, da postajaš vsak dan grša.« — To-varišica: »Vidiš, to je spet nekaj, kar jas morem, ti pa ne moreš več!« ANEKDOTE V govorniškem ognju Škofa dr. Doubravo iz Hradca Kralov4 je na vizitaciji pozdravil župan kmečke občine in je svoj govor končal: »Vaši pre-vzvišenosti želimo vsega najboljšega na zemlji, po smrti pa nebeško kraijestvo. Iz srca želimo, da bi se v nebesih prav kmalu srečali s svojim patronom« »No«, je dejal škof, »tako kmalu si pa res ne želim tega srečanja.« Vzorni katehet OlomuSkl kardinal Bauer Je nekoč sli* šal o nekem župniku, da je slab katehet in si nikakor ne zna pridobiti otrok. Na vizitaciji je župniku to tudi omenil in mu dejal: »Poskusiva, kako vam gre katehet-stvo! Mislite si, da sem jaz učenec, vi pa moj katehet«, župnik je začel: »Glej, glej, ti si. Kako ti je pa ime?« Kardinal: »Fran-cek«, »Lepo, lepo, Francek, lepega patro-na imaš, zato se moraš pridno učiti ve-i rouk, da te bo imel rad. Nekaj ti ^ -' ram kar takoj reči: Francek, kadar gjvo-riš s svojim katehetom, snemi čepico in se lepo pokloni.« Pravijo, da Je kard :,alu po tem uvodu bilo takoj dovolj preizkušnje. Luč ni ogenj Na godovni dan kardinala Hohenlohe je zgodaj zjutraj prišel v spalnico kemeraik in mu prižgal svetilko. Obenem je cerkvenemu knezu časti tal: »Erninenca napravil sem vam pozemsko luč. naj vam bt»_r pripravi večno!« Kardinalu je bila čestitka všeč in je daroval komorniku cekin. To je slišal kardinalov sluga in se je hotel gospodu enako prikupiti. Ko mu je zakuril peč, je dejal; »Eminenca, napravil sem. vam pozemski ogenj, naj vam bog pripravi večnega.« Ni znano, da-li je bil tudi sluga obdarovan. Potrpežljivost škof Ketteler je na sprehodu opazil dečka, kako se je zaman stegoval k držaju hišnega zvonca. Deček nikakor ni mogel doseči, da bi pozvonil. Ljudomili škof pri-stopi in pozvoni namesto dečka. »Hvala lepa, gospod«, pravi ta, »zdaj pa le teciva«. VSAK DAN ENA V Juniju lanskega leta je bukareštanski odvetnik Tonegaru z dvema streloma usmrtil odvetnika Stravolca. Sedaj se je moral Tonegaru zavoljo umora zagovarjati pred porotniki, šlo je nedvomno za premišljen umor, kajti s pričami je bilo mogoče dokazati, da je Tonegaru Stravolcu ponovno zagrozil s smrtjo, in sicer zato, ker je umorjenec, kakor je povedal obtoženec sam, uničil njegov zakon. Stravolca je bil vsekakor v prijateljskem razmerju s Tcnegarujevo ženo. ki se je dala po osmih leih zakona ločiti. Tonegaru ji ni plačeval al imen tov in ga je ločena žena zato dvakrat tožila. Obtoženec je menil, da jo je Stravalca, ki je bil opravil vse potrebno za ločitev zakona, podpihoval. Pred sodniki pa je žena izpovedala, d-: je nje bivši mož svojega tovariša sam spravil v hišo in jI še zabičil, na1 ga prijazne sprejema. Pogostoma je mož stanovanje tudi zapustil, baš ko je bil Stravolca na posetih. Pozneje je hotel izsiljevati iz njega denar in ves njegov bes je izviral samo iz tega, ker je bil Stravolca samo enkrat pripravljen, da mu plača neko vsoto. Žena je povedala tudi to, da je bilo njeno življenje pri bivšem možu ena sama veriga muk in da je mož vedno živel samo od njenega denarja, pri tem pa je še grdo ravnal z njo. Vsem tem obtožbam pa je odvzela ost velika vrsta prič. med njimi več admiralov, generalov in ladijskih kapitanov, ki so izpovedali najboljše stvari o obtoženče-vih lastnostih. Izkazalo se je. da je bil Tonegaru nekoč mornariški častnik in da je kot takšen izvršil vrsto pogumn'h dejanj. Začela so se s tem. da je z izrednim pogumom razoroži luporno moštvo proslule ruske križarke »Pitemk;n«, ko se j« ta ladja bližala Kon~fanci. Porotniki so po zaslišanju vseh prič zanikali obtoženčevo krivdo glede umora in sodniki sp izreki' oprostilno sodbo, »Prosim, g. razbojnik, dovolite mi vsaj to milost, da odidem v vašem spremstvu •kozi gozd. Samega me je tako strah...« r 3adcson Qregory: 18 Juana Castanares Roman Oče Juan je sedel, čeprav nerad. In Hawk se je primaknil bliže k njemu ter jel s pritajenim in enoličnim glasom prvič po mnogih letih pripovedovati svojo zgodbo. Dolgo je govoril, in ko je končal, je oče Juan še vedno zamišljeno gledal predse. »Da mi je kdo pred tridesetimi leti povedal takšno istorijo, bi bil nemara prenaglo sodil in se prehitro odločil, da ga obsodim, ali bi mu bil pa prelahkomiselno verjel Danes pa, senor —? Danes sem star in ne obsojam več tako hitro in se nič več ne navdušujem nad prgiščem denarja, niti si ne domišljam, da bi razumel Boga v njegovih najbolj skrivnih namenih! Dajte mi malce časa _« Naslonil je pobešeno glavo v dlan in obsedel, kakor da bi molil Mahoma je pa vzdignil oči do prišleca in preprosto dejal: »Sinko, poglejte mi v oči!« Julian Ha\vk je brez obotavljanja prestregel njegov pogled Stari mož je nagnil glavo na stran, našobil ustnice in ga dolgo časa mežika je opazoval Nazadnje mu je spet zaplaval po obličju veder smehljaj. » »Sprejmem darilo, senor,« je rekel. »Mislim celft da je v tem denarju troluca darovalca in pravega lastnika.« Havvk se je 2 resnim obrazom naklonil. »Zdaj vas ne bom več dolgo zadrževal.« je rekel, »samo malce bi še raztegnil najin pogovor, če dovolite —« »Vso noč, ako hočete.« »Ne. Le nekaj vprašanj §e imam, fe mi morete in hočete odgovoriti. In to in ono stvar bi vam povedal, da jo porabite, kakor se vam bo zdelo prav. Najprej vprašanja: ali mi hočete povedati, kar veste o senorju Castanaresu?« »Saj poznam vso njegovo zgodbo! In res ne vem. čemu bi vam jo prikrival.« Vzdihnil je in zmajal z glavo; na zaklad, ki je bil nakopičen na posteljni odeji, ni več mislil. »Čujte torej zgodbo mojega ubogega Inocenta Castanaresa.« Pripovedoval jo je v preprostih besedah. Saj je bila že tako stara povest. In dasi so bila dejstva nocoj še enako tragična kakor takrat, je bilo vendar minilo že mnogo let. ki so bila zagladila globoke razpoke, kakor puščavski veter ogladi granitne bolvane. Castanares, takrat še mlad in radoživ človek, je bil po svojem starem očetu podedoval krasno rodbinsko posestvo. Sestajalo je najprej iz stare, gradu podobne hiše, današnje Hacicnde escondide, s parkom, ki je meril sam zase okoli pet sto oralov ter iz ostalih zemljišč, tako da je obsegalo v celoti deset tisoč oralov sveta. Mladi Castanaros je uprav- ljal posestvo, kakor Je bilo od nekdaj navada. Slab človek prav gotovo ni bil, je s poudarkom pripomnil oče Juan; divji in vročekrven nemara, e vendar spodoben od glave do nog. A ta prirojena burnost se je jela Izgubljati, ko si je našel družico za življenje. Ta je bila, kakor tudi senor Colorado iz Amerike, kjer je bil njen oče velik kmetovalec, čigar posestva so mejila ob Castanaresovo last. Oba sta bila kaj romantični mladi duši, in sla veselo in srečno domovala na Haciendi escondidi; časih sta imela okrog sebe mnogo prijateljev, potem sta pa spet živela zgolj sebi in svojim otrokom. Imela sta štiri otroke, in oče Juan se je še dobro spominjal, kako so bili zdravi ln cvetoči. A tedaj je prišla usodna noč, ki je mahoma iz-premenila vse življenje na Haciendi escondidi. Tolpa pijanih razbojnikov je pod vodstvom neusmiljenega, peklenskega suroveža napadla domače, ko so mirno spali. Zločinci so ropali in plenili, kar Jim je prišlo pod roke, dragulje, ziato n srebro, česar vsega je imel Castanares zmerom precej pri hiši. Konje so pognali iz hlevov, nekega starega služabnika so pobili, drugega zaklali. Castanares je jel prositi za ženo in otroke, aaj jim puste vsaj golo življenje. Tu je očetu Juanu glas zatrepetal. Ostalo je povedal hlastno, v pretrganih stavkih. Mlado *eno so bili razbojniki videli, čeprav jo je soprog skušal skriti; podli pes, ki je vodil napad, jo ie privlekel iz skrivališča, da bi jo vrgel pajdašem v plen. Te- daj ae Je Castanares, M Je imel namesto vsega orožja samo noi v rokah, z obupnim poginom vrgel na razbojniško drhal in jel divjo uui aati okrog sebe. V občem metežu je padel najprej njtr gov sedemletni sinček od svičenke. V tisti nesrečni noči so iztrebili vso rodbino. Samo don Inocente je ostal živ, čeprav je bil poslej le &e senca samega sebe. Tudi njega so imeli zaradi njegovih hudih ran najprej za mrtvega; v resnici je bil samo nezavesten. Brazgotine na obrazu, ki jih je še danes videti, so le neznatna sled njegovega tedanjega stanja. Nekaj mesecev je visel med življenjem in smrtjo. Nazadnje je njegova žilava natura zmagala. Ozdravel je z duhom in telesom, razen nečesa: dan za dnem je pričakoval vrnitve ljubljene žene V svoji blodnji je menil, da se je vrnil v čase medenih tednov, ko je bil prvič privedel mlado ženo v svoj dom. Vsak dan je trgal nove vrtnice in jih v vazi postavljal pred sliko Juane Castanares; vsak dan je koprnel, kdaj se vrne v njegovo naročje. »In ta nočni napad je bil Blondinovo delo?« je vprašal Hawk, in oči so se mu zab.iskale. »Zakaj Blondinovo delo?« je presenečen rekel oče Juan. »Ne vem, v kakšni zvezi naj bi bil s tem zločinom. Ne da mu ne bi prisodil takšnega ravnanja: Viktor Blondino je zmožen najhujših udobij. A pomislite, da se je zgodilo vse to pred mnogimi leti; ob tistem času je bil Blondino v našem kraju še neznan.« »A vendar je podoba, da je prišlo vse p L»in 2.— za vsako besedo Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5,— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno ofcjavo ogltvsa Din 20.—<. Vsi ostali oglasi »e zaračunajo po Din 1.— ta besedo, Din 3.— davka xa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« fjj-. * . znajnkah odgovor, priložite ***** 3» T «,imnii%«M Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoea se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Plesni večer priredi danes gostilna Martine, Zg. Sl£=ka Na razpolago fina ijutonier iika 111 do.enjska vina j le priznane kuhinjske j dobrot« Vabljeni vsi! 2913 16 Gostilna Kramar ca Dojemski cesti i« nit-Sepi' ciIi za kratke pomla-.■danske sprehode. Dobra jtu&uciba jajamčena. 3018-13 Veselje in zabava je s« -o^u aoina, r ji vsako ueceijo in vsak »eoer n.avu igra, m Sdot hoče aobro vilice p: U, u> mora vedno ie v gustuno * Pauju v Vegovo unčo hotfiu. ia to prljate jl-ce dobre kapljice ln vesele aara »e iaaa.ja.te tudi vi ob vsaki priliki aanio v Vegovo ulico 10. v gonilno I? Panju kjer se ste naj bo. je m aaj ■neje /.aoavajl 3e vljud o priporoča '.n vas vaoi -r -stilničar Tone Huč 3089 18 Naznanilo! Cenj občinstvu uazna-rijarn da sem prevzel joetilno »Fon« Tyrseva cesta a2 Z dobro kaplji cc in dobro postrežbo se starim m novim gostom toplo priporočam. Sprejemajo se abonenti Jože Goršlč, bivši pos. Kmet dr * Dobrepo J'ah. r*)55 18 V restavracijo Frankopanski dvor (Reiningbaus) na doma io zabavo. Igra znani jazz »Akordeon«. IzDor na vina. dobra kuhinja 3030 18 Tnrjjjj Služkinjo vajeno vseh hišnih del. K-repko, zdravo in pošteno, staro od 20—25 iet. sprej mem Pajk teop učitell v I.iubltm Cesta M Rožnik štev 47. 2832 1 Iščem guveruanl« j znanjem trancosnegu ezika ia izven LjuDila ,ie Lastnoročno pisan«-ijonudoe s sliko posiat: na ogl odd. lutra poc . Fina niša« 1913 1 Trgov, pomočnico mlajšo inteligentno. — sposobno moč »prejme trgovina meš blaga Iz deieie i srednjih trgo vin) imajo prednost — Ponudbe na ogi odd J.oj sUJuo službo za vou»..u pomožne deuvoice Ponudbe n« ogl odd. jutra pod šilro »Pioviziia in plaia«. 2794-1 Služkinjo zmoto o kuue sprejmem aa gostimo. Ponudbe za p<■<■"• .* 'utra v Ciiju pod »Snažna«. 2871 1 Dcklico do 18 let starosti, ki ima veselje do goabe z dobrim sopranom Iščem za damsko godbo. Začet na plaia 200 din meseč no stanovanje ln hrana Ponudbe s sliko Gojak, kapelnlk. kavana Istra, šibenlk. 2853 1 Samostojno kuharico veSčo tudi vseh ostalih gospodinjskih del spiej mem. Starost nad 35 let Plača po dogovoru. Naclov v vseh po«! -v tra. 2S27 1 Trgovskega pomočnika ki Je zmožen vedstva taj nlških poslov iščemo za tnkoj Ponudbe na og.. j odd. Jutra pod »Mlad i la agUen«. 2800-11 Mlajši ključavničar se sprejme v tovarno Ponudbe pod »Doter delavcc 222« na ogl. od deiek Jutra 2842 1 Pridno dekle čedne zunanjosti staro 16 do 20 let sprejme ket pomoč go6podmjl gostil ia d.izei. Ponudb« ni ogl odd lutra ood ^Prometna hl&a< 2849 1 Kovaški pomočnik samostojen v izdelova nju sekir ln motik se sprejme takoj. Ponudbe »od »Zmožen, na ogl odd Jutra. 2879 l Kuharico ici opravila tudi oišna de la samostojno v doma£. kuhi, z večletnimi »priče vali. pošteno m pridno. <če ugleJna rodbina » feliu Nasior 1. marca Ponudbe ni podr Jutra v Celiu pod »Stalna služ r.a« 26:» 1 Spretno dekle popolnoma zdravo ze po moč v kuhinjo čiščenje navadnih sob ln vrtna lela sprejmem takoj ali pozneje LSčem tudi pr vo sobarico vajeno fi nlh sob. servlranja. zra nja, likanja n krpania Ponudbe s prepisi spri čeval ln zahtevki pod »T-ven Ljubljane 200— 400. 2883-1 Trgovskega pomočnika mešane stroke agiiuega, apretuega prodajalca sjjrejmem 1. aprila. Ponudoe z življenjepisom jjrepist spričeval, uaved bo stroke in zahtevki ogi. odd. Jutra pod »Vesten ln zanesljiv.« 2334 1 Frizerko mlajšo, dobro moč ta koj sprejmem ali po dogovoru. Frizerski sulon Mir>o Zaietel, Rimska c. 24. 2908-1 Prodajalko samoMuino voiittvo delikatesnega oddelka, sprejmem O marca Ponudbe z 'ipisiim dosedamega službovanja, zahtevo plače in sliku f.a ogi odd. Jutia vio 20. . m, pod »Vešča stroki«. 2617-1 Uradnico Išče podjetje proti ta-kojinjcuiu nastopu z c. Zliuiijeui sioveusKr stenografije, urno stroje pisko ln veščo nenuke ga jezi&a. Šolska izooraz oa: trgovska, akademija ali trgovsKa pred lost inci^o uradnice z nekaj prakse 1'onudbe nasii-vlt: -.a ogi. 'dd. Jutra pod »Stalaa zaposlitev«. 2889 1 Pomočnika za Jlvana dela sprejmem takoj. Janito Zavrl, čevljar. Tržaška cesta 11. v Ljubljani. 2916-1 Prikrojevalko za triko spi cj mem takoj pod ugodnimi pogoji. l'o nudbe na ogi oud. Ju tra pod »Trikotaža- 2946-1 Praktikanta z maturo, znanjem hr vatskega ln nemškega jezika iščemo za večje trgovsko podjetje v Zagrebu Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za.-reo. 2961 1 Pcrfektno kuharico ln sobarico, perlektno v servirenju sprejmem. Po nudbe na ogl. odd Jutra pod »rerfektn-i- 2C33 1 Izvežbano pletiljo sprejmem Naslov v vseh posloval. Jutra. I 2974 1 J šiviljske pomočnicc samostojne takoj sprej mem 1'onudbe oa ogi. odd Jutra z navedbo dosedanje službe pod »333«. 2951 1 Krojači popolnoma lzvežbanl f damski konfekciji dobe sta no delo. Naslov v vseh posloval. Jutra 2963 1 Natakarici s kavcijo oddam na ra ■Mm dobro gostilno Po nudbe na ogl. odd Ju tra pod »Podjetna-. 2964-1 Natakarico z znanjem nemščine it, '«vclh Iščem za hotei Ponudbe s sliko na o prepisi spričeval na oel. odd. Jutra pod značko »Sposobnemu boidočnost« 3003-1 Dekle z dežele 16 do 18 let. pošteno, /dravo, sprejmem za služkinjo Doplfe na og' odd Jutra pod klnja« 3123-1 Zdravo dekle voljno dela. vajena kuhe !n pranja, dobi služ bo pri dr. FerenAt»ku. Gajeva 3. 3121 1 Mlado natakarico tnipatl*no. sprejmemo, tudi lahko w»Setnlcfc. ^ ostllna »Vitez«, Breg, 18. 3029 1 Trgov, pomočnico pridno, prikupliivo. ki b! imela veselic do gostilne, sprejme takoi. Ponudbe na podružnico Jutra w Celju pod »Okolica Celja«. 51M-1 Samski šofer kateri sc malo razume tu Ji na lesno stroko, dobi službo Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »I.es«. 3176-1 Krojaškega pomočnika za splolna dela, sprejme Clobovnik Franjo. Studenci pri Mariboru. Aleksandrova cesu 45. 5177-1 Restavracijsko kuharico ali kiiharfa. samostoino moč iščemo za tikoi. Ponudbe s prer>:»i sprčeval in zahtevki pl-če- pod šifro »Tetno n?meščenie« na podružnico Jutra Maribor 3174-1 Mirno dekle vajeno meščanske kuhe ln hišnih opravil išče /a. 15. n.urcc družina dveh 06eb Ponudbe pod 1 Pridno dekle, na ogl. odd Jutra. 3144^1 Damskcga krojača dobro moč sprejmem, ^eienburgova 6. Mol ko 3118 1 Mlajša natakarica pridna, dobi mesto » bližini Celja Naslov v vseh ! poslovalnicah Jutra. 3157-1 Dekle ; pridno ln pošteno za ■ vsa dela sprejme takoj gostilna. Medvedova 20. 3104 1 _ Krojaškega pomočnika prvovrstnega Iščem za ! domsko konfekcijo ln } ^a mo^ko po men Sko ic, Gosp-osvetoka c 12 3102 1 Samostojno kuharico ln n*utakarlco spreime boljša go6t.llna 1'onudbe na ogl odd. Jutra pod »Poštena ln zanesl"«-«-3093 I Sobarico m!a*-o rnoč. ki tma ve selje do otrok, po mož nostl z znanjem nemščine išče bollša rodbina na Štajerskem. Ponud be na ogl odd. Jutra nod »Štajersko«. 3084 1 Hišnik brez otrok polten s pridno ln snažno ženo se sprejme na Mir ju. Vrstovikova 57 3037 1 _•_ Hotelsko kuharico t dobrimi jprV--ti. t-ilrot sprfmem v I.iublisni. Ponudbe na ocl odd. Jutra pod »Prvovrstna«. JOi^-l Natakarico j s kavcijo, sprejmem takoj. 1 Ponudbe z navedbo kavcije pod »Kolodvorska gostilna« na ogl. odd. jutra. 3062-1 Natakarica čedne zunanjosti, s kavcijo 2 000 Din, dobi stalno službo. Zlata jama. Ponudbe na podružnico jutra Jesenice pod »Takojšen nastop«. 3065-1 EZMifm Elektromonter z večletno prakso išče službo. Naslov v vseh posloval. Jutra. 2626 2 Pomožna poštarica s prakso in U.pltom, m.ada, hitra ln poštena, ; žeil službo na pomožni pošti za. pomočnico, ali v trgovini za blagaj nlčarko. Ponudbe pod »Zanesljiva poitarlca« I aa ogl. odd. Jutra 2743 2 Trgovski pomočnik! Pisarniška mo? Upravništvo hiš v Ljubljani In okolici sprejme upokojen drž. uradnik vešč finančnih ln gospodarskih ppslov. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Upravnik hi£ 20«. 2274-2 Inteligenten fant delaven. lzve*ban v les nI ln kmetijski stroki, obvia^ perfektno nemščino ln italijanščino. Išče primerne zaposlitve. Razpolaea s srednjo vsoto eotovtne ki b! Jo vlottl t podletje. Po nudbe na podru* Jutra na Jesenicah pod »Abstinent«. 2741 2 star 25 iet, vojaščine prost. Uvežnan v vsen strokah trgovine želi 2 letno službo premeniti v večje podjetje v meš. trgovino ali manulak-turno stroko. Zanesljiv ln zmožen. Naslov v vseh posloval. Jutra 2769 2 Pletilja nogavic Išče službo. Gre tudi z lastnim strojem. Naslov v vseh posloval. Jutra. 2633 2 30 le! star zanesljiv. Iščem mesto sluge aii inkasanta Ponudbe na ogl odd Ju tra pod »Kavcija 10000« 2771 2 Trgovski pomočnik meš. stroke z večletno prakso prvovrsten pro laja.ee trezen ln tepe ga vedenja, nekadilec, vojaščine prost, vešč slo venskega, srbohrvat. in nemškega jezika žeil j službo Cenj ponudbe j nn podmž Jutra v Ma riboru pod »Iskren pri jatelj trgovine«. 2785 2 Frizerski pomočnik za dame tn eospode z znanjem nemSMne Išče «lužbo Gre tudi na de želo Lemli, frizer Slov. Bistrica. 2806 2 22 letno dekle vajeno kuhanja ln 61 vanJa Išče službo za ta koj. a!l pozneje. Ponudbe na podr Jutra Trbov l!e pod »Gospod InVka pomočnica«. 2733-2 Mlad pekovski pomočnik izurjen delavec, z lastnim kolesom, želi premen'« službo. Romih *idrej. Sv. Peter r dol. 2805 2 Absolventka trgovske šole primerno zaposlitev v kateremkoli kraiu. ^"'"ibe na ogl. odd. Jutra 2824-2 Uradnica z večletno pr.kso, vajena stoinee» do'a. fe!i premeniti «lnfbo Pontidbe na ocl odd !u'ra pod šifro »V dobro podjetje«. 2773-2 Brivski pomočnik dober delavec stal ne službe. Naslov v vseh ioslov. Jutra 2372-2 , Hotelski slu^a j zmožen slovenščine, »r- ! bohrvni*l-e ln nem**'Tie službo hotelskega sluge v Dalmaciji za '•m »f-zone ali tu «*rl-no. Na«1ov v vseh po-s'ov. Jutra. 2867 2 Diplomiran ffeome*»>r Išfe kakrtnekoll ?at>os!1-tve. Cenj. ponudbe na otI odd. Jutra po^ meter. 2792-2 začetnica išče mesto do 2 rnea tudi samo za oskrbo Ponudbe pod »Poštena tn vljudna« na ogl. odd. Jutra. 2846 2 Mlada dama Nemka, išče poldncvne zaposlitve kot družabnica ali guvernanta Po nudbe pod »Ljubezni va« na ogl. odd. Jutra 2840 2 Trgovska pomočnica stara 20 let želi preme niti službo. Pomagala bi tudi v gospodinjstvu. Ponudbe na podr Jutra v Mariboru pod »Mar-jlva ln poštena« 2865-2 Brivsko pomočnico vešč« železne, trajne In vodne ondu aelje išče dobro ln stalno mesto. Naslov v vseh posloval nicah Jutra. 2838 2 Gospodična 1 Išče službe kot prodajalka v slaščicami, mle karnl ali bu/etu. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Irijazna s strankami«. 2981 2 Skladiščnik mlad, močan ln pošten -sče stalno mesto pri ■o"ieui podjetju. Položi tudi kavcijo. Naslov v vseh poslov. Jutra 29122 Zobotehniško mesto Iščem. Imam učno do bo ln bi se rad bolj lz po.oolnll. Zadovoljim se tudi z majhno ptekčo. Naslov v vseh posloval nicah Jutra. 3053-2 Uradnica z več etno prakso In s znanjem samostojne slovenske ln Italijanske ■cores-ionderce ter v«e'» drugih pisarniških del. Išče namestitve pri lesni industriji ali drugem podjetju Sprejme tttdi z.en Tjubljane Ponud be n« oel odd Jutra pod »Slovensko Italijan, ska korespondenca 3120-2 Mesto hišnice 0i'l hišnika Išče mlad mfcitisici par br-?z «Mck Ponudbe na otzl. odd. Jutra pod »AprU« 3C34-2 rr«»?ane stroke star 25 let. žel! mrsto r kakšni; Trgovski pomočnik boljši trgovini ali v po- j družnlcl kot poslovodja ali kuj »Učnega. Zrno-?en 10 000 din kavc!'e Pon«tdbe nn o^l. edd. .Tntra pod »Mešana stroka« 2904 2 Samostojna kuharica srednjih let z ve*'etno prakso želi premeniti službo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Okus no« 2900-2 Trgovski pomočnik mlad. iručen mešane tr-o-vine. zmožen vseh strok. Seli premeniti mesto Ceni. ponudb- n* podružnico lutra v Celiu pod »Zanesljiv in vesten«. 3152-2 Dekle 7. »eM v k ! b' v nrmo* «?r>«T>?d'nll. Sln r.lttd'«". Lok-« pri ' Zidanem mostu. I » 2770-2 i Šivilja dobro Izurjena z večletno pr?»kso se po nl-»kl -eTj< rrinotr,*a •'eni damam nn dom Nnjlov v vseh poslov. Jutra 2793 2 Gosnodinfa s!i>»he prt rtu rt? J-šem »osnrvlu. Dobra. nri/Jn^ JJn.fonl tskot. Por"«dbe pod »Go crvvrni« 952« na ogl od delek Jutra.. 2854 2 Trg. pomočnica »mnfn« s*mosfo'neM vod stva trpnv ne želi tj po«l't v» v Pontidhe na ogl. odd lutrn pod .Taltoi — zmotna kuvci-ie« 2663 2 Mi^srski pomočnik nr"d»»n In vaierj W'ov v vseh posloval. Jutra. 2985-2 Gospodinja samostojna, inteligentna, 36 let stara, z mnopoletno prakso, zmožna vseh go-spodimskih P"«lov, želi primerne zaposlitve pri gospodu z vrčnm obratom, trpovino ali gostilno, ki ima enega ali dva mala otroka Gre t-id: izven Slovenije. Ponudbe pod »Dobra in skromna« na podružnico Jutra Maribor. 257! 2 Krojaškega pomočnika za bolJSa dela Išče posljenJa najrajši v Mariboru. Vojašžlne prost. Nas.ov v ogl. odd. Jutra. 2888 2 Samostojna šivilja in prlkrolevnlka želi takoj nastopiti službo. Na «'"v v vseh poslov Jutra. 2927 2 Inteligentno dekle stara 27 let Išče službo! k bo 161 malo črnski rodbini. Gre tudi k sa- ! •noBtoinemu gospodu. — • Ponudbe na ogl. odd. T"»ra pod »Mlrr- -- • kle«. 2971-2 Postrežnica srednjih let, poštena, za neslllva Išče zaposlitve 3 krat na teden Ponud. be nn og-!. odd. Jutra pod »Resna«. 2977 2 Inteligentno dekle brez starcev žeil 9'užbo k^* prodajalka. Marajni *-«rkT11f«1>y> ti« o<»l. '»dd. Jutra pod »Samostojen manufaktur 2935-2 Tkalslci mojster s tkalsko šolo, izučen strojni kljt«favn;?jr. samosto:en monter, vešč vseh statev za bnmbiž. lan. svilo itd.. — •Ife n.meVmi«. Ponudbe na oel odd. Jutra pod »Praktiianc, S Boljša Šivilja gre na dom samo v boljšo družino. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Boljša šivilja« 3109-2 Gospodična brez doma želi kot dru ?*,hnica k samostojni ln tellgentnl dami le za hrano in stanovanie. Dopise pod »Harmonija« na ogl. odd. Jutra, 3088 2 Fant 17 let star s poldrugoletno prakso želi mesta za nadaljevanje uCenja v trgovini S mešanim blagom Ponud be na naslov Katl Skan-der Ljubljana. Ceovfka cest« 79. 2S29 44 Frizersko vajenko sprejme frizerski salon »Rakar«, 1'rešernovn 7. 2933-44 Učno mesto išfem za svojo tfletne hčerko v bohii trgovni. Ponudbe na podr Jutra v Mariboru pod »Cela oskrba«. 2677-44 Učenec zdrav ln močan se takoj sprejme v trgov.no mešane stroke na Gorenjskem. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Učenec« 291944 Vajenca za usnjeno galanterijo spreime Siatnar. Lrvfe-, va 8 29.15 44 i---* I Močnega vajenca ' zdravega. Z8 mehanika sprejmem takoj. Ponudbe na oel. odd Jutra pod »Mehanik«. 2S 33-44 Učenko živahno, poštenih stir?ev, . sprejmem takoi za trgovino i z mešamm blagom na de-' žeti. Ponudbe na podružnico | Jutra v Celiu pod značko i »Bližina Celja«. 3153-44 ; Mizarskega vajenca ; sprejme mizarstvo Str va, Gajeva, Nehote-'i. 309644 Kuharska vaienka želi mesta najraje v ho-i telu ali re:jl resravra-' cl1l Ponudbe rn r.aslov; Ait. Cihlar, Ljubi'ana, TvrJeva 69. 3136-44 Gospodinja lnte'lgentna Išče mesto sosnodisje k start go-snel ali gospodu. Je poštena ln pridna. Le resne ponudbe na o-?!, odd Jutra r»od »Mariji va ln zanesljiva« 31462 Natakarica stsra 22 let, infelicen»na. z 7TV«'em slov In nem^m jc"":lca, z večletno gostilniško prsksn. i??e mesto t boljšem lokalu. Ponudbe na podru?n'ro Tiit'a Maribor pod šifro »Pridna in poštena«. 3168-2 Tisoč dinarjev m več zaslužite mes«i ao z delom doma Po-■šujam material pr-sza. mem eotovo niaeo Val kapital ootrenen Zahtevajte prr^pekte pri!.,JI. te znamko za odsovor. Mlhnllo H*nlg. Panv«. vo. Br. Jovan o viča 20. 3513 V komisijsko prodajo vzamem razno mannf-«*-turno bla?o. Dopise na odd Jutra nod -s.Tr-I govec na deželi 7« 2893-3 i 80—100 Din dnevno lahko zasl«i?i vsak Zpl.isite se: treovina K:neswengcr, Zg. Šiška pri šoli. 2993 J Plačilna natskarira z dobrimi spri?ev»!i. zmožna kavriie. — išče stilno službo Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Zanesljiva«. S170-2 i Akvi7i*erie spretne, agilne, iščemo V vseh več m h tu-skoprometnlt krajih proti visoki proviz;i». Ponudbe pod šifro »Tui 70 se proda. Tvrševa c j 36. 3141 6 [ Najfinejšo volno cefirko za strojno ple tenje v 30 2 ln 48 2 v se h Idolih barvah Na «lov v vseh poslov Tn tra 3110-6 Otroški voziček riobro ohranien prodam **"'«. Verovškova 12 «1 Kupim knjige Emil Burok, ing Alfred Birk »Der Bahnmeister« Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »888«. 2899-8 Mayerjev leksikon popolnoma nov. zadnje iz-daie 1)5 knjig), prodam po zelo ugodni ceni. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Ugoden nakup«. 3017-8 Avto,ni o t o Radio aparat noveiše tipe, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Super«. 2996-9 ! Radio aparat 6-cevni »!'ornyphon« pro- j dam Vzamem tudi stareg3 ; e račun. Hešik, Šiška, Jer leieva. 3186-9 Kolesa Kolesa prvovrstnih znamk. rabljena in nova. po zares nizkih cenah naprodaj pn Promet (nasproti križanske cerkve) 3044-11 OZStiMEERb Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE — juvolir, Ljubljana. VVoltova ul ška. 310C 6 fjsa^sL% Več gospodov »pteimem 03 dobro domačo fcrzno. Bleiweisova 48-IV.. desno. 3188)4 lat I 11 ii imh y EjsGHLEO Otroški voziček globok, Kompleten m sko ZO nov, ugodno piodnu Jvailov v vseli poslovam fcib Jutra. 2838 6 Kauč oraolnoma nov še ne rabi len prodam za po •->iTt*nn ''pno 0~!ed vsak -ian od 8 do 9 in 1 do 3 Ns.slov v v<=ph nos ov. Jutra. 3147 6 Vre?e za moko otrobe bile za o»l't dnh;te nsirenf> nri: A'ojz Grebene, Tyrševa c. 36 3058-6 Amerikanska pisalna miza J40 dolga tto široka in £5 cm visoka in novi >nem.pti« pieuiiu stroj za nogavice poceni uu prodaj Naslov v v»en posiovai. Jutra. 2690 6 ——...... Razna okna vrata zelenili roloji za Szi ozbena oi:na in por ts&ii. vse v uoorem sia Hju poceni prodam. — Prevzem pom.a-di oo pre &iaavl! Stermeckl, Celje, 2uy-i 6 Otroški voziček in radio naprodaj. Ježek Ivan. Hranilnika 7 I 2222 6 Dva ročna tkaina stroja Sompletna prodamo za polovično ceno. Poiiuu be na ogl. odd. Jutra pod »Gladko in f- - -2833 6 \Vcrthcim blagajno dobro ohranjeno zelo poceni proda modna tr govlna. Mostni trs 7 2843-6 Nemška korespondentka perfektna stenotlpistinja l£ce aameičenje ev. sa mo par ur diipvno. Ponudbe na ogi odd Jutra pod »Dobra moč 222« 2841 6 ~--- Otroški voziček Športni prodam. Sadar. Miklošičeva c. 6. p-'ti 28C9 6 Železna kolesa za industrijske vozičke (vagonete) kupimo Po nudbe na »Elektroindu strljo« d. d. Ljubljana 2717 7 Krojači! Sukneni odpadki lz volne kg di:i 4.50. od p-idki lz bombaža kg 2 din, kupuje manufak tura !n zaloga sukna P anc Dobovi'-a k Cnie 28G9 7 Salole in rdeč čebulcpk : Kupujemo bevei & Komp I tubliana. GusposvcUKa te ; »ta 5 2606 ^ Železne ccvi 140 m premer 1'/»—2 co le. rabljene vendar v po poinoma dobrem stanju kupim. Jelovšek Rupert tovarnar. Vrhnika 2892-7 Stavbno dvigalo kupim. Ponudbe na ogl. ©'id. Jutra pod »Dviga lo«. 2976 7 Parni kotel 10 Atm z notraniim kuriščem. dobro ohranjen, kupim. ponudbe na ogl odd. Jutra pod »V gotovin«. 3010-7 Kunim gramofone vsakovrstne, rabbene. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod šifro »Navest' c1""- 2991-7 Rabljen linolej kupim. Ponudbe na ogl. ; odd. Jutra pod »Rablien«. ! 2990-7 i Športno kolo dobro ohranieno. kupim, i P. Škafar, Borštnikov rrg \ Elegantne maske posodim. Ljubljana Ce sta v Rožno dolino 9 3148 13 S22SH3 deseda l Diu daveB J <)lu Sliro ail daianj-laslova o l»ln NaJmanjS) zupppR 17 Din. Pohištvo novo ln že rabljeno, ki ^a želite prodati ali sa mo dati v shrambo --sprejmemo v po..ebn: iddelek v komisijski prodajo po zelo ugod nih pogojih Kupcev jf t tem oddelku vedn«. dovolj ia dobro onranjt ao pohištvo Vso rekla 310 preskrbimo sami -Sporočite nam na do plsnici ail ustno Prevos-ponistva v naš Komisij ski oddelek presK.ruim< -ami - Ivan Matnlan Ljubljana Tyrseva ce ■sta i2 79 Eieklro molor M0 liP z visokimi ob ratl kupim PriuiK Ivan, frizer, iruovo. Koiezija. 2oUl 10 Fiat 514 odprt, malo raolicn, - nove gume io dve re/crvi, prodam. Hadl. Nuvo mesto 2000-10 Za vrtnarijo oddam • samem uiestu ve lik* komplekse tli iščem vrtnaria Hadl. Novo inestu 2600 10 Štirisedežno limuzino zrodam po nizki ceni za radi odpotovanja Naslov v vsen j*toiov. Ju tra. 2EW .f Mali DK\V dvocliindrski avto ugod i no prodam Ponudbe n? j g. odd Jutra pod »5 litrov bencina«. 2956-10 Motorno kolo znamke Zenlth JAP 250 j -.cm v brezhibnem sta j nju naprodaj. Vprašati j ia nas ov Juvanc. Treb nje, Dolenjska. 2939 10 Športni motor dobro ohranien 250 ccm namovešeca tipa. prod.im Ponudbe na ogl odd lutra pod »Redka prilika 99« 3016-10 Citroen »sedežna limuzina, mo ^erna oblika v zelo do irem stanju, s porabo bencina cca 10—12 11 '.rov na 100 km, vsled likvidacije ueodno prn i-rr\ Ponudbe na ogl ->dd Jutra pod »Citroen 15« 3028 l u AVTOMOBILE f.ovorne acebne tn avte ■">u=e. d"bro ohranlene vseh takostt kunJte laicenoie pri O "a=ton«t\T0. LlubUinn TurMrlpi-n 11 31e nai stavijo obŠTne ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Delo • uspeh«. 3065-16 - . 31-lctni gostilničar ucuzciijcn, uceui Uooru iddCO gunUlUO V Uujeui ua prometni toOki. julj raje Gorenjsko. Ccujeue ponudbe na ogl. odd Ju ua pod »Polten piac nlk«. 292711 Buffct Dre* konkurence dajem v najem ali prodam bu iet se nahaja oa naj prometnejotin delu me sta Kairlovca (sov ban ) v bližini kolodvora Ke fltktirB se samo na re-ae ponudbe. Vprašati: Prane Pacaa, Buffet. Karlovac. 307817 Restavracijo poleg kolodvora v Virovitici s 6 sobami, oddam * naiem. Prednost imajo zakonci brez otrok. Vprašati pri Krainc Franji, Virovitica. 3173-17 Lokalfc pohištvo naiceneiše, na rtioucii.tjji-, v piiziidiiu >olidm izueldvi — se dobi sam v « veliki zalogi tvidke »UHKj-\ v a« Liubluua, Ctio>ška 50 Spicietuaio se tuiioCiia I> ii V Celju poceni nupi\AiJj radi od potovanja spaiuica jeuii aica sot»a za guspouc, jvto. 2 loteija iuster itd Naslov V vseb poslov, luu a 12 Moderno pohištvo radi selitve ugodno pro dam. Pogledati dnevno od 11. do 15. v Gajevi ' ailcl 8, vrata 3. 2924 12 Moderne spalnice jeannice kumuje in gosposke sobe proaa po aajnlžjih cenah Mizar ] sKa zadruga St Via Vizmarje Daje tudi na jbroke. Ogleda se lahko tudi ob nedeljah 2283 li 2998-7 2 kompletna aparata fa izdelavo sladoleda (po Sodi iz cinka i, 1 konzer-».nor z3 sladoled, 4 poso de po 6 litrov. 1 stroi za ce enie kave z zračnim pri tiskom (za kavarne) pro d.im Nislov v vseh po slov lutra. 2666-č Hrastove odpadke *a Kurivo proaa žaga Zaic. Stična 2693-6 »Berkcl« stroj sa rezanje šunke m sa | lame ugodno prodam Pruie 23. pritličje 2902 6 • Veliko omaro za arhiv dvodelno. kupim Po nudbe pod »2 d" 3 m« j na ogl. odd. Jutra 3056-7 Stare moške obleke čevlje, perilo, pohištvo — kupirem. Piš;te: Drime Alojzija. T.|ubl'nna, Gallusovo nabrežje 29- 30-42-7 __ Rabljeno steklo za nastavek na pult, velikost 380 krat 65 debelost . 7 do R mm. Dolžina ie . lahko deljena na 2 komada Ponudbe' Serap Ivan, mizarstvo. Mar:bor, Slovenska ulica 36. 3178-7 Otroško posteljo tlooro ohranjeno prodam Naslov v vseh posloval nlcah Jutra. 2907 6 Tri štedilnike malo rabljene za oblo fcltl s ploščicami prodam Vpraša se Anton Kova «4 Viška ul. 3. Rožna , dolina. 2932 6 | Naprodaj imam zdravo suho koru 1 *u L. Nousak, Bos On fejca. 2650-6 Parni aparat sa masažo lica nov. po eenl naprodaj Istotam jp.-rt-^-n.sk' m'7'ca Po p1ed<»tl dnevno od 11 tlo 15 v Gajevi ulici 8 .-cata 3. 2924-« Dinamo dobro ohranien kupim. ! 110 volt. lakost 1000 do j 3000 vat Natančnejši op s ' in ponudbo poslati na Ko- i vačič Ivan, Artiče, Brež;ce 1 3155-7 Valjčni stol za šrotame 40—50 cm, dobro ohranien kupim za takojšnic uporabo Ponudbe Leopold lanežič. Žalec 3161 -7 "55ŠSC Žrebanje 1.000 din nagrade 30leg ostalih 29S daril bo 21. febr pod oseb tim nadzorstvom g no tarja dr Andreja Ku larja Takoj zahtevajte list: Rejec rpalih živali, 'jjubljana Knrunova ul. 10 na ogled k^er dobite vsa navodila. 2891S Spalnice in jedilnice iz orehovih korenin po jeni naprodaj. Mizar stvo Josip Goljar. Flor janska 1. 3124-12 POHIŠTVO Od najfinejšega do naj jenejsega — Največja zbera sobnih in kuhinj sin oprav jperaue spalnice, oreh korenina poli terana že i od 6.80«. — ipainlce, pleskane že od .... 1.600.-Omare .... 400,-r"osteije .... 150,-.tuhinjske oprave 750.— ciuhinj kredeuce 400,— Kuhinj mize . . 120-Suhinj stoli . . 50,— iat>tij za premog 80-jostil stoli 25.- Upugmeni t^telji 250 — J*ro.?je posteljice 3U0.— vlad raci . . 190 - Otročn madracl . 120.— 5lčnl vložki . . 95.-Dtročjl viožkl . . 70.-izvršujemo vsa popravi ia Naročila sprejemamr Tvornica pohištva >o konkurenčni ceni. — »S A V A « Rožna dolina Cesta IV številka 18. TRGOVINA fOHISTVA I v Nebotičniku Gajeva ulica 3098 12 ■ Spalnico in jedilnico z orehove korenine za ' astno ceno proda mizar 1 Nasiov v vseh posloval nicah Jutra. 3138 12 , Pohištvo Mehke šperane spalnice i in kuhinje v modernem j =:loeu tn po ugodni ceni. ! ->1 denar. Tabor m:zar Rožna dolina. Cesta VIII št 13 3071 12 Hranilne knjižice vrednostne naplrte Vi, OBVEZNICE za Itkv kmečkih doleov STAI.NO KUPUJEM 41. Planin^ek. LJubljana Bepfhovnovn 14. Telef 35-10 2316 _ - Ureditev dolga potom sodnih In izvensodnih poravna« Nasveti v knnkurznlh i '.adevah tn v vs- h dni j 'ih trgovsko obrtnih P1-1 >lth Strokovne kntieo •odskp revizije Sestav* id apmbactja blianc Preskrbe kreditov lasreti glede aranlinlti /log tn plasiranje istih Vsi posl! kmečke zaščite. Edina Kuncesmnirana koinercKinalna pisarna LOJZE ZAJC LJubljana Oi dauška 1 TKLEFON 18 18 >ENAKNE POSLfc Posredovanje Kreditov -Vnovievanje vlog pn Je»ainih uvudili Na ozbe kapitala. Poravna 'e tgidu j« r>i'M>ii< nii Davrne napovedi. — In lormacije. — Ureditvi revizije bilance in staiU-si >u ln ilc ku j ig'»V' dd. Jutra pod »Do ur a . aaiožba». 2367 16 Financicrja z gotovui-o milijon din .š_em za ustanovitev edinstvenega, zeio dobi okanosnega podjetja. Po nudoe na ogl. odd Ju era pod »Riziko izključen«. 2748 16 Družabnika z gotovino 30 000. zs lest- j mesečni seziiski posel, — iščem Resne ponudbe pod ; »Varen zaslužek« na ogl. odJ. Jutra. 3060-16 Družabnico do 45 let. z gotovino sprejmem Poroka ni izkliučena. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Zasigurana bodočnost«. 3081-16 ivdor mi da 1.000 Din nagrade pooieuujein, da uuui V .jijem ut;. z uib. oia olizu larue cerkve oruz koli r. Ul VUi.ll V ICS. .a'djU. Lile ua.ee O.'. Uo oene trgovine, fuuuuue aa ogl. odd. Juua poa »i akojoen zuce tek«. 11 Hrastovi nlobi naprodaj. Medvode 7 2821-15 3°/* obligacije •a likvidaci|o kmečkih Jol ^ov in drugt vred i >stnt lupine Kupuje po naiviši eni — Slovenska banka liubljana. Krekov ug 10 2722 16 Ratno šteto vsako množino kupimo. Kirbiš, Celje. 2370-16 Kompanjona (poslovodjo) iščem za trgovino. Po treben kapital od 15 do 20 000 din. Prednost ima lo neoženjeni Ponudbe na ogl. odd Jutra pod • Dober siguren zaslu i žek«. 2881-16 --- I Pristopim z večjim kapitalom k ' manjši tovarni ali večji | trgovini. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Do blčkaaocno podjettp« 2920-16 Vpeljano trgovino mca. uu^a v<*uiem v -tujem v ljuuijoii. ali .■ianooru. tuuuuue na .jouruz. Jutra v Celju pod »Kapital«. 2730 17 Strojno-mizarsko delavnico v letoviškem kraju na ^ioreujakeui oddam ta kOj v uajeui zeio ugod ao. Električni pogoa. Ponudoe na ogl. odd Jutra pod »Zaeiuzek*. 2761 17 Boljšo gostilno vzamem v uajem ali na a.un. Ponuaoe na po Jruž. Jutra v Mariouru pod »Kavcije zmožna«. H i i Manjšo gostilno v prometnem kraju, na račun lšcem V bližini Jesenic. Kranjske gore .u Bohinja. Naslov v vseh posloval. Jutra. 2719-17 Ključavničarsko delavnico eventuelno posestvo z jeiuvuico vzamem v na jem v prometnem ki a jU. Ponudbe aa Leopold Gantar. Uajeva 14, n.ar lovac. 2804 17 Trgovino z mešanim blagom v bližini dveh tovarn na aežell oddam ugodno v .lajem. Naslov v podr. Jutra v Mariboru. 2862-17 Trgovina z mešanim blagom tn deže.nimi pridelki v lepem trgu na Spodnjem itajerskem na uajpro metnejšl točki se odda ugodno v najem. V teh prostorih obstoja trgovi ia že nad 70 let. Za prevzem zaloge potreben kapital 100 do 150 000 — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna prilika 100—150 000« 2893-17 Parna pekarna s prodajalno ln stano vanjem na prometnem kraju se odda po ugod nI ceni v najem s 1. marcem Tržaška 24. Po Izve se Vel. stradon S.. popoldne. 192917 Radi odpotovanja takoi oddam lepo vpelu no trgovino r mešanim blagom. Ponudbe na po Jiužmco Jutra * Celju pod značko '^Periferija (.e ia 30.000 din« 2000 19 Trgovina specerlje. barve, lakov in firneža, že 10 let ob stoječa, dobro tdoča. na zeio prometnem prosto ru v večjem banovin skem mestu (s sodnijo In glavarstvom) zelo ugodno naprodaj Po treben kapital 100 000 — din. Ponudbe na oglas. >dd Jutra pod »Trgo vina«. 2688 19 Bifejsko-dclika- tesna trgovina v večjem turističnem mestu na Jadranu se takoj proda zaradi bo ezn) lastnika Naslov v vseh po6:ov. Juti" 2809 19 Trgovski lokal velik ali i manjša, vse > potrebnimi skladišči, — na Glavnem Ugu » Ormožu odda takoj OkraifU poso ulnica « Ormožu. 2798-19 Vinotoč ali loka: s sobo v Ljub .Jani iščem. Ponudbe na ogl. odd Jutra poo ši fro »111« 2856 19 Mala trgovina v centru Mar i bera ta koj ugodno naprodaj. Ponudbe na zodr Jutra Maribor pod »Ugodno« 2863 19 Pisarniške prostore Jbsegajoče 4 sobe v centru mesta t&če večja resna firma. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Pisarniški prostori« 2855-19 Vpeljano trgovino z meaiUiim blagom pro Oam v sredini uiuustrtj skega kraja na Gorenj skem vsled preselitve. Ponudbe na ogl odd Juira pod »Pruu goto vini« 2100 19 Lokal. za mesarijo. mlekarno ali kaj » lenega na zelo prometni tockl v vec jem industrijskem kraju Gorenjske oddam takoj Naslov v vseh poe.oval nicah Jutra. 2897 19 Lokal s plinom, eiektrlko, vo dovodom, primeren za jruštva. pisarno, delav nlco aH skladišče, poleg oeiavske zbornice oddam. Poizve se v ka varni Leon, 2957 iS Branjarijo s koncesijo ali brez, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3006-19 Lokal z velikim prostorom in izložbo, oddam 1. marca v Dalmatinovi 13- 2997-19 Trafiko s papirnico .zvrstno idočo, na naj prometnej-em zagreb jkem srediscu. dokaza ao ogromnim prometom (•bajnih papirnih ka iilskLh. športno potni ,kib potrebščin ln raz giednic. s portuluuui .zožbaml, solidno na emnino. prodamo žara 11 smrtnega primera s skupnim Inventarjem za 55 OuO din. Blago po kup nI ceni Najslgurnejša eksistenca. 1'oslovnica , avlekovlč, Zagreb. Illc« 144. 3022 19 Trgovine, trafike, industrije hotele, restavracije, go jttlne, kavarne, krčme, mlekarne, viuarne, liioe, /lie. posestva prodajamo m posredujemo nakup, solidno, vestno m uspeš no: Poslovnlca Pavleko /lč. Zagreb, Ilica 144 3021 19 Trafiko s papirnico v luijstrožjem zagreb jkem centru, velikega obsega, izvrstno Idočo. z velikim prometom kadil dklb. papirnih, tobačnih m potniško športnih po trebščln ln razglednic prodamo zaradi smrtne ga primera s celo opre mo. portalnlml izložba ml aa 55.000 din Blago za nabavno ceno Pošlo vainlca 1'avlekovlč, Zagreb. Ilica 144. 2713 1« Bufet s trafiko ln točlnico pijač » naj prometnejšl ulici zagreb kega centra s popolno -»premo prodamo prt nizki najemnini za din 17 500 Poslovnlca Pav •e^ovlč, Zagreb, IUca št. 144. 3714-1» Špecerijsko trgovino • trafiko tn buetuui lu točeujeu alkoholnih pl jač na prometnem za grebškem tržišču pro damo z vsem blagom zaradi smrtnega prime ra aa din 25 000. Poslov nloa Pavlekovlč. Zagreb, □lc*. 2715 19 Lokal na Starem trgu iščem ta takoi ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd jutra pod »Lokal«. 3038-19 Pekarno * Celja. novo. z vrtom. frodaini lokal. 4 sobe. 2 uhtnji, vodovod, elektrika, drvarnice, priitkline. proda ali odda v najem Gaberc Simon, Cehe. 3164 19 Dclavnico zt mirno obrt. oddam. Naslov * vseb poslovalnicah Jutra. 3151-19 špecerijsko trgovino v Zagrebu, dolgo let obsto lečo. krai trga. — siguren obrat, prodam iz obiteh skih razlogov izredno ugod no. Nujne ponudbe pod »48806« na Publicitas Zagreb. 3073-19 Dvoriščni lokal oddam Tyrševa cesta 36 3142 19 Trgovska hiša na luvuuMcui kiaju. iJUlMI 00 UllAlUl U»V| , miaiM ceuu-a 1 Ti ju Oi vec uiuu UJ|iiuw.J u«aa piuucioa. 1 vaeu puaiovai. Jutra. 278i-ZU Izredna prilika! je juu lepo pooeatVO V rai^ull, uu uiutui cesti, 4 Kiu uo imoUjC Ce.je, s a ora.il ^v/iacDa 7 o. au .tavu.rva, 6 orali njiv. tremi orali doma __ije m sauouosniAA. — cmoumisuupua iiua ob ovoju IZ lokala trgo vluo ail oort, goopouar 3ka poslopja z uooka-uoui kietun ln lepimi oievl, vse z eiekuicno /uzsvetljavo. liiioiuiaci je se duoe pri Alojziju zerovniku, sedlarju, ce-.je, Ikiaija Petra cesta st. 43. 2673 20 Velepuscstvo v neposredni bližini Ma ribora. reutabiluo mie karstvo ln živinoreja prvovrstni pašniki in polja lep goid, ooseZui hmeljskl nasadi slgur oa naložitev kapitala, naprodaj Za podroonej ša pojasnila vprašati na ogl. zavod Hir.ko Sax. Maribor pod »Velepose stvo«. 2747 20 Dvostanovanjsko Mesarijo na prometnem kraiu. vzame takoj v naiem podicten mesar, zmožen kavcije Na slov v vseh poslovalnicah Jutra. J160-19 Lokal sa večjo obrt v Ljub Ijan oddam Naslov v vseh poslov. Jutra. 3112 19 Moderen lokal velik, na prometni cesti iddam takoj. Naslov v vseh poslov. Jutra 3122 19 Gostilno -lobro idočo oddam ""•^eva 84. Norak Krt s ti na. 3094-19 Mlekarno prodam takoi Poizve se v ogl. odd Jutra 3145-19 Česalnico za dame poznan" ko« zelo dober posel v Zagrebu, na krasnem »olnf-Mu. s sigurnim č-stim dohodkom od Din 3 OO" mesečno. nrodam zarad-r!rneega nod-etia ?elo po vnlino. S->'on »Gord^na« Zagreb, Palmotičeva -9 3072-T9 Prodam parcelo pod Rožnikom ^krabčeva ulica, v izmeri 1370 kv m Naslov v vseh poslovalm c ah Jutri. 2836 20 Stavbne parcelacij«- delitve parcel pri prodan, stuaciiske gospodarske na črte. regularne, sporne mete itd. Babnik Filip civilni geometei in sodni izvedenec, vogal Mikloii čeve in lasčarjeve ulice Telefon 49-59. Liubljana 101-20 Vilo skoraj novo prodam. — Vzamem polovico knjl :lce Mestne ali LJub.jan ske na račun. Inlorma clje restavracija »Kater ca«. Pod rožnik. 88 20 Ne zamudite prilike! Ugoden nakup stavbnih pai cel z vodovodom n elek triko * bi žin> postaje. Po asmla Viimar.« 59. 49 21. Vilo z gostilno prodam v zdravilišču Slatina Radenci. — Poiasmla istotam. 2467-20 hišo vtsokopritllčno. podkle teno, z vrtom v Rožni Jollni. pri tramvaju, za radi selitve zelo ugodno prodam Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Hipoteka 35«. 2779 20 Njivo in pritlično hišo z velikim vrtom na pe rtferljl L>Jub'jai.e p ~ lam. Pripravna za obrt :t manjšo Industrijo Ponudbe na ogl. odd ood jNs prometu? 2826 20 ■ Kmetska hranil. in posojilnica v Novi "vasi pri Rakeku Bioke, prodaja iz prostt ioke goza v izmeri I3( ha, i parne žago id eno •tanovaniskc nišo » Novi /asi in v Ravnah puMsivc » hišo gospodarsKimi po •topil, skupi, ali ločeno Prodaia za goti-vino in do očene hranilne knjižice 27 u9 /t Večjo hišo i vrtom oddam« naiem V hiši ie lokal za trgovino in gostilno, f m.istn. tehi niča Oddaio se md> posa nežni lokali npi trgovina • stanovamem. gostilna • prostori .n sta.iovdiero Podrobneiše po - -edbf pr Kmetski hianiin c- in po sojilnici » Nori vasi pri Rakeku Blor.e ! a 2710 20 Tovarniško poslopje l poprej opekATo^j v juz uo ^aiiouiii oko.icl Ljub .jaiie a cca Ua.uoO k v m zemljišča, strojnico z ie zecim paraim strojem 40 k. s., kotlarno a ko tiom 30 kv. ui kurune piobkve, malo stanovanj sko hišico z delavnico, gospodarskim posiopjem m tovarniškim dimni kom se proda. Poizve se: Gradbena pisarna. Rimska cesta 2 1. 2943 20 Wcckend vilica na lastni zemlji, v bližini, na prodaj. Podrobnosu v vseb poslovalnicah Jutra. 2277-20 1—2 družinsko hišo vzamem v najem na pe rllerlji LJubljane takoj ail pozneje. Ponudbe na. ogl odd. Jutra pod »To čen ln stalen pla nik« 3033 20 Rodbinsko vilo prodam ali dam v najem ln 57 arov zemljišča .>b glavni cesti, meseč ia najemnina 100 do 200 din ali prodani vse skupaj za 37.000 din ali na odplačilo.. Vselitev takoj Vila št. 4, občina Jastrebcl. železniška po staja Dravsko Središče. '<<«:tn<* V'*->r. Zagreb. Nehajska 77. 2753-20 Novozidano hišo enostanovamsko na solnčni legi proil.im ?» Din 35 000. Postaja Sv. lošt nad Kranjem Poizve se ob nedeljah, Ivan Eriavec št 30. 3CH3-20 5-sfnnovnnjsko hišo v sredini mesta, z vrtom, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3040-20 3-sobno stanovanje s kopalnico, oddam takoj ali za maj. Lesu v Rožno dolino 10. 2844 21 Dvosob. stanovanje oddam z ntajem. soiuč-uo z vrtom. Podolšek. Marmontova 8. 2817-21 Trisobno stanovanje s pritikiiuaiiii v centru mesta oddam za 1 maj. Nasiov v vseh posloval-I nicah Jutra 2823 21 i Novo hišo davka prusto. na zelo prometni tockl ln blizu železniške postaje, eno nadstropno, z e.ektric uo napeljavo, 4 parke u rane mi sobami, kuhi njo ln • 4 lokali pripravnimi za vsako obrt. ceneno prodam ln pod ugodnimi plačilnimi po .roji. Anton Demšar. Ra kek. 2745 20 Stavbna parcela ob državni cesti v Me tlikl, dolga 31 m. širo ka 20 m ugodno napro daj. Za ceno se poizve pri lastniku Malevlč An tonu v MetUkL 2742 20 Zemljišče 65 X 60 m ob glavni cest poleg želez proge v bližini Industrijskega ti ra. posebno prikladno za lesno trgovino ueo mo prodam Event pro dam posamezne parcele. Naslov v vseh posloval nlcah Jutra. 276020 Velika hiša trgovska, enonadstropna. • 6 stanovanji, gospodarskim posloptem tn 3 parcele (njiva, travnik ln gozd) ugodno naprodal v ve Mem krat« tn aelo obljudeno -»kolloo na Ooren'skem Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1 l-stanovanjsko hišo » Ljubljani. * vrtom, pro •lam u Din 330 000 Isto tudi zamenjam s hišo oh moriu Ponudbe na hofet »MarGorski u -«. Mariboi 286» 20 l Hiša na Vodnikovi cesti 5t. 18 bo dne 9. marca ; 1938 ob pol 9. url pro lana na sodni drtižbl Sodno Je cenjena din 207 302. najmanjši po nudek znaša 145 000 din. 2854 20 Podklcteno vilo Ivo ali trostanovanjsko 1 kopalnico takoj ku ! plm. Ponudbe z oaved ■50 kraja ln cene na oci. ->dd Jutra pod štfro »Do 200 000«. 2876 20 2 stanovanjski hiši na zelo prometni -esti lepo rentabilni, sta ns prodaj "otrebna eotovma 400 00(1 Din Informacije telefon št. 3636. /699-20 Malo posestvo s kozolcem in zidanimi svi-niaki, na prometnem kraiu, tik banovinske ceste, četrt ure od kolodvora, z vodo v hiši, pripravno za vsakega obrtn ka ali vpokojenca, naprodaj. Informacije daje Jančič Anton, trg Sv. Juri) ob iužni železnici 56. 3156-20 Graščinsko posestvo arondtrano v dobrem stanju do 300 ha. z vse ml kulturami, prvenstve no lepimi gozdovi. Išče ia nakup proti gotovini J. Malriger, Novo mesto. 2925 20 Majhno hišico z lokalom, v neposredni bližini pošte, prodam. Po-lasnila Jančar Marija, Sv. Petra cesta 27. 3050-20 Ugodni nakupi šeststanovaniska novozidana hiša, nettodonos 31.000. Cena 300.000. Severna Ljubljana Šeststanovaniska hiša, netto donos 13 000. Cena Din 95 000 Moste. Dvostanovanjska hišica, 600 kv m vrta. Cena 60.000. Trnovo. Kompleks 9-000 kv. m, za-saien. Cena 160.000. Polovica plačljiva v knjižicah Kmečke St. Vid. Kompleks 22 000 kv m a Din 18. Moste. Polov;ca plačliiva v knjižicah Kmečke. Velika izbira vsakovrstnih hiš. posestev in parcel. Pisarna ADAMIČ, L)ubl;ana, G^sposvetska 7. 3051-20 Kmetijo obstoiečo iz njiv, travnikov, gozdov, vinogradov itd. — novozidano hišo ter vsemi gospodarsk mi poslopji, v naibolišem staniu (na posestvu se lahko redi 8 glav živine), zraven spadajo tudi pašniki. — ob državni cesti j pol ure od želez postaie Brežice radi selita, ugodno prodam. Vselitev možna takoj Poiasnila Fran Cernas, Brežice. 3047-20 Trisobno stanovanje j v ccuUu mesu, v II- u*d. ■ oddjm l. Ulaica. Naslov * ! vseh poslovalnicah jutra. 2706 21 ■ --—-- Trisobno stanovanje v celi tr umu. vis*vls IL jeja, maja na razpolago. Ogied 11.—12 biei-.eisovtt 20 pnuicje, desno. 2834 21 Celo stanovanje dobi brezplačno in obre sti. kdoi posodi 2u.wj0 din ali knjižico Mestne aianiiaice au prvouieit-no vknjižbo Ivan Križanec, Brežice, postnuie-žeče. 2887 21 Dvosob. stanovanje za maj oddam. Stari trg 24. 29J6 21 Dvosob. stanovanje v pritlčju oddam Ce- i sta v Rczno dunno y. 2903 21 Enosobno sončno stanovanje mračno oddam za 1. mar reo. Križevntška l ogle i dati od 5. do 6. sre 2895-21 V bližini zdraviliška 'e ve* lepih -"rrel ugodno Naslov v vseh nlcah Jutra. Golnik stavbnih naprodaj posloval 2726 20 Nova cnonadstrop. hiša 2 dvosobni stanovanji, jfcrestuje »V. čistih pol ure od centra Ljub Jane parcela meri 685 kv. m zazidanega 70 kv. m., se proda za 80.000 din. Štrukelj, Koseze 102, pri cerkvi, LJubljane 7. 2922-20 Vinograd na Bojniku. 16 hI donosa, z zidanico proda Lindlč, Bela Cerkev. Novo mesto. 2948-20 Nova hiša s 6 stanovanj dvosobnih kopalnice, pritikllne — stranski prostori, mesečna najemnina din 3250, 5 minut od tnmvaia. Msti donos 11 •/• prodam. Naslov v vseh poeoval nlcah Jutra. 2959-20 Posestvo t. majhnim pre užitkom . ki meri okrog 15 oralo« zemlje s kompletnim go spodarsklm posiopjem b lzu PolJ .an ugodno na orodaj. Natančnejša pojasnila prt G. Pančlč tvanu. Poljčane 2931-20 Poscstnica «?ne nove bHe na deželi se želi poročiti z ;osp. 40—50 let starim s 25 do 30 tiao? din nre •nošenja ali pa držav nim upokojencem tudi •dovcem brez otrok Po nudbe na o?l odd. Ju-pod »Lepa bodočnost. SOM 20 Dvodružinsko nuvo hišo z dvema lokaloma, trafiko, primerno tudi za gostilno ali tigovino ter 1500 kv. m zemljišča, na prometni točki v bliž.ni rudnika Pe-čovnik pri Ceiiu, prodam za Din 80.000. Hipoteka Din 12.000 Estera Maček, posestmea v Cel)U, Zagrad štev. 101. 3162-20 Zemljišče z njhro, Uavn.koin in sado-nosmkom, poceni prodam. Poizve se Sp. Hudinja pri Cel)U št. 71. 3163-20 Naprodaj 4 nadstropna nova stv novanjska hiša. solidno zidana, donosna cena 2.100 000 din. Nova lepa vila 6-stano vaiijska. masivno zidania z vsem modernim ki m fortom cena 680,000 din. 4 stanovali iska novejša vila z velikim vrtem, 95dno drevje, cena dun 460 000. 2 stanovanjska vila no-vejia, komfortna stano vanJa štlrlsobna. 1 manj "■■e stanovanje cena aln 300 000. 11 stanovanjska hiša z vellMm vrtom. zUo d.< nosna zelo ugodno na nrodaj. Potrebno samo 250 000 din, ostalo po logovoru. A. Planlnšek, LJubljana, "••"•hovnova 14. "Tpef 35-10. 23 20 Enodružinska hiša na soinčnem kraju, 20 minut od kolodvora v Celju, naprodal. Natančnejše informacije pri Požun, Gub-čeva ulica 8, Celje. 3158-20 Nova hiša moderna, vogalna, naprodaj Ponudbe na ogl. -xld. Jutra pod »Komfortno«. 3129 20 Celo hišo i pritlično, e soinčnlro : stanovanjem 2- sob kabineta, 2 manzard. la pritikline. pripravno tudi za kako obrt oddam Sv. Petra nasip 41 2896 21 Dve lepi stanovanji šolnini m zračni ouciajn : na Bieiweisovi cesti eno v II. nadstropju za 1. 1 maj: 3 auue, pieaocoa, kuhinja^ poselska soba., kopalnica s pritlklir.e^ mi ln eno v visokem pri tllčju s separ.ra.ii.m stopniščem ln vhodom ia 1- marec ali 1. april; 3 sobe. predsoba posel-ska soba. kuhinja, prt-tlkltne. nmsiov v v^eh poslov. Jutri. 2898 21 Trisob. stanovanje | solnčno s plinom v L nadstroplu ^p od '*> c l. majem na Mlrju Nasiov v vseh pos ov. Ji 2923-21 Trisob. stanovanie s kopalnico tn uporabo vrta za 1 maj oddam. Naslov v vseh poslov Ju tra. 2910-21 Dvosob. stanovanie ' ua dvorišču tu-koj od- UUlil. »M.J« • fO- oiovainicaii Jutra- 2973-21 Dve stanovanji enobouuo in d.ua^anc o.ouUoi luo, odda.m mirnemu topnemu piacu-nU JeseiLko^tt Ui. a iie.o u& Iliriji). Ogied od lo. do 12. in od 14. do lt>. uie 2958 21 Trisob. stanovanje s kopainico, ua Opecjar-i ski cesti, pritličje od-! dam takoj, Poizvedue: ; gradbena pisarna. Rim j ska cesta 2 L 2041-21 Trisob. stanovanje komfortno, soui^no. z vrtom oUdoiii ur;-.oiovl-čeva 14o, 21 Dvosob. stanovanje PociroZn.kom od-dx.ni za maj. Ponudbe c.i ogiaa. odd. Jutra pod »450 din« 2965 2! Podkleteno hišo štlristanovanjsko v Sp. Si«kt prodam. Vrut in sončna lega. Naslov v vseh poslov. Jutra. 3105-20 Parcelo poleg nove hiše. Resljeva cesta 4, v izmeri 512 kv. m nrodam. Informacije telefon 36-36. 3057-20 Enonadstropna hiša na Vranskem. It. 73. pripravna za vsako obrt, z gospodarskim poslopjem, — hmelisko sušilnico. 2 njivi s hmeljem. 2 gozda in 1 travnik s sadonosnikom, — prodam skupai ali posamezno Po"»dbe na: Josip Goved č. Maribor, Prešernova ul 19 3167-20 INSERTRAJ V »JUTRU u« Enosob. stanovanje nova hUa, vse p50 mesečno. Več v ogl. odd. Jutra. 3082-21 Dvosob. stanovanie •5 kabinetom preurejeno, prostorno, solnčno, 8 prostorov, oddam 15. aprila »li 1. maja. Trnovski pristan 40, zraven zapornice. 3077-21 Dvosob. stanovanie lepo parketirano, s kopalnico, oddam takoj ali 1. ssarca. Rožna dolina. Cesta 6, št. 28. 3055-21 WmSSBX£&BBmB Uradniška stranka treh starejših oseb. točen plačnik, išče trosob no moderno stanovanje z vsemi pntiklinami za april ali maj v centru. Ponudoe na ogl. odd. Jutra pod »Velike sooe« 2811-2ia Dvosob. stanovanje (evtut. s itopairucoj iščcuj v Dližinj -ci.tia tako). Potjuulie na ogl odd Jutra ptKl »Suho solnčno«. 2765-21a Enosob. stanovanje licem ouzu centra, Po nudbe na ogi. odd. Ju-fcra pod »To.».o« 2ti3č-21a 2—3 sobno stanovanje želi solidna stranka za inaj. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Upo&o jenka«. 2905 21a Enosob. stanovanje v bližini mesta za apni ali maj iščem Ponudoe z aav uioo cene na ogl. odd. Juura pod »V novi hišic 2903-21«. Stanovanje ?—4 soono. pose^iko sobico, kopalnico. plin, išče 4-čla.i.ika družina v centru ali neposredni bližini. lonudoe pod »Industrijski uradnik« na ogl. odd. Jutra. 2917-21a Tričlanska družina išče za marec moderno eno ali dvosobno «ano vanje s kopa.nico, v bližin) TiVuu .i. i o ' e na og.. odd. Jutra P<-d itlalna 5C0<. 2945 21a Iščem stanovanje eao ali dvosobno za 1. marec Ponudoe na ogl. odd. Jutra pod »Stano-varje«. 296021a Stanovanje enosoono, oziroma maj bno dvosobno oain ski gospod za april aii kasneje Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Solnčno stanovanje«. Ž940-21a Komfortno stanovanje 4 sobe. Iščem za maj, 3 osebe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Redno plačam«. 2930-21a Enosob. stanovanje komlortno, iščem 1. Jiarca. Točno plafujem Ponudbe pod šifro »Samo ena loliša oseba« na osi- odd. Jutra. 2269-21a Moderno stanovanje dvosobno išče stranka 3 odraslih oseb za 1 marec. Ponudbe na ogi odd. Jutra pod Moder noe bn-in vhodom v bližini tromostja Zmaj .ikega mosta, Ambroževega trga ali Siomško .e ulice išče soliden gospod. Ponudbe na ogl. ,>dd. Jutra pod »Častnik«. 2755 23a Gospodična v stalni službi išče ne-opremJjeno sobo. toda z vso oskrbo event na razpolago klavir pri bolj šl družini. Ponudbe na igl. odd. Jutra pod šl fro »Najraje Rožna do ilna«. 23a Sobo snažno, solnčno, strogo se-pariran vhod, uporaba kopalnice s postrežbo, iiče boljši gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalno«. 29S9-23a Stanovanje in hrano za dijaka n. razr real. glmn. v Celju, pri dobri rodbini, v bližini ?imn. Iščem. Ponudbe na: Ivo Sakelšek Sev niča. 2691 22 Film 5.000 m zamenjam za. drugega. Naslov v vseh posloval nicah Jutra. 2702*37 Obrt Barvanje las specialno izvršuje t raet nlansah frizerski salon »Rakar«, Prešernova 7. nasproti elatelčame Ko šak. 289 31 Obleke po meri dela poceni, po modi vam zadnji brezhibno napravi. Kdo? Ali še ne veš V Sešek, Medvode 16 2507 30 Za gradbo elektrarne 70 HP na Gorenjskem lččem kapitaliste z 200.000 din Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vodna moč« 2711-30 Narodno nošo pristno gorenjsko lzde lujem. O. Bizjakova hotel »Ollmpic«, Bled. 2751-30 Zobozdravniško ordinacijo kompletno in čakalnico. — proda dr. Wolf, Sevnica ob Savi. 2799 30 Naznanjam da Izdelujemo nepre močijive smučarske čev-ije. gorske, lovske, drsalne ln škornje, najfinejše modne ln navadne Glede izbire imamo žur-naie iz 6 držav. Izdelujemo gornje dele za čev ljarje. Oglejte si našo razstavo ln modele vsako nedeljo. Brajkovič Zorko, Igriška 3. pri drami. Tel. 32 18 3115-30 Slava Gril kreme m knjige o ko zmetlkl. Cesta na Rož nlk 29. 3139-30 Glfrsbilik Kromatično harmoniko 3 vrstno. 80 basov. % kontra bas, Jazz boben ln vljoUna. vse v naj boljšem stanju napro daj. Naslov v vseh posloval. Jutra. 2703 26 Gramofon s ploščami, najfinejše konstrukcije, skoraj nov kupljen za 6.400 din— prouam radi preme stitve takoj za 2800. In lormacije Vožarskl pot 1-in., LJubljana. 2828-26 Berdo manjšo in II. bugarijo kupim. Koren Pepi, Fu žinska 6. Jesenice. 2795 26 Kratek klavir (Stutzflugel). črne bar ve, znamke »Bosendor fer«. strune navzkriž, ze lo poceni naprodaj. Lju ijana Gledališka ul. 12 aodprit.lčje. 2592-26 »Tango« harmonike 2 ln pol oktave prodam Naslov v vseh posloval nicah Jutra. 2975-26 Lep pianino nov se ugodno proda ali pa zamenja za smre kes deske Naslov v vseh poslov. Jutra 3128 26 Šivalne stroje naihohših nemških covarn, labijeni, malorauliem in novi Ki štikaio štopaio, u gospodinjstvo za irroiačt, na,iertit dobite » NOV) iRGGVINJ na Iyrievi it I2hl 29 Nov šivalni stroj z okrugum čoinickom popolnoma nov, ln ma o rabljen k! šivata na prej in nazaj ugodno prodam. Ogled pri tvrd ki A. Goreč d. z o z. Tyrševa 1. «0 2b Opekarna Comino Škofljica pri Ljubljani proda lokomobilo 30 HP zaradi povečanja obrata, obenem kupi eieki.ro motor za obratno na petost 380 voltov izme nični tok. 2756 29 Tračno žago (Bajids&ge) premer vodilnih koles 500—600 mm kupimo. Ponudbe pod »Kupim za gotovi no« na ogl. odd. Jutra 2882-29 Vodne turbine vseh velikosti ugodno naprodaj. Tehnična pisarna ing. Borštnar. — Ljubljana, 1'ražakm-a 8. 2962 29 Sin?er in Pfaff skorai popolnoma novi šivalni stroii, poceni naprodaj pri PROMET (nasproti križanske cerkve)'. 3046-26 »Gritzner« skoraj popolnoma nov, radi odpotovanja poceni prodam Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno«. 3045-29 Pletilne stroje Dloske fflach) 4 SO cm. 2'80. 10'90. 12 prodam Našlo v vseh poslovalnicah Jutra. 3111 29 Pisalni stroj veliki pisarniški, dobro ohranjen, poceni prodam Naslov v vseh poslovnim«- h lutra. 3182 29 Jabolčnik zamenjam 3a teer.n ln žagan les Anton Blblfi, Globoko, p. Brežice. 2830 33 Rdet čebultek, šaloto, krompir kUelčaj- in domače kore-njevo seme kupujemo. Sever A Kornp., Ljublja na, Gosposvetska 5 2970-33 SEMENA pttSJo hrano, fižol ta le čo za Jelo nudi najceneje Dominik Bezenšek. trgovina s semeni Ljubljana (palača Ljudske posojilnice). 2967 33 Seno v balah dobite. Fr. Kotnik. Trnovski pristan 12. $012-35 Kanarčki vrvivci dobn pevci naprodaj, cena po dogovoru Franjo Omaiina, Ljubljana. Sv. Petra c. 53-a. 2267 27 Krasen pes čistokrvna nemška do ga naprodaj. Na zah tevo pošljem sliko. Zorko Drago. Celje, Dečkova cesta 1. 2729-27 Mladega bika montafonske pasme proda graščina Boš tanj p. Boš tanj. 277427 Pes bernardinec 2 leti star, velik, izboren čuvaj, je takoj naprodaj. Košir Štefan, mesar, Zagorje ob Savi. 3004-27 Angora mačko mlado, zdra»o, .tako' kupim. Ponudbe do poneden-ka zjutraj na telefon 39-08. 2987-27 Foksterier psica sc ie oktobra k meni zatekla. Čakam teden dni nakar smatram za svcio last Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2991 27 Kanarčka harcerje, prima rolerie in nekai samic, poceni oddam. Razpiodam tudi kletke — Aljaževa 6-1., Šiška. 3041-27 Črn dakelj t pasjo /namko št. 426. se je izgubil v torek. Pošten najditelj naj ea vrne t Slomškova ulica 9-III. 3190-27 Kleparski mojster ■i01ei.ni, samski, želi res-neg-a znanja z boljšo gospodično ali vdo^o z nekaj gotovine ali s po stolnico v Mariooru aii okolici. Dopisi so lanko v sloven., uemše. ali hrvaščini. Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod »Resni maj«. 2783 24 Starejši inteligent premožnejši, zeli spo-mau inteiigeui.no, o-saui.jenio, dobrosrčno, oliloliliiO, ZOiaVO SuUO-iuitoii~aiiko i a. .i name njeno to postati) okou 3u iet, lepega, vitkega stasa, 7.111 oziio poc^au zvesta So^ro^a in doura mati. Izključene: poiu-svet, premožne, prijateljice veseijancenja m o-pojmh pijač. Obširne neanommne ponudbe do 18. t. m. na ogl. oddelek Jutra pod »Sam ski 49«. 2649 24 Dva mlada inteligenta želita dopisovati z ena kima gospodičnama Ou-govor s fotografijo posla ti ogl. odd. Jutra pod »Mladost« 2802-24 Mlad akademik išče resnega znanja z 18—241etno mladenko. P.smene ponudbe na ogl. odd Jutri. p'.d ši :ri »Re3na«. 2S 3 24 Žalna Pismo dvignem drugI teden. 2. m. Misli 80 pri Tebi. 2901 24 Inteligentna tujka samostojna, išče zaradi pomanjkanja znanja z aii.auenu>ko izobrazenim g^podom od 30 do 40 let v svrho skupnih lz prehodov. Ponudbe pod »Ločeni računi« na ogi. odd. Jutra. 2877-24 Gospodična simpatična, z 20.000 din gotovine išče zaradi fso manjkanja znanja solld nega fanta l'onudt>e na ogi. odd Jutra pod Slfro »Resna 24«. 2944 24 II. V mislih pri tebi. Pošlji pismo ln določi sestanek. 3080-24 Izključen sestanek Vdova 24 lei stara ki me je povabila na sestanek v četrtek popoldne ▼ Dai-damu, se naproša za polni naslov. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gotovina 50.000«. 3075-24 GostflniSar podjeten, ločen po k-aiuj krivdi, 35leten, 6 60.000 din gotovine Išče poznanstvo pridne, sirti patične, zdrave gospodične ali vdove, ki ima veselje do trgovine, stare do 34 let z nekaj ka pitala (za nakup prometne hiše). Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Srečo sem našla« 2847 25 Trgovsko naobrazen srednjih let a dobrim srcem s premoženjem 50.000 din Išče sebi primerno pošteno družico (srednje postave j event. se kot ctriiiovnjb* priženi k trgovini g o. tli ni ali primarni O' "ti. Natančne ponudbe *>a ogl. odd. Jutra pod &)-fro »Mislim resno«. 2848-23 Kuharica »lo lepa črnka, z doto v gotovini 16.000 din Išče obrtnika ali boljše ga delavca. Pojasnila da je NADA Zagreb. Jela čičev trg 10. Za mfor maclje poslati 10 din. 12314 25 28-leten podjetnik agilen, porot, trgovske na obraženo gospod čno / ae-kai gotovine Vdove ? enim otrokom niso izključene. Ponudbe na ogl odd 'utra pod »Takojšnia ženitev«. 2698-25 Privatna uradnica 37 let stara, poseduje spravo, želi poročiti upo .-lojenca. trgovca aH gostilničarja al kaj podobnega. Slika zažeijena Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bodoč nost L 1« 2911-25 Gospodična zelo lepa. z doto 700 000 dtn išče zakonskega mo Tojasnlla daje NADA Zagreb. Jelačlčev trg 10. Za pojasnila poš jte 10 din. 2815 25 Šivilja zelo lepa. z doto v go to vini £0.030 din Išče trsovca, obrtnika ali slično. Pola-snlla daje NADA, Zagreb. Jelačlčev tn? 10. Za Informacije pošljite 10 din 2810-25 Učiteljica 28!etna. dražestna plavo laska, z doto v gotovini 2-0 000 d!n Išče zakon skesm moža. Poivsnlla dnle NADA. Z«urreb. Je '■aM^pv tr* 10 Zi Informacije poslati 10 n»t,aj Človek zopet krepak ln sposoben za delo n borbo ja svoj obstanek Brezplačno detajln® Jteratura zahtjevajte: Beograd, Masarykova 9 •T'!oš Markovič. »K > LE FMJID« se prodaja ▼ lekarnah ln dro S. br 10537 33 ■•milini........'-ivHTiiMi^MiiMiHMjmitmiiimiiimntiiiimflimn^mrnHoiiti-iitiijii^pijiiuiiiiiiMfiiinrt-i-iiiriiiiti. ^svinaste krste aročajte pri tzde-iovatelju, kjer 90 ea 50% cenejše! Maks U S S A R — Maribor Mlad trgovec želi spoznati gospodično z nekaj gotovine radi otvoritve trgovino. Ponudbe s sliko poslati na i podr Jutra v Celju pod »Takojšnja ženitev« 2866 25 Trgovski zastopnik odlično vpeljan v Beogradu in po vsej državi IŠČE kurentna zastopstva. Sprejel bi tudi skladišče za Beograd. Kavcija po potrebi din 100.000.— Dopise poslati na Mihajlo Pavlovič, Beograd — fCneza Pavla 53-a. VINO graščinsko sortirano, partija ugodno naprodaj. J. Glojnarič, Zagreb, Mrazovičeva 7. 1961 Novi naslon Pr&nMftkansks oL S. Naročniki ,Jutra' so zavarovani za lo.ooo Din. Oglasi v „J«itru" imajo vedno največji uspeta! Med mestom in deželo posrednje »Jutro v« mali oglasnik OBI ŠČITE naš SEJEM Ugodna prilika za naknp čevljev inkonfiekcije Na na£e že itak nizke, v Izložbah označene cene damo Se 10% popusta AN T. KRISPER _ _ . f . Mestni trg St. 26, L]aOI}ana, Stritarjeva uL 1-3 Xl> 4 J? 'J? » RADIOAPAKATI »BLAUPUNKT« — »INGELENc. Velika izbira! Nizke cene! »Tehnik" J. Banjai, Ljubljana MIKLOŠIČEVA CESTA 20 Nakup MIZARSKIH strojev! Iščem dobro ohranjeno hobelmašino kombinirano Abrichthobel in DicktenhobelmaSino po mogočnosti z znotraj montiranem motorjem. Ponudbe s sliko ali skico pod »HobelmaSina« na ogL odd. »Jutra«. M. BAHAR Originalni angleški ExidC akumulator 6 Volt 90 Amp. ur DIU 750£ Zastopstvo a Dravsko banovino: LJUBLJANA, Celovška 38 Telefon 22-92 POLNEJŠE - GENERALNO" ZASTOPSTVO. Tvrilka za prodajo bencina, petroleja iu mineralnih olj, ižče za Slovenijo sposobnega POTNIKA samo z večletnimi spričevali in dobrimi referencami ter po možnosti s kavcijo radi inkasa. Vpeljan mora biti pri industriji in pri večjih trgovcih Slovenije. Ponudbe na podružnico »Jutra«, Maribor pod »Bendns. E Z /k Kolodvorska ulica 8, NUDI kakor že znano, vsakomur okusno in najcenejšo domačo hrano. Kmetica 25ietna, zelo iep«. z doto v gotovini 50 000 din iiče trgovca. obrtnika ali slično. Pojasnila daje NADA. Zagreb. Jela člčev trg 10. Za Informacije pošljite 10 din. 3812-25 mmmEmmMmm* * Sprejmejo agilnega potnika-zastopnika za Slovenijo in Medmurje za prodajo l.a svinjske masti in slanine po ugodnih pogojih m primernih cenah Kupujem stalno rabljene vreče za sol tn tesan stavbni les. — Ponudbe nasloviti na tvrdko HAAS Aleksander Sombor (Bačka). Naročniki ^lutra1 so zavarovani za 10.000 Oin. Posebnost! Vsaki torek orehovi in sirovi StruKljL — Vsak petek dunajski jabolčni in sirov zavitek. Zajtrk od 6. ure, kava, mleko, čaj, koruzni žganci, pecivo Itd. Cauche — fotelje — in vse drugo priznano solidno delo dobavi SEVER — Marijin trg 2. ■■■■HHBHMMnmBi Pri hripi, prehladu in nahodu poskusite novo sredstvo VUTOX ki Vam bo pomagalo tn Vas osvobodilo tegob. Dobi m v vseh lekarnah. Reg. a br. 944 od 22. X. 1937. _Steg a. d.. Beograd._ Velespoštovana dama! Dovoljujemo si Vas opozoriti, da je sedaj najprimernejši čas za nakup spomladanske obleke, kostuma, kompleja aH plašča, ker se Vam v tem času nudi najlepša izbira in Ker Vam bo šivilja ali krojač sedaj bolj skrbno izdelal oblačilo kakor v glavni sezoni, ko bo dela čez glavo. Pravite, da ne veste kaj bo moderno! — Da Vas o tem informiramo, smo danes v vseft nctsifi i$Cel%afi razstavili damsko volneno blago v najnovejših vzorcih in najmodernejših barvah, ter Vas prosimo, da si jih še danes ogledate. Cene so. ne oziraje se na to, da je vse blago iz najfinejše volne, Izredno nizkei. MAJHEN IZVLEČEK: Cisto volneno blago za damske obleke, širina 70 cm.......Din 17.75 Volneno modno blago za damske obleke v raznih barvah, širina 70 cm » 28.50 Volneno blago za damske obleke, širina 130 cm.........» 39.50 Modni krep v raznih modernih barvah, širina 130 cm......» 52.— Volneno Jaquard blago v vseh modnih barvah (rumeno, cyklam, fraise, roza, tirkis, koralna, smaragdna itd.) ter tudj v vseh temnih barvah širina 130 cm............. . . Din 63.— do 64.— Volneni creppe-cloque v krasnih barvah ..............68.— Modno ajour blago v vseh najnovejših barvah, širina 130 cm .... » 74.— Najnovejše tamburirano blago v vseh modnih in pastelnih barvah širina 130 cm..................» 82— Zadnja moda! V volni tkan puh, v krasnih pastelnih barvah, šir. 130 cm » 89.— Za plašče! Enobarvno blago za plašče v krasnih modnih barvah, širina 140 cm Din 61.— do 77.— Češko blago za plašče (enobarvno) v vseh modnih in pastelnih barvah širina 140 cm ............. Oin 80.— » 121.— Gladko in vzorčasto blago (zelo trpežno) za kostume, plašče in kompleje, širina 140 cm..........Din 34.— » 78.— Češko vzorčasto blago za plašče in kostume ter kompleje v neverjetno lepih vzorcih, širina 140 cm........ . . Din 75.— » 120.— Ltd. Pristavljamo še, da imamo na zalogi tudi ogromno izbiro blaga v temnih barvah (temno modro, temno rjavo, črno), ter si upamo tudi v "cm zadovoljiti še tako fin okus. Nadejamo se, da se boste osebno potrudili in ogledali naše izložbe še ljubše nam bi pa bilo, če pridete v našo trgovino in Vam bodemo rade volje razkazali vse blago, katero želite videti brez obveznosti za Vas, da kaj kupite. KOMANDITNA DRUŽBA Ljubljana, Mestni trg Ne zamudite si ogledati tudi naše izložbe v veži! MLAJŠI POTNIK ki prepotuje najmanj 6 krat na leto Dolenjsko, Notranjsko m Gorenjsko, in ki je pri trgovcih s špecerijo. mešanim blagom in konaitorjih dobro vpeljan m bi bil pripravljen - kot postranski zaslužek proti proviziji — znan konsumni predmet, ki ga potrebuje vsak človek, vzeti seboj, dobi zaposlenje. Oni gospodje, ki obiskujejo navedene kraje z avtomobilom imajo prednost Poieg tega sprejmemo mlajšega agenta, ki bi razpečaval ta predmet intenzivno vsak dan v Ljubljani. Pismene ponudbe z navedbo dosedanje delavnosti in navedbo referenc v hrvaščini ali nemščini je nasloviti pod »Eingefuhrt« na Publicitas d. d. Zagreb. Eica 9. AUTOLIČILCI! Svetovno znani OXILIN lak za avtomobile stane od 15. februarja t. 1. dalje samo L— kg. Din 70.— Glavna zaloga: RUDOLF HAFNER — LJUBLJANA, Miklošičeva c. 36 in Celovška c, 61 Novoporocenci! ki se poročite na Brezjah, pridite se za spominsko sliko fotografirat Fotograf JUG, Kranj. 35-; v V d 7 7503-53 Ženske copate, lahke In tople v črni. p tu vi In sivi barvi. Cena samo bln 35.—. -I KUPITE SE DANES TOPLO OBUTEV! OBVARUJTE SE 00 PREKLAJENJA IN BLATA! 145I-436R2 Topli otročki čevlji. Izdelani finega u-nja. toplo podloženi ohšiti s fino Kožuhovino. 7052-57-97 VI>oke otroške copate. Izdelane Iz volnenega Hira z "isnlonlm podplatom In filca*tini vmesnim poplatom. grejejo noge do nad-ele/njev. 78155-651 ženske galoše s polvisoko peto, S pojačeno konico in robom, obvarujejo Vašo obutev pred vlago in hišo pred blatom r vlažnih rimskih dneh. f/fi i f i //i 28632-635 Sinc/ke i a otroke, toplo podložene. varuje.)<• Va»e oti >Kt vlage In prehlada. Od štuilke 31—35 Din 59.—. 4*55-647119 V teh čevljih Vam bodo nn~e kot v peči. izd i.-ini so iz toplega sukna in ohšiti s kr'.noin. /7/7 'S/s V/ S 7 TOPLh ZIMNKE NOGAVICE: tVellngton moške Din 15.— „ ženske „ 12.— _ otroške „ 6.— 9.— 98157-660 Močne moške galoše « speci Ja In o pojačeniini o<-dplati. Obvarujejo Vaše čevlje pred vlago ln hišo pred blatom. Tople tn trajne noga vit* iz najboljšega mako flora. ŽENSKE DOLGE NOGAVICE: Tatjana čista volna Din 29.— Platirane, zunaj svila, znotraj volna Din 35.— fXfiS2-693 Otroški gumijasti škornji, podloženi « toplo fianelo in pojn.'enintf konicami. Zelo prikladni za šolsko mlad*-p/> v mokrem ln blato. Nema više čelavost? lavne zahvale! »MORANA« VaSa pravi čuda, počela mi je rasti mlada ko3a. Milan Zekič, Zagreb, Deželičeva br. 25. »MORANU« sam upotrebljavao i ista mi je obustavlla opa-danje i nestalo ml je peruti. Jovan Klopšitain, Beogra-l, Slav. Venac 23. »MORANA« je za svaku preporuku, mene je potpuno zadovoljila Dragutin Franjak, Beograd, muzika Kr. Garde. »MORANOM« sam zadovoljna, mlada mi kosa Pražer.ka Pavle, Novisad Hadži-Rmina 22. Dok »MORANU« nišam upotrebljavao bio sam očaj-n, ali sada sam zadovoljan i od srca Vam hvala M. Gagrič, Prizren. »MORANA« je kod mene pokazala odličsn rezultat. Jasam potpuno zadovoljna Indjič Ljubica, Niš, Jadranska 1. Sa zahvalama nastavljamo u nedjelju 20. ov. mj. FRANC MAVER naznanja v svojem In v imenu svojih hčera Fani in Julči, vnukov Joči. Zdenke in ing Luceta ter ostalih sorodnikov, da nam je umrla žena ozir. mati in stara mati, gospa Ivi 1% roj. Lavrič Pogreb bo v nedeljo ob 4. uri v Mošnjah, postaja Radovljica na domače farno pokopališče. Venci se hvaležno odklanjajo v prid revnim akademikom. Mošnje pri Radovljici, Ljubljana-MIrje 15, dne 12. februarja 1938. *>■. ■ ZAHVALA. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in velike pozornosti, ki smo je bili deležni ob nenadomestljivi izgubi naše srčno ljubljene soproge, mamice, sestre, svakinje in tete, gospe MARIJE KOMAUER vi. ČAS, roj. ABERŠEK izrekamo vsem našo Iskreno zahvalo! Predvsem se zahvaljujemo dravograjskemu mil. gosp. proštu Mundi za duhovno tolažbo v njeni težki bolezni, za vodstvo pogreba in tolažilni govor ob odprtem grobu ln vsem gg. duhovnikom za udeležbe pri pogrebu. Dalje se zahvaljujemo gg. primari-jema dr. Strnadu in dr. Simonittiju za vso njiju skrb in požrtvovalnost, da olajšata trpljenje pokojnici, domačemu moškemu pevskemu zboru za ganljivo petje doma in ob grobu, ter g. dr. Eratu za poslovilni govor. Prisrčna hvala tudi industrijcu g. Gollu in gasilski četi za izredno naklonjenost Končno se najlepše zahvaljujemo vsem številnim darovalcem krasnih vencev in cvetja, zastopnikom oblasti in uradov in vsem sočustvujočim, ki ste od blizu in daleč prihiteli ter spremili nepozabno pokojnico v tako ogromnem številu na njeni zadnii poti! Vsem Bog plačaj! ME2A—DRAVOGRAD, dne 13. februarja 1938. Žalujoča rodbina KOMAUER »JUTRO« IL 3Tb 17 n«wja, n. n. lan MEDNARODNARA2STAVA IllilliiiliBI i||||||||||||l? l:BERLfililIII Vrtnarja-sadjarja perfektnega tudi v ostalih poljskih delih, oženj enega, IŠČE veleposestvo v Gorskem Kotam. — Ponudbe z navedbo dosedanjega lužbovanja in zahtevo poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »76«. Poslovni prostori obstoječi iz dveh ali treh sob v I. nadstr., pripravni za odvetniško, trgovsko ali gospodarsko pisarno, SE TAKOJ ODDAJO. — Več se poizve v pisarni gosp. Josipa V e r 1 i č a — Tryševa cesta 31, pritličje. : jDOl □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i klotaste, polnjene s fino vato od din 95.— naprej, mako klot v vseh barvah od din 120.—svilene odeje od din 190.—, puhaste odeje ln pernice, blazine, blago za posteljno perilo kakor tudi že izgotovljeno posteljno perilo, blago za posteljna pregrinjala in zastore, itd. nudi največjo izbiro špecijalna trgovina F. I. GGRIČAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 30. illilll! i! ! Ilillffi llllllllllllllllfillllllllllllllliiii katera vodi renomira.no svetovno znamko angleških tkanin s skladiščem v Zagrebu išče proti proviziji za Dravsko banovino. Samo zelo sposobne agilne moči, katere so pri privatnih odjemalcih zelo d bro uvedene, naj pošljejo pismene ponudbe pod 48751 na Publicitas d. d., Zagreb, Dica 9. DOSPELE NAJNOVEJŠE TIPE MOTORNIH KOLES 1938. od 100 cem do 500 com — posebnost: tudi mali AKDIE 125 ccra opremljen z akumulatorjem, dvojnim izpuhom ter BOCH signalom. 100 ccm, 120 ccm ln 150 ccm — nova konstrukcija 1938 ima nižje in še močnejše ogrodje, močnejši motor ter pojačeno gumo. 350 ccm m 500 eem — najnovejši na trgu, je znano vodeče motorno kolo, opremljeno s prestavami na ročno in nožno poslugo ter amerikanskim J.COLUMBUS« motorjem. D I E DIAMANT H R £ X PR APROTNIK, TRGOVINA MOTORJEV, KOLES IN ŠIVALNIH STROJEV DOMŽALE. lAjVECjE BUMAtt STRuLNE TVRTiff KR:0V0R5ra DDtMViTEbO ZAGREB ^MtKOUfeVA 10 liiUlIltUlMliitUUItUiUlUlUltuIltiltlllllUiltMtitll tilltlltllillllHlli:lil(Uii>i|ttfllllir i||lli|||||l!illit|llllllllll!lllill«^ LIPSKI POMLADNI SEJEM 1938 začeltek: 6. marca. 60% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah. Vsa pojasnila dajejo: ZvanlCnl biro tajpclškog aajma — Beograd — Knez Mihajlova 33/L, jHHiiiwm milit ',MiiiuiHiun4.irn,...H)n«inwiiiinmniHr,iimi:ii!pNiiiinn!iwi!iwm(Bir(ti in častni zastopniki: Ing. G. T o n n i e s — Ljubljana, Tyrševa cesta 33 — Tel. 27 - 62 ln J os. Bezjak — Maribor, Gosposka ulica 25. — Telefon 20 - 97. Poglej, bajtica! Kako je Rezikina obleka siva, ce jo primerjaš s tvojim belim predpasnikom! No seveda, saj moje perilo tudi ni navadno oprano, temveč je oprano z Radionom! Navadno oprano perilo ima odsev nekake sivine, ter navadna pralna sredstva odstranjujejo nesnago samo s površine. Radioit pa nudi več: pri kukanju perila se namreč razvija na milijone kisikovih mehurčkov, ki pronicajo skozi tkanino in odstranijo vsako, še tako globoko utrto nesnago. Na ta način postane perila popolnoma čisto in zato tudi bleščeče belo. Schichfov varuje perilo Mdor oglašuje ta napreduje t Jeklzrm gsroSa Tiranskega V GUSTANJU išče asistente z dovršeno visokošolsko izobrazbo in to plavžarje, to je, da mora biti prosilec absolvent montanistične visoke šole v Leobnu ali Pribramu, samskega stanu, vešč državnega jezika in nemškega jezika, praksa ni potrebna. Prošnje naj se vlagajo na Jeklarno-Guštanj, dravska banovina Otntt! »Mira mo««« «*»uu *Jmmi)*Ui BUdiim »oforjl MiolWJl Po Mte BiKki cem1 OnikJ franko: .TRIBUNA« P. BATJKL, LJDB1JANA RarlovSka Podružnica: Maribor Aleksandrov* cesta 20. Zanesljiv vodič J:) i-, i > ■ ' ' Jnseriraite v „0utru" t nmimiinrnmitmfmmiBtiH Tu je zdaj Vaš „Solni >'Av«Kn ul 16 T C L.I 2 951 Naročim- ^1'i'KAc M zavarovani it, HMHMi Oin. Vabimo na subskribcijo enega najveličastnejših del sodobne svetovne literature na poljudno astronomsko knjigo TAJNE VSEMIRJA ki jo je spisal slavni zvezdoslovec James Jeans To edinstveno delo. ki bo vsakomur odprlo vpogled v neshifene farne prirode in vesoljstva. izide pri naši zalo/bi meseca marca Knjiga bo vsebovala vse potrebne risbe in slike, tiskana bo na finem paniriu in vezana v lepo in trnežno nfatno ali polusnie Subskribcija na to knjigo bo trajala samo do izida knjige. Ko bo subskribcija zaključena, bo delo znatno dražje. Nekaj besed o vsebini knjige« »Vstvarjenie omejenega sveta se mi ie zazdelo nevredno božje dobrote in moči. če ie mogel Ros poleg njega us4vsriti 5e drug svet in neomeieno mnoeo drugih svetov Zato sem iziavil. da ie še neskončno veliko svetov ki so podobni naš. zemlji Kakor Pythagora smatram Zemljo za zvezdo ki so 'i podobni Mesec. p'aneti in zvezde, ki jih je neskončno število ln vsa ta nebesna telesa so svetovi.« Tako ie učil že filozof (Tiordano Rru^o ki ie bil ! I6l'() sežgan na grmadi Človeštvo ie bilo tedai preveč /.averovtino vase. da bi moglo veneti, da naša zemlja ni središče vsega stvarstva okoli katerega' vrtijo solnce. Mesec in vse druge zvezde T >da komaj deset let po smrti CJiordana Rruna se ie zgodbo nekai tzred"ega CIalilei je usmeH prvi daljnogled nroti nebu. in to je povzročilo eno naivečiih revolucij v človeškem miš!'enju Piljnogled ie neizpodbitno začel odkrivsti. da je Zemlia komaj majhen prašek v neizmernem prostoru 'e eden izmed planetov ki se vr*e okoli snlnca. in da ie le precenjevanje. si človek domišlja, da je vse vesoljstvo ustvarjeno zaradi niega Temu prvemu daljnogledu so sledili potem zmerom večji in popoi^jši Sedanji narečji dalinogled. katerega cev meri v premeru 2 metra in ool. ie tako močan, da ne bi ujel samo svetlobo, marveč cefo toploto navadne sveče ki bi gorela ^200 km daleč od njega Tako je moglo človeško oko zmerom dalie nmdirati v neizmerni prostor in odkrivat' niegove tajne O tem prodtraniu in odkr-tiih nam pripoveduje slavni angleški znanstvenik James Jeans v svoji poljudni in kakor roman zanimivo pisani kniiai .TAIVF. VSFMIRI4* Kr.jiga oblega »IVod« in šes« dolgih poglavij Z »Uvodom« nas pisatelj uvaia v zgodovino astronomije, pripoveduie nam o njen? zgodovini, namenu in pomenu Vato sledi prvo poglavje •>Raziskovanje neba« Pisatelj nam govori najprej o na'bližjem prostoru. ki nas obdaja tako rekoč o naši ožji d«»nv»*tni. tr :e o našem osončju ki ga tvori Sonce s svojimi planeti in drugim' maniš'mi nebesnimi telesi Nato nas povede v našo »veliko d imovino« v meglenico Rimsko cesto, in nam pripoveduie o njeni obliki (nred-stavljajo si jo kot ogromno z velikansko brzino vr*ečc se kolo) seznanja nas z njeno zgradbo in neizmerno velikosti«, z zvezdami, ki jo sestavljajo, in z lego našega sonca v njej O,i»od na* vodi še dalje v neizmerni prostor: pripoveduje nam o nebesnih meglenicah. ki leže izven Rimske ceste in ki so za naše oči sploh nevidne Teh meglenic (nekakih Rimskih cest) poznato do seda] ok ili 2 milijona •n vsaka izmed njih sestoji iz milijonov m milmnev "ezd Pr->d nami sc odmrajo prostorninske in časovne razdalje kakršnih s*i ne moremo niti predstavi iati Težo zve/d njihovo odda'!tno«,t io med-ehojne razdalje, zgradbo vesoljstva teorijo o relativnosti ;«-d.. vse 'o nam more pisateM pojasnit' le z nad vse nazornim' primerami ki se jih stalno poslužuje Tako nam na koncu poglavja zgradi zakadi lažjega razumevanja mahen model vesoljstva Ce b- vesolistvo tako zelo pomanjšali, da bi ves prostor, v katerem se gbljejo olaneti s svoiim vincern ne bil večji kakor 'e glavica od bucike, bi bila prva. našemu osončju najbližja zvezda (ki b' bila tako pomanjšana seveda samo neizmerno maihen prašek) odda'iena 20^ metrov od bucike In če bi hoteli v tak model razpostaviti še na-laljnjih sto našemu osončiu najbližjih zvezd bi bil ta model že poldrug kilometer širok in prav toliko visok V tem poldrug kilometer obsežnem prostoru bi torei plavalo le sto neizmerno majhnih praškov vse drugo bi bila praznina noč Vesoljni prostor je torej tako velik, da je kliuh milijardam ogromnih zve/d ki so v njem. skoro docela prazen. — Dočim nam je pisatelj v prvem poglavju govoril le o velikih nebesnih tvorbah ali kakor p-avimo o makrokozmu. nas z drugim poglavjem »Raziskavanje zgradbe atoma« povede v tajne najmanjših delcev materije, iz katerih so zgraiene vse žive tn nežive stvari, torej v mah svet ali mikrokozmos Zakaj kdor hoče razumeti makrokozmos mora spozna " tudi ustroi neizmerno maihnega in našim očem nevidnega sveta — mikrokozma. Podrobno nas najprej seznani z molekuli to je s tistim- majhnimi delci, iz katerih so zgrajene snovi Nato izpregovori o še manjših delcih, o atomih iz katerih mj zgrajeni molekuli Kai je atom? Čudovita slika zrase pred nami Vsak atom sestoji iz nekakega pozitivno naelektrenega »jedra« okoli katerega neprestano kroži io negativno naelcktreni elektroni Kakor krožijo planeti okoli svojega »jedra« sonca, tako krožijo tudi elektroni okoli svojega atomskega jedra To »ledro« in ti elektroni so tako nepopisno majhni, da predstavlja vsak atom skoro samo prazen prostor Kakor je neizmerna praznina med zvezdami, tako tudi atomi iz katerih sestoji vsa snov. niso skoro nič drugega kakor praznine Seveda m to. kar smo tu navedli, niti medla senca tega. kar pripoveduje pisatelj r tem bogatem poglavju, ki ga tu niti približno ne moremo izčrpati — V tretjem poglavju »Raziskavanje časa« se pisatelj zopet povrne k astronomiji. V čudovito jasnih odstavkih nam prpoveduje o starosti zemlje m o tem, kako znanstveniki to starost določajo, notem preide k starosti zvezd, pn čemer mora razpravljati o svetlobi in izžarevanju zvezd, o izvoru njih energi'e o izgorevanju, o uničevanju materije itd V četrtem pogiaviu »Oris vesol/stva« govori pisatelj najprej o nastanku velikih nebesnih meglenic, nato o nas*an-ku zvezd, o nastanku zvezd dvojnic o izvoru osončja, o nastanku planetov m drugih še manjših nebesnih teles Nato sledi peto po-glavje z naslovom »Zvezde«, ki govori o različnih vrstah zvezd Pripoveduje nam o njih površinski temperaturi, izžarevanju, teži, gostoti, velikosti in jih primerja z na='m soncem, ki spada med večje zvezde, čeprav so znane tudi zvezde, katerih premer ie 400-krat večji od sonca Toda tako velikih zvezd ie razmeroma zelo malo. večina zvezd je manjših, hladnejših m šibkejših od sonca. Nato nam pisatelj pripoveduje kakšna je notranjost zvezd njih zgradba in razvoj Temu sledi šesto poglavje z naslovom »Začetek 'n konec« V tem zaključnem poglavju razglablja pisatelj o tem kako je naše vesohstvo nastalo m kakšna bo njegova nadaljnja usoda in konec Nato o tem. ah je življenje možno še na kaki drugi zvezdi, kako je življenje nasta'o itd Posebej govori o bodočnosti Sonca, planetov in o bodočnosti naše zemlie ter življenja na njej Tako smo prav površno nakazali vsebino te knjige Očrtati pa je seveda niti približno nismo mogli ker je preveč pestra in prebogata Nešteto stvari in to baš najglobljih in najzanimivejših nismo mogli v tem okviru niti z besedico omeniti PisRteh gromadi od strani do strani vedno nova čuda, dokler ne zrase pred nami veličastna stavba vsemirja. pred katero se citate!] skromno zamisli, zavedajoč sc veličine vsega, kar ga obdaja, iz česar je vstal v življenje in česar neznaten delček je. — H koncu naj še pripomnimo, da je knjiga pisana tako, da je ne bo samo razumel, marveč * napetostjo bral vsakdo, ki ga zares zarimaio vel-ka življeniska vprašanja. Delo izide meseca marca v lepem prevodu Milene Mohoričeve. Po opremi bo knjiga na višku. Obsegala bo s slikami vred okoli 4UU velikih strani. Knjiga stane v subskribcifi: v platno vezana din i os.—. v polusnje vezana din 126.— Te cene veljajo samo do izida knjige. Po njenem izidu bo subskribcija zaključena in bo knjiga veljala: v platno vezana din 140.— v polusnje vezana din 160.— Lahko pa dobite to znamenito delo tudi za ako postanete naš reden naročnik Preberite spodnje pogoje. Založba Modra ptica izda za svoie redne naročnike vsako leto 4 obsežne, krasno opremljene knjige, ki jih izbira po večini iz svetovnega slovstva To so najreprezentativnejša dela velikih pisateljev, ki so odločilno učinkovali ali še učinkuieio na oblikovanje naše zanadne kulture in jih torej ne more pogrešati nihče, ki noče biti izključen od velikega svetovnega dogajanja. Poleg teh štirih velikih knjig prejemaio naši redni naročniki brezplačno vsak mesec zanimivo lenoslovnorevijo »Modro ptico«, ki prinaša prispevke naših najboljših d^marih pisateljev in seznanja čitatelje z vsemi važnejšimi kulturnimi dogodki doma in na tujem. Za tekoče leto nreimeio naši redni naročniki poleg brezplačne mesečne revije »Modre ptice« predvidoma sledeče štiri velike kniige: l. kaj iga: 2. knjiga Sla po živlieurie roman ameriškega p;satelia IRVINGA STONE A To je pretresliiv« zpndha o enem naivečiih umetnikov pre'šnieea stoletia, o slikariu VINCENTU VAN GOGHU Knnza ie izSla za Novo leto. Iz angleščine |0 ie prevedel pisateli Petei Donat Obsega 410 strani. 3. knjiga 4. kniiga žanfec _ silno zanimir roman ir bolgarskega Sivtienfa, H » ga ie napisal veliki (lani umrli) bolgarski pisatelj JORDAN JOVKOV. Knjiga izide meseca junija. Obsegala bo okoli 300 strani. Taf ne vssmirla, vel častno delo angleškega ™ znansrvenka in pisateha tovrstnih kniig JAMESA JEANSA Izide mesec marca. Obsega okoli 400 strani Mamut, obsefen zgodovinski roman VLADTMrRJA BARTOLA. enega naiboiišib sodobnih slovenskih pisateliev S tem velikim delom iz perziiske zgodovine se bo pisateli neposredno dotaknil velikih problemov, ki vznemirjajo sodobno človeštvo. Izide v septembru Obseg okoli 400 strani. CENE: Naročnina na vse te štiri knjige in mesečno revijo »Modro ptico« znaša letno, za knjige v platno vcane din 240.— za kniige v nolusnje vezane din 300.— To naročnino plačujejo naročniki lahko tudi na obroke po din 20.— oziroma po din 25.— mesečno. Enkratno pristopnino din 10— plača naročnik ob pristopu Vsaka izmed teh knjig razen »Tajne vsemirja« stane posamezna v platno vezana din 80.— v polusnje vezana din 100.—. Zato še danes izpolnite spodnjo naročilnico in jo pošljite na nas naslov. V LJUBLJANI, CESTA 29. OKTOBRA ŠTEV. L telefon 3163. Založba TU ODREŽITE Naročilnica Založbi Modri ptici v Ljubljani (Izpolnite eno izmed spodnj h rubrik. Kar ne ustreza črtajte.) 63 H N m cž Q O Pristopam kot reden naročnik k Založbi Modri ptici PoJ liaite mi letno 4 redne kniige v platno — v polijsnie vezane m revno »Modro pt-co« letno naroč-iino Dir 240. —. Dm <00 — bom plačal takoj — v mesečnih obrokih. Pošlnte mi položnico, da pl.ičam pristopnino m on" obrok, nakai mi poSliite prvo knjigo •Sla po iivlieniu« m vse zvezke »Modre ptice«, ki so ie zJli. Naročam se na knjigo »Taine vsemirja«, vezano v plamo — v polusnje za subskripciisko ceno Dio 108.—. Din 126.—. Plačat io bom takoi — v 6 obrokih po Din 18.—. po Din 21.— me>.rčnu Pošliite mi položnico, da nakažem prvi obrok. To naročilo je zame nepreklicno Dokler knjiga (e) nlfso) docela plačana (e) ostane i jo) VaSa last in je i jih) torej ne smem niti posoditi, niti kako drugače odtujiti. Datum: podpis Točen naslov Imer Bivališče: Poklic: PRIPOMBE: Poslovno leto Založbe Modre ptice se začenja s 1. decembrom vsakega leta in se konča > 30 novembrom nasledniega leta Vsi obroki na redne pubhkaciie morajo biti torei plačani naikasneie do 30. novembra vsakega leta Redni naročniki uiivaio tudi pri drugih kniigah. ki so izšle pri naši založbi, znaten popust Naročnina samo na revno znaša Din 100.—. Kdot ie v tekočem 'etu na« reden na-ročn k. pa prihodme leto n« žel> biti vrč nam mora laviti svoi odstop najkasneje do 1. oktobra t. L Ne pozabite ca Wells9vo ^Svetovno zgodovino" Urejuje Davorin Ravljen, Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran, — Za inseratni del je odgovoren A^fr Novak, Vsi s Ljubljani. 55555555555555555555555555555555555555555555555555O5555555 00005323482348025323532300020102000001235323532300000200000053235323532353235323482348239048484823482353239048235323