phe oldest; and most. popular slovenia* kewspapek in united states o? america.
amerikans
51231
Slovenec
PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV, DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI.
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
list v združenih državah ameriških.
Š1EV. (No.) 128.
CHICAGO, ILL., SREDA, 2. JULIJA — WEDNESDAY, JULY 2, 1930.
LETNIK XXXIX.
Pred novimi izbmhi v Indiji. - Svečani govor Stala.
ANGLEŽI ARETIRALI UGLEDNEGA INDIJSKEGA VODITELJA. — DOMAČINI SE PRIPRAVLJAJO NA VELI-KE DEMONSTRACIJE, KI ZNAJO PRIVESTI DO PRELIVANJA KRVI.
Bombaj, Indija. — Pretekli P<nedeljek je angleška policija zadala tukajšnjemu prebivalstvu, ki stoji v osvobojeval-ni borbi, udarec, ki po jakosti zaostaja nič za Gandhijevo aittacijo. Prijela in zaprla je nanreč uglednega indijskega volja, Pandita M. Nehruja.
mož, dasi star že okrog se-dejndeset let, se je ves čas ak-ti^io udeleževal gibanja, in njtgova beseda, še bolj pa nje go^a navzočnost je bila prista-šeik vedno v veliko izpodbudo. Bil je tudi predsednik vsein-dijtkega narpdnega kongresa. Pi'&ekli teden se je nahajal za tiekaj dni v tem mestu in je s stojim vplivom pridobil celo zvezo platnenih industrijalcev, da te je pridružila bojkotu proti angleškemu blagu. Nastopil Je Hato pred zbranim dija-štvoj-n jn jih navduševal, naj zapustijo šole in pristopijo v viistft borcev ter naj se bojujejo, "dokler ne bo glava razbita in kosti polomljene."
Aiij^eži so uvideli, da je ta osebnost za nje nevarna in zato so zdaj, podobno kakor Gandhija, tudi njega spravili na vaino. Aretiran je bil v svojem domu v mestu Alahabad. Ogromno ogorčenje se je polastilo tukajšnjega prebivalstva, ko je zvedelo za to novo nasilje Angležev. Prirejajo se priprave za velike demonstracije, in z ozirom na razburjeno razpoloženje se boje, da bo prišlo do ponovnih krvavih spopadov med množicami in vojaštvom. •-o--
VIHAR ZOPET RAZSAJAL
Neenah, Wis. — Nad tukajšnjim mestom je v nedeljo zvečer razsajal divji vihar, ka-koršnega ne pomnijo že dolgo vrsto let. Poleg škode več tisoč dolarjev, ki jo je povzročil, je zahteval tudi smrtno žrtev in sicer 11 letnega dečka, C. Schimel, ki je našel smrt pod r4zvalinami hiše, ki se je porušila.
STALINOV
JjOVOR
Govor trajal sedem ur. — Sov-jeti pogojno pripravljeni, priznati dolgove caristične Rusije. — Svetovna komunistična propaganda se bo nadaljevala.
Moskva, Rusija. — Sovjetski diktator, Josef Stalin, se je pokazal preteklo nedeljo v vsej svoji mogočnosti, ko je nastopil pred zborovalci na kongresu komunistične stranke. Imel je govor, ki je trajal celih sedem ur in za katerega so listi, ki so ga prinesli drugo jutro v celoti, porabili 37 kolon.
BANDITI OROPALI STRICASAMA
Banditi oropali vladno skladišče in odpeljali pijač v vrednosti več tisočev.
—o—
Chicago, 111. — Drznosti chi-caških banditov se težko najde par na celi zemeljski obli. Ne lajšajo samo posameznikov za njih cente, ampak spravijo se celo na federalno oblast samo in ji vzamejo to, kar čuva ona kot punčico svojega očesa — namreč šnops.
V noči od nedelje na ponedeljek je v vladnom skladišču na 5210 So. Wabash ave., kjer so shranjene zaplenjene pijače, nočni čuvaj odprl vrata dvema moškima, o katerih je domneval, da sta suhaška a
POZOR CIKAŽANI!
Gotovo je že vsakemu znano o Indijanskem Bazarju, kateri se bo vršil v nedeljo dne 6. julija v LemontUj Kakor je bilo v cerkvi oznanjeno ne bo nobenih Special Cars. Sicer pa, ako se dovolj ljudi zglasi se bodo naročili busi (ne trucks). Cena za round trip je $1.40 in bodo odšli ob pol desetih zjutraj od Lincoln in 22nd street. Zglasiti se pa morate gotovo do četrtka, to je desete ure zjutraj pri
JOS. J. KOBAL, 1901 W. 22nd St., Chicago, 111.
PROTI AMERIŠKI CARINI
Evropske države nameravajo napovedati bojkot ameriškemu blagu.
—o—
Pariz, Francija. — Na francoskem zunanjem ministerstvu julija 3. do so se pretekli ponedeljek zbra-
KRATKE VESTI
ŠPANIJA ZA ZEDINJENE EVROPSKE DRŽAVE
Govor se je dotaknil vseh'genta- Komaj pa sta prestopi-
vprašanj, svetovnih, kakor tu- la pra^ se vržeta na čuvaja in
di domačih ruskih. Prvikrat je fa Režeta. Takoj jima je sle-
Stalin javno govoril o dolgo- dll° c.el° §tevil? drugih mo-
vih bivše caristične Rusije. Iz- ff Vsi se tak°->	"a
. . .	.	, delo m nrno odnašajo palone
javil je, da so sovjeti priprav- .	....
1 jeni te dolgove poravnati, akoiin	na dva	sto^a
bodo na drugi strani velesile Itruka' V em ™ so opravili
pripravljene, dati Rusiji kre-lsvo-ie del° in sve nato mirno
dit. " " "-i"*
Svetovne komunistične propagande še ne bo konec. Dasi je to ena glavnih ovir, da ne more Rusija priti politično v prijateljske odnošaje z drugimi državami, vendar od te propagande ne more odstopiti.
Mimogrede je omenil Stalin tudi svetovna politična vprašanja v obče in pokazal, kako so mirovna pogajanja rodila nova sovraštva v svetu, kakor obstoja ravno zdaj med Italijo in Francijo in tudi nasprot-stvo med Zed. državami in Japonsko.
Celi kapitalistični svet se oborožuje za borbo proti sovjetski Rusiji. A tudi Rusija je na to pripravljena in stoji vedno na straži.
Katoličan brez katoliškega lista, je kakor vojak brez puške!
peljali, pustivši zvezanega cu vaja. Vrednost ukradenega blaga se ceni na mnogo tisočakov.
Pariz, Francija. — Španija je ena prvih evropskih držav, ki se je odzvala na Briandov poziv. V odgovoru se toplo izraža o ideji združenja evropskih držav in izjavlja željo, da bi se ideja uresničila.
-o-
Iz Jugoslavije,
VELIKA ŠKODA VSLED POŽARA PRI KRANJU.— ŠTIRJE LASTNIKI ZELO OŠKODOVANI. — VREMENSKA KATASTROFA V HERCEGOVINI. — SMRTNA KOSA. — RAZNE NESREČE.
Velik požar pri Kranju.
Stolac. Cesta Trebinje-Lubinje je poškodovana, ker je voda nanosila na cesto na nekaterih
BUKVE NISO VSE
Chicago, 111. — J. Burchard, inženir, je vedel več o aeropla-nih, kakor katerikoli pilot. Vso svojo modrost pa je izčrpal le iz knjig. Ko je skozi sedem let študiral to znanost, si je zdaj končno kupil aeroplan in se preteklo nedeljo dvignil z njim v zrak, dasi prej še nikoli ni sedel v nobenem aeropla-nu. Komaj pa se je dvignil par deset čevljev visoko, ko se nos aeroplana hipoma obrne navzdol in po preteku par tre-notkov trešči letalo z inženirjem vred na zemljo. Učeni inženir je odnesel k sreči le lažje poškodbe, obenem pa se je
COOLIDGE V PARADI
Springfield, predsednik, Coolidge, je znan kot nasprotnik vsakega blešča in javnih nastopov. Zato je vladalo splošno začudenje po tem mestu, ko je ta tihi mož sprejtl povabilo neke poljske konvencije in se udeležil njenega pohoda in parade po mestu. Na celem potu je bil od prebivalstva navdušeno pozdravljam
REKORD SE POVRNIL V CHICAGO
Chicago, 111. — Celih 19 dni neprestano v zraku, ne da bi se njih noga dotaknila trdne zemlje. To je rekord, ki sta ga do zdaj dosegla brata John in Kenneth Hunter iz Sparta, III. Preteklo nedeljo ob 6. uri zjutraj sta prekosila prejšnji rekord, 420 ur, ki so ga lansko
li zastopniki 14 evropskih držav, med njimi tudi Jugoslavije, da razmotrivajo pota in načine, po katerih bi se mogli boriti proti novi povišani ameriški carini. Častni predsednik zborovanja je bil A. Briand, francoski zunanji minister in oče ideje združenja evropskih držav.
Konferenca se je pečala z vprašanjem, kako bi bilo mogoče v najkrajšem času najti odpomoč proti ameriški "indu-strijalni agresivnosti". Prvi ko-
Kranj, 9. junija. — V prazničnem popoldanskem božjem ,	_	.». . ,
v. , ..	■ 'krajih peska v visim pol me-
miru je počivala prijazna va- >.	1
sica Breg na binkoštno nede-
ljo, ko je nekako okrog štirih ivet, .	, , ...
t,.,,.,.,	• ,tako, da je moral biti
naenkrat izbruhnil silen ogenj,
, . •	, w	, , . na tej cesti ustavil en.
ki ie vrgel vascane v strah m t ... . , .yM , . v
razburjenje, upepelil v krat-
kem času več hiš in gospodar- ,.¥. .
i ••	• • +i lici je uničenih vec kvadrat-
skih poslopij. Ogenj je nastal. J
v sicer zidani, toda s slamo jnplh kilometrov polja. V vasi kriti hiši posestnika Jakoba	je udarila strela v
Kalana, s katere se ie nato te-iZfradb« ^ndarmerije Ljud-kom par minut razširil z ne- ,sklh zrtev n}' ^atenjalna sko-verjetno naglico na sosednja [ a pa Je ve 1 a'
tra. Cesta Stobič-Berkoviči je mestih poškodovana, promet V selu tri četrtine posevkov. V vasi Berko-
Smrtna kosa.
V celjski bolnici je umrl Ju-
poslopja. Najhujše prizadet je Jakob Kalan, ki mu je skoro do tal pogorela hiša, žito, nekaj oprave in precej gospodar- 'rij Brečko, star 40 let, posest-
. skega orodja. V hlevu je zgo- nik iz Slivnice. — V Ljubljani rak vtem bo bržkone ta, da se } konj in dve kravij y gvinja_ je umH zasebnik Alojz Cehun. bo skušala odpraviti carina|ku dva prašiča> dalje šupa in _ y Ce]ju je umrla Neža Go_ med posameznimi državami v j precej- krme žrtev ogn ja bi ,enač> delavčeva SOproga, sta-Evropi, kar bo privedlo do vec-jkmalu postala gospodarjeva ra 72 let. — V Ljubljani je u-iiivsi je gospodarske vzajemnosti sestra Ivana, ki je med ognjem j mrl Franc Povše, mesar in po-
med njimi. Na ta način bi se mogel doseči celo bojkot celokupne Evrope proti ameriškim proizvodom.
-o-
MEDVED ODGRIZNIL DEKLICI ROKO
Itasca, 111. — Na prostorih kluba Medinah Country club so imeli dva medveda v kletki. Triletna Barbara Cross, živeča na 7635 Greenview ave., Chicago, ki se je na teh prostorih nahajala na izletu z neko prijateljico svoje matere, se je v družbi z drugimi otroci približala kletki. Kot domnevajo, je hotela deklica najbrž pobožati medveda; ko pa je stegnila roko proti njemu, je medved hlastnil po njej. Na njen krik je takoj prihitelo par članov leto dosegla dva letalca v St. j kluba na pomoč, ki pa je bila, Louis. Brata Hunter sta sicer [žal, brezuspešna, kajti med-vsled dolgega letanja do skraj-Jved je temeljito dokončal svo-nosti utrujena, vendar pa na- je delo in ji odgriznil roko. mera vata vztrajati vsaj še ta-,	-o--
prepričal, da so izkušnje ena-jko dolgo, da bosta iz zraka iz-1 Prijatelji! Podpirajte in širi-ko važne, kakor so knjige. puščala rakete za 4. julij. ! te Hst "Amer. Slovenec"!
in dimom, med gorečim in ru-šečim se tramovjem izganjala iz hleva živino, pri čemer je zadobila hude opekline po o-brazu, rokah in nogah ter so jo morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico. Z njo vred je bil v hlevu v času najhujšega ognja 4-leten deček, katerega so oteli nepoškodovanega iz objema smrtne nevarnosti.
Škoda se ceni na preko 50
sestnik. — V Kočevju je umrla Marija Petsche (Zur Sonne), restavraterka, stara 63 let. —
-o-
Težka nesreča pri delu.
Novo mesto, 12. jun. — Mu-kace Jožef, kočar iz Sinjega vrha pri Črnomlju je pomagal svojemu prijatelju pri tesanju lesa za stavbo nove hiše. Ker so tesali v gozdu, se mu je med zamahom vjela plantača na
tisoč dinarjev. Janezu Fajfar- (neko vejo, kar ga je spravilo ju je pogorel hlev z gospodar- jz ravnotežja, da je zagnal se-
skim orodjem in vozovi. Škoda znaša kakih 15,000 Din. Hišo so obvarovali s trudom pred'sta. ognjem. V majhni leseni kajži tik za Kalanovo hišo je stanoval delavec Jože Resman. — Škodo trpita lastnik kaj že, ki je pogorela prav do tal, Zupan in pa Resman, kateremu je o-genj uničil prav vso opravo in obleko in še precejšnjo denarja. Skupna škoda Res-mana znaša najmanj 25,000 dinarjev.
-o-
kiro namesto v deblo v nogo in ji popolnoma odsekal dva pr~
PISMO SLOVENSKEMU NARODU Z GRIČKA ASSISI
Lemont, 111.
Čeravno pri nas na gričku Assisi ne igramo kock, vendar je te dni padla precej velika ter zadela nas, sta»ejše sestre. Toda prav nič se nismo ustrašile. Saj smo vedele, da je vse, kar pride nad nas, v dobro naše Pro^incije. Kaj pa je pravzaprav povedala ta kocka ?
Ukor žc gotovo veste, nameravamo zgraditi na nas®fc prijaznem gričku nov, prostoren dom, kajti se-danil je za naše potrebe veliko premajhen. Kje bomo Pa dibile denar? Milijonov nimamo, tudi zlatih rud-
SLIKA PREDSTAVLJA NAČRTNO SLIKO ZA NOVI SAMOSTAN SLOVENSKO-HRVATSKIH
ŠOLSKIH SESTER V LEMONTU
>ne. Pač pa imamo veliko zaupanje v pomoč bo-
Zopet požar pri Kranju.
Kranj, 13. junija. — V mirni, brezveterni noči je takole po 12. uri začelo goreti v podstrešju s slamo krite hiše posestnika Franca Trilarja, vul-go Poleta v Drulavki. Radi silne vročine gorečega hodnika na južnem koncu hiše so popo-ikale v oknih šipe in ogenj se | je vselil v izbo, kjer je uničil | nekaj pohištva in ožgal lesen
S stolpa je padel.
V ljubljansko bolnico so prepeljali 361etnega zidarskega pomočnika Ivana Bizjaka, doma iz vasi Torovo 3 pri Medvodah. Pripetila se mu je vsoto strašna nesreča. V Sori so popravljali in belili zvonik in cerkev. Opoldne, ko so šli vsi delavci domov, je on ostal sam na odru. Bil pa je privezan za vrv. Naenkrat se pa vrv utrga in Bizjak je s silnim padcem priletel na zemljo in omedlel. Padel je iz visočine 50 čevljev. -o-
Cesta Belgrad-Zagreb bo asfaltirana.
V zvezi z načrtom Dravske banovine, da bi se iz davka na bencin asfaltirale najvažnejše avtomobilske ceste na Sloven-
skem, so se v ministrstvu za strop. Zgorela ali izgubila sta javna dela pričeli pečati z mi-
2J° '^naklonjenost naših dragih rojakov po širni AmerLj
'a kocka je torej določila, da moramo me, starejše »estt^ prijeti za popotniško palico ter se razkropiti po svet^ ;n prositi podpore pri dragih rojakih. Zato pa P»"a^uijudno prosimo čč. gg. župnike po vseh župnijah, d^ nag Zanaprej priporočijo svojim cenjenim župljan^
Jezus poslal svoje učence po dva in dva po
svetu, da oznanjajo evangelij ter mu tako pripravijo
pot, jim ^ 8jcer (jaj nasvet> naj ne jemljejo s seboj ne
or e ne pajice—toda me se žal letos ne moremo ravnati po tem navodilu. Palice sicer ne bodemo vzele seboj k več jemu kak«no marelo, nikakor pa ne gremo na potbrez torbJce kajti od
tega, kolikor boste Vi dragi rojaki dali v naše torbice, zavisi naša bodočnost, orej prav prisrčno prosimo: Odprite svoja srca in darujte po mogočnosti. Čimbolj se bodo Vaše mošnje odpirale in naše torbice polnile tembolj« bomo vese^ Kmalo se vidimo.	SLOVENSKE ŠOLSKE SESTRE.
j se tudi dva bankovca po 1000 I Din. Tudi v veži in. pod streho [je zgorelo precej pohištva in | raznih drugih predmetov, med I drugim kakih 50 kg masti. Na j hlevu je zgorela slamnata stre-
slijo, zgraditi asfaltno cesto za avtomobilski promet med Zagrebom in Belgradom.
-o-
Nezgode.
501etni kočijaž Vincenc Reš ha. Živino so v?o rešili, krme je padel z voza v trenutku, ko
pa tam ni bilo. Nastala škoda se giblje med 50 do 75 tisoč dinarjev.
-o-
Vremenska katastrofa v Hercegovini.
Cetinje, 12. jun. — Močno deževje, utrganje oblakov in hudourniki so povzročili veliko škodo v okrajih Nevesinje in
se je splašil konj. Pri padcu je zadobil težje zunanje in notranje poškodbe.
271etni kamnosek Josip Ov-, čar iz Ribnice na Pohorju je pri kamenolommu spodrsnil in si pri tem zlomil desno nogo nad kolenom. Oba ponesrečenca sta bila pripeljana v mariborsko bolnico.
•»rmn *
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sreda, 2. julija 1930
AMERIKANSKI SLOVENEC
in najstarejši slovenski lisi » Ameriki 'stanovijen lets IM)
*naja rsak lan raz on nedelj, pon»-i1Wo» In 4nevov po praznikih.
CO.
Izdaja in tiska
DINOST PUBLISHING
Našlo« uredništva in opravo: W. 22nd St., Chicago. III. Telefon; CANAL 0091
Naročnina)
-15.00 . 2.50 . 1.50
ta celo leto . £a pol leta la četrt leta
Za Chicago. Kanado in Evropo:
s celo leto _$6.00
Ca pol leta
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 009«
Subscription:
For one year--,-
For half a year
_$5.00 _ 2.50 _ 1.50
For three months---
Chicago, Canada and Europe:
For one year____$6.00
&a p Ca c<
:etrt leta__
3.00 For half a year — 1.75 For three months
3.00 1.75
POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, lo kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker tem veliko pomagate listu.
OOP1S1 važnega pomena ca hitro objavo morajo biti doposlani na ured-iifttvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu • čas do četrtka dopoldne.—Na dopis* brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uednistvo ne vrača.	____
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at hicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.	____
Dr. N. P.:
Ali je mogoče praktično slovansko edinstvo?
(Dalje.)
Z njegovega stališča bo namreč po samostojni Poljski od neposrednih stikov z zapadno Evropo odrezana Rusija prenesla težišče svoje politike na Daljnji Vzhod. Tam bo za slovansko kolonizacijo osvojila velik del Azije, dočim bo na Zapadli prevzela Poljska vodilno mesto pri obrambi slovanstva zoper Nemce. (V "Rosiji i Slavjanstvu" je te nazore z zgodovinskega in tudi mednarodnega stališča svoječasno zavrnil prof. F. Taranovski.) Končam to svojo pripombo, s katero sem čitatelju hotel pojasniti' poljsko stališče v slovanskem vprašanju ter se povrnem k ostalim poljskim odgovorom na straneh "Rucha Slowianskega".
Prof. F. Koneczny (pred vojno urednik "Sviata Slowian-skiego) trdi slejkoprej, da slovanskega krvnega sorodstva ni, kakor je rtioderna znanost sploh odpravila tudi pojem o Indo-evropcih. "Če bi temeljilo slovansko vprašanje na krvnem sorodstvu, bi ga lahko prepustili kar antropologom." Več pomeni jezikovno sorodstvo, pa tudi to ima samo pomožno vlogo. Medsebojno spoznavanje sicer olajša, na duševne vezi pa ne vpliva. Kakor si n. pr. Portugalec in Rumun v ničemer nista slična, tako je tudi Poljak duševno bližji Francozu nego Rusu, in Rus zopet Azijatom nego Čehom. Slovanstvo se deli najmanj v devet kulturnih področij, in tu izenačenje ni mogoče. Nikoli ni bilo kake skupne "slovanske kulture" in je tudi ne bo mogoče umetno ustvariti. Če prirejamo slovanske kulturne ali umetniške razstave, gostovanja igralcev in si., to ni še ni-kako izrazito slovansko delovanje. Naj spiše n. pr. češki pes-nik lepo knjigo, ki bo imela uspeh tudi v drugih slovanskih prevodih — mar je ne bodo prevedli tudi v nemščino? In če bi bilo spisano izvirno delo magari madžarščini, zaradi tega ne bi bilo nič slabše in bi prav tako zaslužilo prevod v slovanske jezike. Mar ne sodimo o bolgarski ali češki umetnostni razstavi prav tako kakor o norveški ali angleški — edino po kakovosti razstavljenih del? Slična kulturna vzajemnost je sicer hvale vredna, a nikoli ne bo obrodila medslovanskega gibanja. Nobena še tako vroča zaljubljenost ne jamči za trajna zakonsko srečo, če niso hkrati zadostno varovane obojestranske koristi. Tudi slovanska vzajemnost bi ostala samo lepa, a prazna beseda, če ne bodo imeli posamezni slovanski narodi od medsebojnega zbližanja nobenih ugodnosti. Njega dni je pobijal "Swiat Slowianski" nekritično rusofilstvo in dokazoval, da slovanstvo brez neodvisne Poljske ni' mogoče. Zdaj so se, hvala Bogu, razmere izpremenile in ni več pravoslavnega, Poljakom sovražnega slovanofilstva. Toda slovansko vprašanje je ostalo slejkoprej zgolj politične narave, brez plemenskega ali kulturnega značaja. Treba nam je torej predvsem jasnega političnega programa: biti mora razsežnej-ei, nego je bil predvojni skromni boj za obstanek, zediniti mora politiko slovanskih držav. To je predvsem potrebno, ker vladajo na Ruskem boljševiki, in torej slovanski svet ne more računati na Rusijo. Ni vredno ugibati, kaj bo, če se bo povrnila Rusija. To ni politika. "Pustimo to do trenutka, da bo to vprašanje na dnevnem redu!" sklepa prof. Koneczny. "Po mojem mnenju Rusija nikoli ne bo doživela preporoda, a zakaj ne bi našel kljub temu skupnega političnega jezika z onimi, ki verujejo v najsijajnejše rusko vstajenje? Res deluje politika za prihodnost, a njena sredstva so vedno vezana na
sedanjost. Četudi katerikoli Slovan že jutri pričakuje "nove Rusije", vendar je danes primoran politično delovati pač brez Rusije, pa naj ga še tako boli njena odsotnost. In sodelovanje z rusko emigracijo nima realnega pomena . . . Torej je nepolitično slovanstvo zgolj igrača, prevara, izguba časa. Slovanstvo lahko postane samo političen pojem, in s tem je določena vsa naloga slovanofilstva."
Naposled prične F. Rawita Gawronski svoj članek "Slovanski blok" z "navidezno skromnim dogodkom", z navalom Madžarov, ki je v IX. stoletju ločil poprej edino slovanstvo.
Avtor ne misli (kakor smo videli pri L. Lenardu, da je slovanstvo kljub temu ohranilo geografsko edinstvo, temveč slika usodne posledice ločitve: v najrazličnejših oblikah nadaljujejo Slovani do sedaj stalen boj zoper nemške osvoje-valce. Še vedno ne more dobiti slovanstvo v Evropi vpliva, do katerega ima pravico po razsežnosti svojega področja in številu prebivalstva (do 200 milijonov brez,Sibirije, torej v Evropi sami). To pa je žalostna posledica slovanske razcepljenosti: italijanski imperializem Jugoslovanom ne da misliti na neprimerno večjo nemško nevarnost na severu. Čeprav je pokopal versajski mir prenapete nemške načrte, je kmalu izrabila v svoj prid spretna nemška politika stalno nezaupanje med Anglijo, Francijo in Italijo. Zdaj si je Nemčija opomogla po porazu in z mrzlično naglico se oborožuje za boj zoper slovanske države. Pi-edvsem se bo potrudila oslabiti ali tudi uničiti Poljsko in Češkoslovaško, da bo potem imela proste roke na Zapadu. Žal, da je postala slovanska Rusija glavna pomočnica nemške mednarodne politike. Zveza sovjetskih republik na tihem podpira Nemčijo, ker samo na ta način misli z uspehom kljubovati Angliji pa Franciji. Kljub zborovanjem Zveze narodov in vsem mednarodnim pogodbam se pripravlja namesto miru nova velika vojna. Če so nehali Nemci radi previdnosti govoriti o zedinjenju z Avstrijo, ne pomeni to, da so za vselej žrtvovali ta načrt. V doglednem času bodo spet oživele zahteve po Alzaciji in Loreni, južnem Tirolu in nemški Švici. Kje je moč, ki bo takrat lahko kljubovala sto-milijonskemu nemškemu imperiju? Lokarnska pogodba in Kellogov sporazum zapirata pred sovražnikom okna, a mu pustita odprta vrata, ves evropski Vzhod. Ruska mejaša: Poljska in Češkoslovaška bosta vedno predmet nemških groženj in spletk. Vzlic tej nevarnosti nimajo Slovani polnovrednega prostora v Zvezi narodov. Zadovoljni so z vlogo paradnih komornikov, ki v svojih z zlatimi prameni obrabljenih frakih nastopajo pri svečanih prilikah. Slovanske življenjske zadeve se rešujejo brez vsakega sodelovanja slovanskih držav. "V položaju, ki ga zdaj zavzemajo Slovani v Evropi, so s,lični deci, ki se vnema za malenkosti, dočim preži sovražnik, da opustoši nje rojstni dom. Od ene strani nam ponujajo sleparski mir, na drugi nam grozijo z vojno. Mi pa tičimo v nastavljenih mrežah in kakor muha v pajčevini tožimo o pajku. Zaman: nobeno milo stokanje ne bo strgalo pajčevine." Avtor sklepa, da mora slovanstvo kot celota široko poseči v politično In gospodarsko evropsko življenje, sicer bodo hoteli Nemci podjarmiti slovanske države. Če hoče slovanstvo z uspehom kljubovati Nemcem in preprečiti povratek predvojnega suženjstva, mora skleniti tesno zvezo s Francijo in Italijo. Samo latinsko-slovanski blok bi utegnil Evropo obvarovati pan-germanizma, tudi če ne bi pristopila Sovjetska Rusija k slovanski zvezi.
(Konec prih.)	,
PRVIČ V KANADI
Detroit, Mich.
Petnajstega junija je bite nedelja. Kot nalašč je bilo lepo vreme za sprehod. Tudi mene je solnčno vreme izvabilo iz sobe na cesto. Še bolj sem se bil to pot požuril, da zapustim stanovanje, ker sem bil naprošen, da naj obiščem v Kanadi bolnika, ki leži mučno bolan v mestni bolnici.
Odzval sem se bil povabilu in to tem hitreje, ko sem čul ime Kanada. Tam še nisem bil, zato me je mikalo videti novi kraj. Samo, če ne bo težav glede potovanja, dostavim. Vzel
in potem na ladjo. Nisem imel ne tja in ne nazaj nobenih težav glede listin. Sam s seboj sem bil zadovoljen, da je šlo vse v redu. Ali sedaj sledi. Pazno poslušajte. Pravijo, da Bog Kranjca ne zapusti, če ga ne tepe, ga pa biča. Tako sem tudi jaz kot Kranjec prvič v Kanadi imel smolo.
Z lepim slamnikom sem se hotel postavljati po Kanadi, pa se mi je ponesrečilo. Ošabnost gre pred padcem. Padel sicer nisem, ker nisem v mokri Kanadi niti kapljice pokusil, ampak docela sem se prepričal, da je Kanada mokra in sicer
mazensko deževalo in jaz brez dežnika sem ubiral pot od bolnišnice do poulične železnice in na ladjo pa s slamnikom na glavi. — To je bila cestna slika.
Sicer je pod slamnikom zapisano "weatherized", to je, da slamnik prenese mokroto, ampak moj lepi slamnik ni prestal skušnje in ga bo treba poslati v New York v poboljše-valnico. Ker me je bil dež v Kanadi pošteno namočil, sedaj rad verjamem, da je Kanada mokra in da ima Kranjc smolo kot prvo ime K.S.K.J.
Želim drugim več sreče, kadar bodo šli prvič v Kanado. Svetujem jim, da s seboj vzamejo če ne dežnik, pa solnč-nik, da bodo vsaj nepokvarjen slamnik domov prinesli in po-tolažen trebušček, da bo mir pri hiši.
Cenjeni bravci Amer. Slovenca, sedaj pa ne smete misliti, da se mi je vsled tega do-godljaja nos globoko do tal povesil. O ne. Še smejal sem se na to, kot cigan belemu hlebu. Kaj hočeš, sem hitel tolažiti samega sebe, živemu človeku se vse pripeti, mrtvemu pa grob. E, groba pa še ne želim ne sebi, ne bolniku, ki sem ga bil obiskal, in ne bravcem Am. Slovenca, četudi ste se meni hudomušno smejali, ko ste či-tali to poročilo.
Poročevalec iz Detroita.
IZ URADA DR. "ZVON" ŠT. 70 J.S.K.J.
Chicago, 111.
Cenjeno občinstvo v Chicagi in okolici:—
Naznanjamo, da priredi društvo "Zvon" svojo veliko vrtno veselico dne 4. julija tega leta v prijaznem Willow Spring grovu, na prostorih rojaka Kegel, prej John Vidmarja. Odbor društva bo skrbel da po možnosti postreže svojim gostom. Nič preveč ne rečem, da bo za suha grla vse preskrbljeno, a za plesalce najboljša slovenska godba. Ako ne verjamete, pridite in se prepričajte. Nobenemu ne bo žal. Ker je vstopnina prosta, zaradi tega se pričakuje večje udeležbe od strani prijateljev društva in znancev.
Na veselo svidenje dne 4. julija 1930.
Karol Kapelj, tajnik dr. Zvon. -o-
Helenska družba prijateljev miru. Vsekakor prvotna o-značba ni bila ne krščanska ne kulturna in danes tudi ne politično mogoča.
-o-
SMEŠNA POSEBNOST Veliko pozornost je vzbudil med ljudstvom pred nedolg;m časom umrli stari farmar v državi Connecticut. Posebnost njegovega čudaškega življenja in življenja njegove 601etne hčere, ki ni še v svojem življenju prestopila očetovega far-marskega posestva, dokler ni malo pred smrtjo obiskala svojega umirajočega očeta v mestni bolnišnici. Vsa prestra-na in preplašena je bila ob pogledu na mestno drvenje in vrvenje.
Strogi oče ni nikoli verjel v modernizacijo. Kar si je sam vtepel v glavo, to je zahteval od drugih članov družine. V hiši ni smelo biti nobenega časopisa ali mesečnika. Vsa hišna oprava je bila grobo narejena. Podobno, kakor so jo imeli prvi naseljenci, ki so pribežali čez morje v to deželo in so si morali sami izdelovati pohištvo in vse orodje in opravo, karkoli so potrebovali. Mogoče, da je bila ta družina srečna, ker ni poznala nikakih modernih udobnosti in ker jih ni poznala, jih prav gotovo tudi ni pogrešala. Kljub temu se nam pa dozdeva tako življenje precej bedno in omejeno. Pri-prosto življenje ima svojo privlačnost in svojo lepoto. Za dosego priprostega življenja pa nikakor ni potrebno obračati hrbta vsemu svetovnemu napredku in se obzidati z nepro-dirnim kitajskim zidom.
-o--
"Amer. Slovenca" v vsako slovensko hišo, naj bo geslo vseh njegovih prijateljev!
POSTREŽLJIVOST
Kakor hitro so našli oziroma opazili novi planet, so že tudi natančno določili, kako daleč je. Ni bil sicer še nihče tam, pa vendar vejo. Tako-le so zapisali: Ako bi kdo zemljanov želel potovati na najnovejši planet, ki so ga pred kratkim o-pazili, bi moral prevoziti pot dolgo samo 4,000,000,000 milj. Ako bi potoval z brzino 250 milj na uro, kar bi bila že precejšnja hitrost, in bi se nikjer ne ustavljal, bi prišel 'na planet ravno leta 3930. Tor6j ravno čez dva tisoč let. Pre'ce.i dolga pot.
-o-
Kdor se brani časopisa, ta se brani znanja in to v lastno škodo.
sem s seboj potrebne listine in sem se bil prepričal na svojem sem šel na poulično železnico slamniku. Tisto nedeljo je gro-
Javne zahvale.
ALPEN TIWCWRO zoper izpadanje in za rast las sem rabil z najboljšim uspehom, za kar vam ostanem vedno hvaležen. F. Bosanec, Box 738, Schumacher, Out., Can. — Pri poznam, da je Vaša Brusiin tinktura zoper sive lase v resnici zelo koristna; meni so postali lasje popolnoma naturnt. Vam hvaležna Frances Polich, <->»-cago, 111. — Brusiin tinkturo zoper sive lase sem rabil z najboljšim uspehom; lasje izgledajo kakor mladeniču pri 16. letih; ostanem Vam hvaležen Sim. Zuber, Box 310, Kirklartd Lake, Ont., Cana. — Wahčič Fluid zofcei revmatizem in trganje po kosteh je v resnici najboljši na svetu; moj prijatelj je ležal 3 mesece bolan na rev-matizmu, in ko je začel rabiti Fluid, ie v 8 dneh popolnoma ozdravel, za kar Vam ostane vedno hvaležen; tudi meni blagovolite takoj poslati Vašega hvale vredhefta Fluida ena steklenico; Joseph Jenich, 283 Droiullard Rd„ Ford City. Ont.. Cana. - Moram v resnici pripoznati, da je Vasa fc-lza žavba najboljša na svetu zoper rane, mozulce in srbečo kožo; se Vam lepo zahvalim za Vašo pošteno postrežbo. Vain hvaležni D. Brarikovan. P. O. Box 48, Ambler, Pa- — Imel sem kurje oči na nogah in bradavice na rokah in v treh dnevih sem si oopolno-ma odstranil nadležno spako. Vam hvaležni John Grabjan, 3307—7th St., St. Louis, Mo. — Imam še na stotine zahvalnih pisem za te in druge bolez-ni. Zdravila so garantirana; pišite takoj po brezplačni cenik.
JACOB WAHČIČ.
TO INONO
POBIJALEC BOLGAROV
V Soluno se je do nedavna imenovala ena mestnih cest: "Cesta Bazilija, uoijalca Bolgarov". Sedaj so to cesto prekrstili v "Bazilijevo cesto". Ta Bazilij je dal po zmagi nad Bolgari pod carjem Samuelom oslepiti 14,000 bolgarskih vojnih ujetnikov. Zgornja cestna označba je hranila torej spomin na grozovito dejanje, izvršeno nad sosednjim narodom. Zdi se, da je prišel migljaj za prekrstitev ceste iz atenskih vladnih krogov, po drugih vesteh pa je dala pobudo za to'H36 E 95th St-- Cleveland, o.
DVE FARMI NA PRODAJ
v Pueblo, Colo., 6 in pol milje iz mesta. Prva je 34 akrov, pripravna za kokošjo, račjo, gosjo in purjo rejo; je pet studencev in je napravljen tudi precej velik reservoir. Posejane je 8 akrov koruze. Voda za namakanje se lahko napravi, da se dobi iz rezervoarja. S to farmo gre "engine" za 8 konjskih sil, gre tudi 600 piščet, 50 kokoši, 85 gosi, 60 puranov, 150 rac, 50 zajcev, 3 guena kokoši, 4 prašiče breje, dve kravi, dve telici, en bik in en merjasec; so 4 kokošnjaki, 3 veliki 12 x 20, eden je 16 x 40, je šenda za gosi in -race, štala za 6 govedi, so dve šendi za zajce, so 4 svinjaki. Hiša je samo ena sobai in zraven majhen garaž. Cena za vse to je samo $4,200 (štiri tisoč dve sto dolarjev). Proda se tudi brez živali, je pa cena toliko nižja.
Druga farma je 20 akrov, od vocle polna pravica za namakanje; na farmi je hiša s štirimi sobami in dva porča, pod hišo je velika klet; je stre-"fiinra krmo, velika 20 x 40, zraven je štala za krave in konje 16 x 20, šenda zaf|st&šine-rijo 26 x 50, poletna ktihinja in porč 18 x 20, šenda za žito 12 x 16, kokošja šenda 12 x 18, dva cementirana vodnjaka, 1 ročna pumpa za vodo in ena 20 centimetrov pumpa na ga-zoline; engine za 8 konjskih moči. To vse je v najboljšem stanju. Zemlja je vsi posejana, je čez sto sadnegi in senčnatega drevja, 4 ak/i detelje, je letos vsejane 10 akrov koruze, drugo je zelenjava za na trg, kakor tomatoes, fižol, ku-marce in kumare, buče, zelje, repa, korenje, pesa, paprika, salata, češenj, čebula, hren-jagode in vrtne borovnice. Na posestvu je povsod napeljana električna razsvetljava in telefon. — Cena s pridelki je $11,500 (enajst tisoč pet sto dolarjev), brez pridelkov $10,000 (deset tisoč dolarjev).
Rada bi nekaj gotovihe, drugo 5 procent interes, ^zrok prodaje starost in bolezen.
Frank in Mary Hegler, R. R. 2, Box 196, Pueblo, Co?o. (3184)
OB ZATONU CARSKE RUSIJE
(Dalje.)
8. febr.: Danes ob 10. je prišla gospa Solovjev, ob 10:10 je prišla Marija Golo-vina, ob 11:50 je prišla kneginja Tatjana Šakovskaja, ki je po petdesetih minutah zopet odšla. Točno ob dvanajstih je sprejel Rasputin svojega zasebnega tajnika Simonoviča, ob 12:10 pa je prišla žena štabnega kapitana Sandeckega, ki je po desetih minutah že zopet zapustila kabinet.
12:20 je odšla Kaptinskaja, ob 12:40 je prišel neznan človek v uniformi in v avtomobilu, da odpelje Rasputina.
Ob 1:35 je prišel tajni svetnik in senator Mamontov, ob 1:40 je prišla Bazilev-skaja v spremstvu Garove; obe gospe sta ostali pri Rasputinu poldrugo uro. Ob 2.
se je oglasil pri Rasputinu Simanovič z nekim uniformiranim moškim. Po 20 minutah pa je zopet odšel. Nato je prišla neka oficirska gospa, ki je ostala pri Rasputinu petindvajset minut. Ob 3:30 je prišel Simanovič v tretjič in ostal pol ure. Ob 4:10 je prišel Kniersche s par steklenicami vina, ob petih Turovič in Červinskaja in ob 5:10 gospa Solovjev. Četrtič je nato prišel tajnik Simanovič ob 6:20. Ob 6:45 je prišel Risebnikov, ob 7:20 neka neznana dama, ob 9:30 Dobrovolskaja, ob 10 Katarina Berman, ob 10:10 gospa Turosceva in njen mož ter ob 11:10 zopet Kniersche. Ob 11:15 je prišlo še pet oseb, tako da je bilo skupno pri Rasputinu petindvajset oseb.
9. februar: Gostje so se razšli ob treh zjutraj. Ob 9 je nato prišla Ana Virubova in nato navaja poročilo zopet celo vrsto oseb, ki so bile pri Rasputinu.
Iz teh poročil se jasno vidi, kako silno so obiskovali ljudje Rasputina in zlasti pridno žene. Te pa iz najrazličnejših družabnih slojev, od kneginj, grofic in velikih dam do najbolj bednih prostitutk.
Rasputin sprejema.
Če je kdo pozvonil na Rasputinovem stanovanju, potem je prišla odpirat vrata starejša, srednjevelika žena v črni obleki in z belo ruto na glavi. To je bila Dunja, oddaljenejša sorodnica Rasputina in obenem njegova služkinja. Novega gosta je premerila s svojimi sivimi očmi in ni skrivala svoje nezaupljivosti. Nato je zamrmrala: "Ali ste naročeni? Da? No, potem vstopite!"
Če se gost ni naprej prijavil, potem se je Dunja izčrpno informirala o namenih obiskovalca, ki je moral prenesti pravcato zaslišanje. Šele potem, ko je bila Dunja čisto zadovoljna z odgovori gosta, je odšla prijavit obiskovalca. Kmalu nato je zopet prišla in rekla: "Grigorij Jefimovič ni doma," ali pa "Grigorij Jefimovič vas prosi, da vstopite".
Rasputin je navadno vstal ob šestih zjutraj in takoj nato odšel k maši v Afonsko-je Padvorje. Od maše je prišel, obdan od svojih častilcev in prijateljev domov, kjer ga je že čakal zajutrek. Starec je zlasti ljubil čas s rčnim prepečencem. Proti osmi
uri dopoldne so prišli že prvi prosilci.
Najsigurneje se je dobilo Rasputina doma ob desetih dopoldne. Naj je prebil Rasputin noč še tako burno, ob desetih je bil vendarle skoraj vedno doma, ker takrat se je redno vsak dan oglasil telefon iz Carskega Sela. Kakor hitro je zazvonil zvonec, je odhitela Dunja h telefonu in javila:- "Tu številka 646-46 in kdo tam?" — Vprašala je navadno precej osorno, kakor hitro pa je slišala, da hočejo govoriti iz Carskega Sela, je takoj uljudno in usluž-ljivo sporočila, da takoj obvesti Rasputina. Nato je zakričala v Rasputinovo delovno sobo: 'Ana Aleksandrovna je pri aparatu.'
S hitrim korakom je odšel nato Rasputin h telefonu in zaporedoma so se oglasili njegovi pretrgani odgovori: "No, kaj pa je? No, dušica, kaj želiš? Ljudje so pri meni, seveda. Ampak takoj pridem!"
Od vsakokratnega razgovora Rasputina z Virubovo je bila odvisna njegova volja. Takoj ko je odbila deseta ura, so že prišli tudi vsi redni Rasputinovi gosti: polkovnik Komisarov, knez Andronikov, bankir Rubinstein, zaupnik dvornega konjarja
Burdukova in cela vrsta politikov, ki so vsi prišli v nadi, da bo Rasputin roročal o svojem telefonskem pogovoru ^ Carskim Selom in da bodo tako zvedel? važne politične novice. Vsi ti "gosti p * deseti uri" niso ostali in so takoj, ko so zvedeli, kar so Želeli, odhiteli v svoje avtomobile, da se pogovore s svojimi družabniki in prijatelji
o novih vesteh.	.
Nato pa so prihajali razni prosilci. Hitro jih je bila polna predsoba in potrpežljivo so čakali, da pridejo na vrsto. Včasih je bilo teh prosilcev tako veliko, da so morali nekateri čakati kar na stopnicah. Posebno v praznikih je bilo mnogo prosilcev. Ras-putinova hčerka je pripovedovala, da so morali v takih dneh stati ljudje celo na cesti.
(Dalje prih.)
Samo cent in pol stane "Am. Slovenec" naročnike dnevno. In vendar koliko zanimivosti in koristnega berila najdete v njem za ta cent in pol.
Sreda, 2. julija 1930
AMERIKANSKI SLOVENEC
_»—
_
Stran S
m
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^^P1 )/--------\č
a
Slovanska
DENVER, COLORADO. Naslov in imenik glavnih uradnikov. UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo. Podpredsednik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: ^ffatt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo.
2.	nadzornica: Mary Grura, 4949 Washington St., Denver, Colo.
3.	nadzornik: Joseph Škrabec, 412 W. New York A v., Canon City, Colo.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place., Chicago, 111.
2.	porotnik: Anton Rupar, 408 E. Messa Ave., Pueblo, Colo.
3.	porotnica: Rose Grebene, 1126 E. 61st St., Cleveland, O.
4.	porotnik: Edvard Tomšič, 313 E. Topeka Ave., Trinidad, Colo.
5.	porotnik: Peter Blatnik, Box 286, Midvale, Utah.
URADNC GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na Klavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine.
SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO!
lOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
IZ GLAVNEGA URADA Z.S.Z.
Službeno se naznanja, da polletna seja gl. izvrševalnega in nadzornega odbora Zapadne Slovanske Zveze se prične v pondeljek, 21. julija, ob 8. uri dopoldne v glavnem uradu. V smislu pravil so se dolžni udeležiti te seje sledeči gl. uradniki: Gl. predsednik, gl. tajnik, gl. blagajnik in trije nadzorniki, oz. nadzornica.
Vse prošnje in priporočila od strani društev in posameznih članov naj se pošljejo, da bodo prispela na gl. urad ne pozneje kot do označenega dneva.
Za gl. urad Z.S.Z.:	Anthony Jeršin, gl. tajnik.
FINANČNO POROČILO Z. S. Z.. ZA MESEC MAY, 1930. PREJELI OD DRUŠTEV:
Št. dr. 1.
3.
4. Š. 6.
7.
8. 9.
11.
13.
14.
15.
16. 17. 20. 21. 22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
36.
37.
38.
40.
41.
42.
43.
44.
Smrt.	Bolniška razreda		Pošk. Dobrodel. Onemog. Strošk.				
sklad	$1.00	$2.00	sklad	sklad	sklad	sklad	Skupaj
158.76	129.00	5.70	27.30	3.70	8.50	46.25	379.21
220.75	188.25	19.95	40.95	5.46	13.65	68.50	557.51
41.30	24.75	24.65	6.45	.88	2.20	11.00	111.23
141.11	100.50	42.75	22.50	3.02	7.50	38.00	355.38
24.74	21.75	2.85	4.50	.60	1.50	7.50	63.44
157.34	112.50	2.85	23.55	.3.14	.7.75	39.25	346.38.
29.20	24.75	19.95	6.00	.80	2.00	10.00	92.70
75.91	69.00	22.80	15.60	2.10	3.45	26.50	215.36
28.27	22.50	8.55	5.55	.74	1.00	9.25	75.86
10.97	9.00	5.70	2.10	.28	.70	3.50	32.25
65.77	34.50	91.20	11.85	1.58	3.85	19.75	228.50
29.11	9.75	71.25	5.70	.76	1.90	13.40	131.87
198.84	177.75	11.40	38.70	5.16	12.90	64.75	509.50
38.35	32.25	22.80	7.65	1.02	2.55	12.75	117.37
28.00	24.75	—.—	4.95	.66	1.65	8.25	68.26
63.16	35.25	75.95	11.10	1.48	1.15	18.50	206.59
71.21	30.00	74.50	9.90	1.34	3.30	17.25	207.50
52.76	27.00	39.90	8.25	1.14	2.75	14.25	146.05
29.94	23.25	2..8S	6.00	.80	1.90	10.25	74.99
31.68	12.75	54.15	5.40	.74	1.30	9.25	115.27
35.68	6.00	62.70	4.80	.66	1.60	8.25	119.69
18.13	2.25	39.90	2.55	.34	' .85	4.25	68.27
17.54	15.75	8.55	3.75	.50	1.20	6.25	53.54
85.01	66.00	—.—	13.80	1.84	4.60	24.25	195.50
62.42	9.75	67.60	7.35	1.00	2.25	12.50	162.87
2.68	3.75	17.10	1.95	.26	.65	3.25	29.64
62.39	35.25	84.50	11.55	1.56	3.90	19.50	218.65
46.93	41.25	19.95	10.50	1.40	1.45	17.50	138.98
29.24	7.50	37.05	3.75	.50	1.10	6.25	85.39
37.47	13.50	35.05	5.10	.68	1.60	8.50	101.90
16.32	8.25	31.35	3.30	.44	1.05	5.75	66.46
18.85	6.75	37.05	3.30	.44	1.10	5.50	72.99
31.30	10.50	39.90	4.20	.56	1.40	7.00	94.86
44.80	46.50	5.70	10.05	1.38	3.15	17.25	128.83
2.10	6.00	—.—	1.35	.18	.45	2.25	12.33
11.53	10.50	—.—	2.10	.28	_,_	3.50	27.91
10.32	3.00	14.25	1.35	.18	!45	10.45	40.00
2029.88	1401.75 1100.40		354.75	47.60	108.30	610.35	$5,653.03
RAZNI DRUGI DOHODKI:
Obresti od $2,000 Metropolitan Prop.........................$ 65 qo
Obresti od $7,000 Alamosa, Colo. Sewer	210 00
Obresti od $2,500 Santa Fe, N. M. pav.....ZZ.'Z "75.00
frotečeni obresti na $2,000 prodanih Woodcr......... 43.00
"utečeni obresti na $2,006 prodanih Santa Fe
n ,pav.....................................................................'......... 53.00 $446.00
Dobiček na prodanih Woodcroft obveznicah........................................................20.00
Kon-esija na kupljenih $6,000 Chaffee Co. Court House................60.00
$526.00
Sktpni dohodki ...................................................................................... $ 6,179.03
Preostanek 1. maja, 1930 ...................................................................... $122,491.82
Skupaj ..................................................................................................... $128,670.85
JZDATKI Z. S. Z., ZA MESEC MAJ, 1930:
Za posmrt'nine ...... .......................................................$1601.00
/a bolniške podpore,jz $2.00 sklada ....................... 609.00
Za bolniške podpore ;>. 00 si<iada ........................ 1215.50
Za operacije .........-......................................................................_ 200.00
Provizije za nove člartg V..................... ................... "m!00
Skupaj izplačali društvom .........................'„'..".""............... $3,639.50
KT .	RAZtol DRUGI IZDATKI:
Najemnino pisarne ........................................................$ 18q0
Tajniška nlača .............................................175^00
Poštnina tajnika .................................y..."!""Z"ZZ 4^00
Poštnina in express za pravila ................... "........... 28.12
Tiskanje pravil'........................................331! 50
Za sestavo in prestavo pravil (Anthony Jeršin) 110.00 Telefon (4.00 in v Pueblo v j0hn Cemiri zadevi 1.05 5.05
Aktuary, za ocenitev certifikatov ............................ 25.00
Colo. Badge & Novelty Co........................6 50
The W. H. Kistler Stationary Co. (Trial Bal. Book) 4.00
franklin Press za platnice tajniških knjig ............ 20.00
First National Bank, najem varnostne shrambe.... 15.00
Ootečeni obresti na kupljenih obveznicah............ 99.00 $841.17
Skupni izdatki v maju .......................................................................... $ 4,4*80.67
Preostanek 31. maja ,1930 .................................................................... $124,190.18
PODROBEN PREGLED IZPLAČIL DRUŠTVAM:
Smrtnino za pok. Joe Tuli, čl. dr. št. 5, izplačano materi ...................
iogrebni stroski za pokojnim John Može, čl. dr. št. 5 . pmrtnino za pok. Helen Pilich, čl. dr. št. 8, izplačano možu...............
..$1000.00 .. 100.00 .. 500.00
BOLNIŠKE PODPORE:
Št.	Ime			Št.	Ime		
dr.	člana (ice)	Svota	Skupaj	dr.	člana (ice)	Svota	Skupaj
1.	John Stermole	$10.00		23.	Ignac Strumbel	15.00	
1.	Anton Hefner	10.00		23.	Frank Ivancic	10.00	79.00
1.	Matt Mikan	21.00		25.	Frank O čepek	72:00	
1.	Alvira Martinac	10.00	$51.00	'25.	Sam Zavolovsek	28.00	
3.	Mary Fabyan	61.00		25.	Mike Konecni	23.00	123.00
3.	Frank Slak	20.00		26.	Ivana Straziscer	48.00	48.00
3.	Joseph Skoff	30.50		28.	John Kozjak	28.00	
3.	John Starcar	20.00		28.	Bias Podpechan	10.00	
3.	Joe Mehle	20.00		28.	Frances Schenk	16.00	
3.	Louis Germ	19.00		28.	Vincent Zerngast	28.00	82.00
3.	Tina Kastelic	36.00	206.50	29.	Frances Poje	37.00	37.00
4.	Steve Arlica	18.00	18.00	30.	Peter Zmerzlikar	9.00	
5.	Joe Bozig	13.00		30.	Alfred E. Clavel	40.00	49.00
5.	Joe Dornik	53.00		32.	Justina Sajn	12.00	
5.	John Stibernik	20.00	86.00	.32.	Frank Pivk	40.00	
6.	Martin Mertel	14.00	14.00	32.	Frances Rutar	10.00	62.00
7.	Mary Puzelj	30.00		33.	Agnes Hren	61.00	61.00
7.	Jennie Glivar	19.00		34.	Ignatz Skoda	24.00	
7.	Josephine Perko	20.00		34.	Katy Mihelcich	17.00	
7.	Katarina Vuksinich	20.00		34.	Frank Racich	30.00	71.50
7.	Caroline Penca	10.00	99.00	36.	Anton Strubel	42.00	42.00
8.	Anthony Pistotnik	48.00		37.	Andrew Gustafson	28.00	28.00
8.	Jennie Crepinsek	13.00		40.	Joe Softich	16.00	
8.	Angela Orazen	25.00		40.	Joe Shain	62.00	
8.	Mary Terlep	16.00	102.00	40.	Matt Benigar	42.00	
9.	Johana Slug	6.00		40.	And. Milosevich	28.00	148.00
9.	Frank Roseman	31.00		42.	John N. Tome	7.00	7.00
9.	Mary Carpini	11.00	48.00				
							
11.	Annie Slogar	10.00	10.00		Skupaj ..................$1824.50 $1824.50		
13.	Willie Golob	47.00	47.00				
14.	Anna Dupin	10.00			OPERACIJSKE PODPORE:		
14.	Anton Dupin	25.50					
14.	Joe Nucich	29.00		5.	Pauline Klune $100.00		
14.	Frank Prozen	9.00		8.	Jennie Crepinsek	100.00	
14.	Rose Brajkovich	32.00	105.50		Skupaj ....................		$200.0C
16.	Frank Babich	1-3.00					
16.	Anna Pachak	32.00		PROVIZIJE IN POVRNJENE			
16.	John M. Stonich	14.00			ZDRAVNIŠKE PREISKAVE:		
16.	John Kambich	33.00	92.00				
71.	Joe Kremensek	20.00	20.00	20.	Eva Zeleznikar	$1.00	
20.	Katarina Plutt	27.00	27.00	23.	Joseph Kocevar	2.00	
21.	Valentine Novljan	26.00	26.00	26.	Louis Rudolph	1.00	
22.	Kata Franich	25.00		28.	Joe Bohorch	6.00	
22.	Mike Smith .	10.00	35.00	29.	Mary Vidmar	2.00	
23.	Anton Žagar	28.00		44.	Frank M. Tomsic	2.00	
23.	Frank Glach	26.00					
							$14.00
SPDEMEMBE V ČLANSTVU Z. S. Z., ZA MESEC MAJ, 1930:
I1I1II[IMIIIIMII11IB1IM11IIWII;IBIIII!1[|[|IBII!1M[|IIW[IM
FINANČNO POROČILO ML. ODD. Z. S. Z., ZA MESEC MAJ, 1930. PREJELI OD DRUŠTEV:
Št. dr.	Vsoto	Št. dr.	Vsoto
1.	18.75	26.	4.50
3.	13.80	27..	4.95
4.	6.00	28.	1.35
5.	9.90	29.	4.80
6.	3.00	30.	5.25
7.	3.60	31.	.45
8.	.45	32.	3.00
9.	9.15	33.	7.65
11.	1.05	34.	.75
14.	5.85	36.	1.50
16.	17.55	37.	1.05
17.	2.10	38.	.60
20.	1.95	40.	.90
21.	3.90	41.	9.75
22.	1.50	44.	1.35
23.	1.65		
24.	2.10	Skupaj ......	.........$151.50
25.........	- v ■ 1.35,		
Obresti od $1,090 Šarita Fe, N. M. Pav. obvoznice ........
$30.00
Skupni prejemki ........................................................................$ 181.50
Preostanek 1. maja, 1930 ........................................................$4,249.86
Skupaj ...................................................................................$4,431.36
IZDATKI V MAJU. 1930:
W. H. Kistler Stationary Co., za knjigo ....................................$ l-80
Preostanek 31. maja, 1930 ....................................................$4,429.56 ■
Denver, Colo. 16. junija, 1930.	Anthony Jeršin, gl. tajnik.
Od št. 1 prestop, k št. 7: Antonia Zgajnar, c. 1407; k št. 41: Albert Ya-vornick ,c. 3143; Louis Yavornick, c. 3855; Edward Yavornick, c. 4385. Susp.: Joseph Meglen, c. 350; Joseph Meglen Jr., c. 3744. Zniža boln. podp. iz $2.00 na $1.00: Luka Sžbec, c. 2301.
K št. 3 pristop, iz ml." odd.: Anna Micklich, c. 4451, R. 16, zav. $500 in $1. Susp.: Anthony Gornick, c. 2850; Alex Maikovich, c. 3190; Joseph Tron-tel, c. 3372. Znižajo boln. podp. iz $2.00 sia $1.00: John J. Germ, c. 3305; Alex Kras Papus, c. 3105.
K št. 4 pristop, iz ml. odd.: Frank Sever, c. 4452, R. 16, zav. $500; Joseph Sever, c. 4453, R. 16, zav. $1000 in $1. Zopet sprejet: Joseph Smith, c. 3752. Susp.: Angeline Predovicli, c. 3721.
Pri št. 7 zopet sprejeta: Matilda Meglen, c. 3722. Susp.: Rose Koshak, c. 4263; Dorothy Palcic, c, 3455; Mary Popish, c. 2245. Umrla dne 14. maja: Josephine Perko, c. 1299, stara 48 let. Vzrok smrti dolgotrajna bolezen na krvnem pritisku in naposled mrtvoud. Pristopila v Zvezo 14. junija 1914, zavarovana je bila za $500, R. 32.
Pri št. 8 umrla dne 11. maja, 1930: Helen Pillich, c. 407, stara 57 let. Vzrok smrti: Samoumor. Pristopila v Zvezo 18. decembra, 1919, zavarovana je bila za $500, R. 32.
Pri št. 9 susp.: John Ratkovich, c. 2731; Steffie Ratkovich, c. 3903.
Pri št. 11 zopet sprejeta: Anna Kochan, c. 2556; John Kochan, c. 2923.
Pri št. 13 susp,: Anton Simonski, c. 1118.
Pri št. 14 susp.: Martin Matekovich, c. 3692; John Krissman, c. 3566; Katy Krissman, c. 3789.
Pri št. 15 zopet sprejeta: Angelina Badovinac, c. 3457; Geo Badovinac, c.
2979.
K št.. 16 pristop, iz ml. odd.: Mar.y Vidmar, c. 4455. R. 16, zav. $500. Na novo pristop.: Stephania A. Dolak, c. 4456, R. 19, zav $1000 in $1; Ivan Si-monich, c. 4457, R. 31, zav. $1000 in $1. Zopet sprejeti: Joe Bozaich ,c. 502; Mary Bozaich, c. 2036; Martin Cash, c. 3792; Frank Germ, c. 2994; Rudolph Kastelic, c. 3515; Louis Kastelic, c. 3516; Anthony Perse, c. 1803. Susp.: Joseph Egan, c. 4174; Angela Jaklich, c. 1906; John Mesojedec, c. 4162; Rose Mohorcich, c. 3512; Mary Peterson, c. 3443; John Rebol, c. 2997; Mary Rebol, c. 1908. Zniža boln. podp. iz $2.00 na $1.00: John Petek, c. 3231.
Pri št. 17 poviša smrtnino iz $500 na $1000: Petar Sasich.^c. 2838;. Zniža boln. podp. iz $2.00 na $1.00: Dragotina Sukla, c. 1073.
K št. 20 pristop, jz. ml. odd.: Pauline Ponikvar, c. 4458, R. 16, zav. $1000 in $1.
K št. 21 pristop, iz ml. odd.: Sylvia Erzar, c. 4459, R .16, zav. $500 in $1. Zopet sprejet: Vinko Jagodic, c. 1457. Susp.: John Keeffner, c. 3796.
K št. 22 pristop.: Edward Skufca, c. 4460, R. 20, zav. $1000 in $1; Joseph Skufca, c. 4461, R. 26, zav. $1000 in $1. Zopet sprejeti Frank Ambrose Tr., c. 3864; Joseph Brodnick, c. 3880. Susp.: John Busico, c. 2718; Pasquali-iio Busico, c. 3472; Anton Kranc, c. 3698; Frances Kranc, c. 3697; Andrew Pervan, c.'2598.
K št .23 pristop.: Louis Rozman, c. 4402, R. 32, zav. $1000 in $1.
Pri št. 26 susp.: Luba Torzak, c. 2654; Tony Wikson, c. 3677; Nick Wi-xon, c. 4431; Mary Wixon, c. 4081; Antonia Kalister, c. 3057; Jacob Vi-drih, c. 1653!
Pri št. 27 susp.: Joe Culkar, c. 3006.
Pri št. 29 zopet sprejete: Marv Bambic, c. 4101; Antonette Donat, c. 3959; Catherine Derin, c. 3801; Mary Gainor, c. 3911; Mary Hočevar, c. 3289; Johana Maver, c. 3408; Angela Prijatelj, c. 3678: Mildred Vukmiro-i-ich, c. 4011; Julia Wukmirovich, c. 3836; Antonia Zadnik, c. 4127. Susp.: Mary Delis, c. 3706; Mary Hochevar, c. 3806; Rose Kopperman, c. 3940; Vida Kuhar, c. 3259; Johana Mervar, c. 3261; Antonia Mihevc, c. 4150; Julia Makse, c. 4205; Theresa Navoda, c. 3014: Mary Novak, c. 4201; Theresa Pechavar, c. 3477; Julia Tomsich, c. 3915; Katarina Tome, c. 3450; Julia Vo-kach, c. 3893; Anna Zibert, c. 3841; Josephine Kosely, c. 3012.
K št. 30 pristop.: Joe Penovich, c. 4463, R. 39, zav. $1000 in $2. Susp.: Attilio Spigareli, c. 3069.
c. 4464, R. 37, zav. $500 in $2; Frank Zopet sprejeti: 4nton Futur,. c. 4280; c. 3949; Frances Kernc, c. 3962; Matt 3132; Antonia Urankar, c. 3850; Jo-
K št. 32 pristop.: Martin Makse, Rostan, c. 4465, R. 31, zav. $500 in $2. Joseph Jekn, c. 3948; Katarina Jelen, Mihelcic, c. 1944; Frank Medved, c.
seph Urankar ,c. 3851. Susp.: Josephine Gale, c. 4104., Umrla 28; aprila, 1930: Agnes Flis, c.4013, stara 30 let. Pristopila y Zvezo 9. decembra, 1928 zavarovana je bila za $1000, R. 28. Zniža boln podp. iz $2.00 na $1: Frank Medved, c. 3132.
K št. 33 pristop.: Frank Grill, c. 4466, R. 44, zav. za $250 in $1; Frances Horwath, c. 4467, R. 35, zav. $500; Louis J. Zefran, c. 4468, R. 24, zav. $250 i" $1: Rev. Hijacint Podgoršek, c. 4469, R. 39, zav. $250 in $1; Rev. Alexander Urankar, c. 4470, R. 28, zav. $250 in $1.
Pri št. 34 zopet sprejeta: Mary Gorishck, c. 4085. Susp.: Louis Racich, c. 3708. Črtan: Joe Skvarch, c. 3778. Zniža boln. podp. iz $200 na $1.00: John Bencic, c. 3709.
K št. 36 pristopil: Bob Filak, c. 4471, R. 34, zav. $1000 in $1. Zopet sprejet: Simon Milača, c. 4304. Susp.: Joseph Benkovich, c. 3559; Anna Benko-vich, c. 4346; George Cikulin, c. 4303; Mike Dragovich, c. 3866; John Do-linšek, c. 3556; Frank Košir, c. 4154; Elizabeth Pintar, c. 4377; Luka Vodo vich, c. 3781; Julia Snyder, c. 4413.
Pri št. 38 susp.: John Eleshuk, c. 4031; Rudolph Gunter, c. 4306; Agnes Simonich, c.-3922. Zniža boln. podp. iz $2 na $1: Frank Lumbert, c. 3920; loe Kalister, c. 3973.
Pri št. 40. susp.: Joe Frunk, c. 3990 .
No. 41 Entered: Joseoh Bodnar, c. 4472, C. 49, Insured $250 and $1. Decreased Sick Benefit from $2 to $1: Joseph Abzetz, c. 2268.
Za gl. urad Z. S. Z.	Anthony Jeršin, gl. tajnik.
DOPIS III. NADZORNIKA ZSZ.
Canon City, Colo.
Ravno sem se mudil po svojih o-pravkih v Denver, Colo. Pa sem še ostal tam, da sem se udeležil seje društva "Trail Blazers'' št. 41, ZSZ. Že takoj pri vstopu v dvorano sem bil prijetno iznenaden, ker sem videl same mlade fante in dekleta, ter člane mladinskega oddelka, ki so bili prisotni na otnenjeni seji. Ko sem bil predstavljen po sobratu Joseph Shabal, vrlemu predsedniku omenjenega društva, sem z zanimanjem opazoval uradnike in članstvo, ki se tako zanimajo za "svoje društvo. Vsa čast uradnikom, posebno še predsedniku, za vzorni red in vodstvo pri društvu. Velikokrat sem se že udeležil vsakovrstnih društvenih sej in sej delavskih unij, pa lahko rečem, da na tako neprisiljeni in prijetni seji še nisem bil.
Torej še enkrat vsa čast uradnikom in članstvu, ki se tako lepo zanimajo za procvit in napredek mladega društva. — H koncu vam kličem, le tako naprej mladi sobratje in sosestre društva "Trail Blazers" št. 41, ZSZ. Sedaj že ste nam precej znani, da ste eno najbolj napredno društvo pri Zvezi.
Naj torej za sedaj zadostuje. Kadar pa zopet prilika nanese, da pridem v Denver, se bom zopet z veseljem udeležil vaše seje. Ob enem svetujem vsakemu članu ZSZ., ako se slučajno nahaja v Denverju, Colo., ob času ko se vrši seja omenjenega društva, da jih na seji obišče in prepričan sem, da ne bo nikomur žal. — Naprej za večjo in močnejšo slovensko organizacijo na zapadu. — Ostajam vam udani.
Joseph Skrabec, III. nadz. Z. S. Z.
412 W. New York Ave., Canon City, Colo.
-o--
VABILO NA PIKNIK
Denver, Colo.
Društvo Kraljica Sv. Rožnega Venca, št. 7, ZSZ., bo priredilo svoj letni piknik, v nedeljo 13. julija, na Kalce-vicevi farmi. Na ta piknik ste uljudno vabljeni vsi rojaki iz Denverja in okolice. Odbor se marljivo pripravlja že v zadnjih štirih tednih, da bo onim, ki se boste udeležili omenjenega piknika, najbolje postreženo. Zato je upati, da bo vsaka članica pripeljala svojega možička in mogoče še par prijateljev. Članice, ki pa niVnate možičkov, boste pa prav gotovo pripeljale svoje prijatelje, da se z rami za par ur zabavajo v prosti naravi. Kadar me ženske kai priredimo imamo vselej lep uspeh, ker naše članice so vse dobre in aj;ilne. Poleg tega imajo pa tudi veliko prijate-liev. kateri se tudi ^si radi udeležijo, da siobdrže prijateljstvo z našimi Kra-liičicami. Zato smo tudi sedaj trdno uverjene, da ne bo nobene naše članice, ki bi izostala od omenjenega piknika. Na nmenieni piknik se pride sledeče: — Oni, ki imate svoje kare, pridite k domu slovenskih društev. Tam boste gotovo pobrali katerega svojega prijatelja in od tam pojdjte naravnost do Washington Streetu, dokler ne pridete do omenjenega piknika: imeli boste ravno 8 milj od doma slovenskih društev proti Fredricku. Za one. ki pa nimate svojih kar, bomo pa tudi preskrbele, da bodo po vas prišli v dom
(Dalje na 4. str.)
/ Here's how the
Skupaj ...............................................................................................................$1600,00
1 FRENCH phrase it ) ^s^b^TO^iseV
Le meilleur que F on puisse acheter pour son argent
Pazite na Tonijevo sliko na vrhu vsake kante.
Knjižica z recepti za pripravo dobrih jedil se na prošnjo pošlje na vsak naslov.
- tisti, ki znajo čitati francosko, vedo, da gornje pomeni "NAJBOLJŠE, KAR MORE DENAR KUPITI." In tisti, ki uporabljajo Budweiser-jev ječmenov sladni sirup, vedo, da ni na svetu boljšega izdelka te vrste - kajti vsebuje ne nika-kih nadomestkov, ponaredb, primeskov, umetnega barvila ali dišav. Vsaka kapljica je garantirana, da je 100 odstotno čista. Stoji po kakovosti na višku v vsej industriji sirupa.
Aithettser-Buscli
Budweiser
Barley-Malt Syrup
LIGHT OR DARK - RICH IN BODY - NOT BITTER
Western Sales Corporation 1525 Newberry Avenue Distributors}	ChicagoIII
Phone, Canal 7051	bli „
BM-142
ANHEUSER-BUSCH^ ST. LOUIS
I
Also Makers of Busch Extra Dry Ginger Ale
Stran '4
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sreda, 2. julija 1930 ^

Gospodin Franjo
i
ROMAN.	^ w
^ ! ' Spisal Podlimbarski. 'J
'V sredini tihe gozdne prirode bom preživel zimo ter skrbel za delavce,' je premišljeval, sedeč na vozu. 'Morda ne potečejo tedni mirno ,a vsekakor je tam prijetneje nego v mestu pri brezsrčni družbi. Zadnje tedne sem nekako otrpnil za vse, kar se godi na otoku. Gotovo izvirajo od tam tudi koristni poizkusi, poštena stremljenja, dobra volja, toda vse to utone v krivicah teh krutih ljudi. Čemu i-majo Jovico toliko časa zaprtega, čeprav so prepričani o njegovi nedolžnosti!' Obžaloval je, da njegovo pričevanje ni osvobodilo Milo-ševiča, kar je obetal Danici. V Tuzli je bil parkrat sklenil, da sede na konja in pojezdi pod Konj-planino ter izpregovori z deklico, toda okolnost, da ni mogel rešiti njenega brata, ga je zadrževala od izleta. 'Še to zimo se hočem ruvati z Bierkopfom — tako je nadaljeval svoje misli — potem pa hajdi dalje v svet! In Danica pojde z menoj. Tukaj me bodo zasmehovali, da vzamem preprosto deklico, pa ona ni iz takozvanega nizkega rodu, saj je hčerka hercegovskega vojvode. Njenega očeta ni imenoval ne cesar ne sultan za vojvodo, narod ga je dvignil na ščit, ko je bil spoznal njegovo silno dušo in plemenito ter požrtvovalno ljubezen do Hercegovine. Svojo ženo bom gledal s svojimi očmi: kakšna se bo zdela drugim ljudem, za to mi ni mar.' In začela se mu je smehljati rodbinska sreča, kakršno je videl pri Hrenovih : tu in tam kakšne neprilike in sitnosti, a človek se jih privadi in za njimi zašije tem lepše solnce sreče. Sklenil je, da že z novim letom odpove deželni vladi službo. Ker je bil z njo dogovorjen za trimesečno odpoved, bi moral služiti še do konca sušca. In spomladi z Danico dalje v svet, kamor kaže božji prst.
V Samojlovem hanu je trebalo poduškati, ker voznik je moral spotoma naložiti meso in še nekaj drugega brašna za delavce. Samojlo in njegova žena sta skrajno prijazno pozdravila inženirja, ki se pa za njih uslužnost ni zmenil dosti in je le priganjal liferanta, naj hitro odmeri.
"Oh, gospod inženir! Kako sem vesela, da ste se zopet vrnili. Zdaj zopet zavlada toliko potrebni mir v delavski koloniji," je govorila sveža in brhka gospa Etelka in Samojlo je zlostno kimal, obračajoč oči zdaj na inženirja, zdaj na ženo.
"Kaj do zdaj ni bilo miru?" se je začudil Vilar.
"Vsa hrana je bila za nič, ker ni prišla iz vaših rok."
"Čudno, da morejo samo moje roke deliti take dobrote."
Tedaj je priskočil Samojlo. "Gospod inženir, vi boste s svojim vplivom vsekakor dosegli, da se izboljšajo razmere. Vi ste hraber človek, vas se bodo bali. Toda kar se tiče znamk, ne pojde po vašem. Bog pravični ve, da ni mogoče; z njimi stoji in pade vsa moja kramarija."
"Ste li v tej zadevi dobili kaj od, deželne vlade?"
"Dobil in odgovoril sem, da odneham od znamk, a v tem slučaju precej zvišam ceno živilom za deset odstotkov. Zdaj imajo na
izbiro. Boga mi, rad grem od tod, itak se
«
pripravljajo stvari, ki nas vse skupaj lahko
ZDRAVJE
je največje bogastvo na svetu. Proč z mazači in sitnimi tujci, kateri nas na umeten in na prefri-gan način varajo; njim je mar le naš denar.
MR. FRANK POŽAR
vam bo postregel vsekdar s svežimi, okusnimi produkti, katerih ima nad 300. Blago dobim naravnost iz tovarne in je torej 100 odstotno sveže.
FRANK POŽAR, 21871 Nicholas ave., Cleveland, Ohio
čez noč pomečejo z naših prostorčkov. Čemu so mi pa dali v hišo štiri puške, ako ne zato, da se branim razbojnikov."
"Pomislite, gospod inženir, streljamo naj! Bog pravični, ali je res že tako nevarno!"
"Ne lomi z rokama, Etel-leben! Samuei Blaustift je lojalen, državi vdan človek, zato so mi zaupali orožje. Ime Blaustiftov je na visokih mestih na dobrem glasu. Moj oče David Blaustift je bil liferant generala Hainaua na Ogrskem. Hainau je imel mojega očeta rad, še zapreti ga je dal."
"Ek!"
"Po nedolžnem seveda. Moj oče je dobil ukaz, dobaviti ovsa za celo kolono; tako je zvedel za ves vojni načrt. Da ne bi česa izble-betal nepoklicanim ljudem, ga je dal Hainau zapreti. Čez dva dni ga je izpustil, prosil odpuščanja in bogato ga je nagradil. Dosti so se trudili moji predniki za državo in niso o-bogateli. Zato pravim: naj mi zaupajo še štiri topove, tlake jim pa le nočem delati."
"Vidim, da so bili vaši predniki res uljud-ni ljudje —"
"In poštenjaki, kar sem tudi jaz. Jaz in poštenje, to si je tako blizu kakor palec in mezinec: drug lahko drugega objame in poboža. Vsakemu sem rad pomagal. Le naj vam pokaže moja ženka, koliko Bošnjakov ima zapisanih, ki so dobili pri nas blago na počak. Seve — na brado dajati, to ugonobi trgovca, in zato nismo prišli semkaj, da bi tukaj po-tratili, kar smo si pošteno pridobili onstran Save. Poleg vseh udarcev me pa doleti včasi tudi sreča."
"Ker ste pošten in dober človek."
"Pred dvema dnevoma sem zvedel pri sodišču v Tuzli, da sem postal pravi-zemljiški posestnik v Bosni. Veste, ta han ni moj; s travniki vred je last deželne vlade, jaz sem samo najemnik. A zdaj sem postal pravi bo-senski zemljak. Če se mi v hanu ne obnese, se polotim poljedelstva."
"To je dobro," je rekel Vilar.
"Dobro," je potrdil Samojlo ter z rokama zaigral ob pazduhah. "Glejte, kako me je hotel nabrisati neki aga ne daleč od tod v Po-sprečju. Za Mujago Kujundžiča ga imajo zapisanega. Pride Mujaga lansko zimo k meni in pravi: 'Brate, posodi mi 300 bank! Postaral sem se in pred smrtjo bi rad potoval v Me-ko. Čez poletje ti denar vrnem'. Dobro. Ker sem vedel, da ima lepo in ugodno ležeče posestvo, sem mu posodil. Napisal sem pobotnico, namazal Mujagi s tinto palec. Tako — zdaj pritisni palec sem, to je tvoj podpis. Koncem zime je odšel. V njegovi odsotnosti je njegova sladkosneda bula vedno pošiljala k meni: zdaj po kavo in sladkor, zdaj po riž in moko, včasi se ji je zahotelo tudi moje sli-vovke. Njen dolg je narastel na 100 goldinarjev,ker jemala je vedno na upanje. Pet mesecev je pobožni aga potoval in molil. Tam le sredi poletja pride domov. Omlati pšenico, pobere fižol in koruzo, otrese češplje, toda nič ga ni k meni. Napotim se torej k njemu, da se kaj pomeniva dva pobratima. Mujaga je baš sedel na pragu svoje hiše ter iz peharja jedel sočne češplje. '—
(Dalje prih.)
(Nadaljevanje s 3. str.)
slovenskih društev. Tam bo gotovo vsaka ura prišla po ena ali več kar, da bo vas popeljala v veselo družbo.
Ker bo ta piknik nad vse zanimiv, kjer se bomo lahko prav po domače razveselili, zr.to je upati na najlepšo udeležbo. Z sesterskimi pozdravi, ostajamo za najlepšo udeležbo, Vam udani Odbor.
IZ URADA DR. "NAPREDNI SLO-VENCI" ŠT. 25, ZSZ.
West Frankfurt, 111.
Društvo Napredni Slovenci je prišlo do zaključka, da napravi piknik dne 4. julija, v korist društvene blagajne. Piknik bo pri dobro poznanem sobratu Johanu Slivniku, na njegovi farmi. Zato vabimo vse naslednje naselbine: Johnston City, Orient, West Frankfort in druge, da nas na omenjeni dan posetite, ker bo to pravi Slovenski "Piknik". Zabave bo za vse dovolj, posebno pa še za mladino. Kar nas je bolj starejših, bomo pa kegljali, ker imamo tudi kegljišče. Za vse žejne in lačne, bo skrbel odbor. Slovenskih polk in valčkov bo kolikor bo kdo hotel. Zraven gori navedenih naselbin pa tudi še povabimo rojake iz Buck-ner, Christopher, Zeigler, Holton in druge.
Na svidenie dne 4. julija 1930.
Frank Tominšek. tajnik. -o--
IZ URADA DR. SV. KATARINE,
ŠT. 29, ZSZ. V CLEVELANDU
Cleveland, Ohio.
Članicam društva sv. Katarine naznanjam, da se bo od sedaj naprej vršila društvena seja vsaki drugi torek v mesecu, ne pa vsaki drugi pondeljek. Ta prememba je radi tega, ker je dosti članic pri našem društvu, ki so članice drugega društva, ki ima isti večer sejo in se članice ne morejo udeležiti dveh sej v enem večeru. Torej zapomnite si, da ne boste potem rekle, da niste vedele. — Prosim vas tudi, da bi se, od sedaj naprej bolj redno udeleževale sej, ker vam je sedai dana lepa prilika in torej ne boste imele nobenega vzroka, zakaj se nebi udeležile sej. Seveda bolezen članice oprosti sej, ravnotako, če je kak bolnik pri hiši. Drugače pa ne velja noben izgovor. Upam in želim, da se nas bo na prihodnji seji zbralo lepo število članic. Pridite vse in pokažite s tem ljubezen do društva in Zveze. — Sestre, udeležujte se sej, saj ne trajajo tako dolgo. Eno uro ali pa dve časa, si pa že lahko vzamete na mesec. Kako uradnice boli srce, ko pridemo v društveno dvorano in tam vidimo samo prazne sedeže. Večkrat se je že zgodilo, da ni bilo toliko sester nayzočih, da bi se lahko seja odprla. Pomnite, da me u-radnice ne moremo vsega napraviti brez vas, sosestre. Zanimajte se torej za društvo, ker vam bo v bolezni društvo veliko pomagalo in koristilo.
Nadalje opominjam one, ki ste zaostale z asesnientom, da dolg poravnate na prihodnji seji, da se zaključi polletni račun. Saj veste, da je bilo sklenjeno na seji, se za nobeno več ne zaklada iz društvene blagajne, kakor je bilo do sedaj. — Prosim, da vsaka članica plača redno svoj asesment vsaki mesec, od sedaj naprej. Katera ne bo do 25. v mesecu plačala svojega asesmenta, naj si posledice sama sebi pripiše, ako bo suspendana.
Ob enem pa tudi uljudno. vabim vse članice, kakor tudi cenjeno občinstvo, da bi se polnoštevilno udeležili piknika. katerega priredimo dne 3. avgusta, v korist društvene blagajne. Piknik se 1)0 vršil na dobro poznanih Spelkoto-i vih farmah, v Nobel, Ohio. — K sklepu prosim vse članice, da se udeležu-. iete redno mesečnih sej, kar s tem se i nospešuje procvit in napredek društva, j — Sester-ski pozdrav in na svidenje na j društveni seji dne 8. julija.
Mary Vidmar, tajnica, -oooooootKKHWXKwwyyxvK a
ur Young ZSZ.
EE

POZOR!
Naznanjam rojakom, da sem odprl novi "PICNIC GROVE" na novem Joliet Road, No. 4 in Lemont Rd. vogal. — Društvam in klubom prostor brezplačno za piknike.
Posebnost bo pri nas na dan 4. julija, zabava z u-
metnim ognjem. Pridite in posetite nas na ta dan!
Se priporočam
RUDOLF ŠR0IF,
Du Page Grove, samo 22 milj iz Chicage.



1

STOTINE NOVIH ODJEMALCEV
"Bryan, Tex.—Trpel sem vsled plinov v črevesju, ampak TRINERJEVO GRENKO VINO mi je pomagalo. Priporočala bom to zdravilo vsakomur. Mrs. Frances Nedbalek."
Taka priporočila zadovoljivih odjemalcev pomenja stotine novih prijateljev Trinerjevega grenkega vina vsak mesec. To zdravilo drži čreva čista, odpravi neprebavnost in zaprtino. Zdravniki ga priporočajo. Dobi se v vseh lekarnah.	(Adv.)
^xwxkkkmmkvooooooooooooo-' TRAIL BLAZERS PICNIC HOT SHOTS
The Globe Pharmacy done a big ' business selling liniment the day following our picnic. The old men's race won by Anthony Jersin, was the cause ■ of many stiff joints. Some of these old boys did not run so fast since the old lady chased them out of the house for reasons unknown.
I The judges bared Steve Malensek i from all races because of the size of his shoes (not feet). Steve believes in getting his money's worth when buying apparel for his nedal extremities.
Some of the out-standing stars in the ball game were: Joseph Shaball, who scored all the runs, John Peketz,
and stolen bases. He even refused to I run when the ball was hit — why j waste shoe leather.
McConaty was the umpire. His decisions were favorable to the single men but the married men went up, way up, in the air as every decision was made. Mac's pleasant smile calmed them down.
Grande is a good pitcher, but this day he couldn't find the plate. We suppose he saw too many plates???? at his surprise party the night before.
Matt Chermas was the catcher, but Grande's slants had too much stuff for him to see them. Maybe Matt was at the said party too.
Matt Grum was the first man on base. When he was on third and the coach told him to go home, Matt objected, saying he came here to stay until the picnic broke up and nobody is going to chase him home.'
Zalar played center field and would of stopped many a home run if they came his way.
Joseph Dometrovich is still wondering who pushed his one-time automobile in the chicken yard. His time lost in finding the auto was rewarded with 5 eggs being discovered when Joe got up for breakfast. Now if some one would of only put a pig in the car he could of enjoyed ham and.
Everybody snapped pictures of Joseph Tezak and Frank Lunka when they arrived -in the Fresh Air Taxi Cab. The dusty roads and wind made them look like Amos 'n Andy.
Paul Kozik was the chief assistant hasher and that was one of the reasons we sold out so quickly.
Louis Novak was the hero of the clay, chasing one of the tires for a mile or so that came off the $5 plus Fresh Air Taxi.
Windy Lesser was the reception committee of one for, the girls only.
Tony Mondich is an expert in jumping fences but when it comes to crawling through a barbed wire fence he is lost — that is some of his clothes is lost.
In the married ladies race, the girls who carry the title of Mrs., run the other way. Wonder why?
With the setting of the sun the ladies of the Queen of the Holy Rosary Lodge, who by the way performed many good deeds for us sang many beautiful Slovenian songs.
The great work of Louis Novak, Sr. as Master of Ceremonies and fine ac-cordian Playing of Tony Zalar made the picnicers step high wide and handsome.
Don't forget members that the Queen of the Holy Rosary Lodge are going to hold a picnic on Sunday, July 13th. Watch this paper for further details.
—Chauncy.
Je drugače, pa je isto.
UNITED COMRADES, JUVENILE BRANCH NO. 1, W. S. A.
Denver, Colo.
The meeting of our Branch, held on
June 22nd, %?tS' WVP'tfl the best yet all around, especially the attendance. Quite a few new faces were seen. Our new Ritual, to be used temporarily, was done nicely by the Officers and members. The beautiful, temporary initiation ceremony was used in putting thru the following thirteen new members: Frank Grande Jr., Frank and Leo Gray, Dorothy, Harold and Leo Little, Lucille, Vincent and John Tanko, Mary and Frank Vessel, Lilly Roseman and Joseph Zalar. All these members seemed willing to join our Branch and I hope they will be faithful in doing what is told them.
Vice-Pres. Anthony Tezak nicely presided in the absence of Pres. Mary Kucler, who was away on a vacation. At this meeting it was decided that a truck party be held on Sunday, July 27th. As this will be the day of our meeting, there will be a short open air meeting on the picnic grounds. The trucks will leave the Slovenian Hall, 4464 Wash. St., at 1 P. M. sharp. Our lodge colors are Blue and Gold, so wear these colors all you want.
On the picnic grounds there will be games and races of all sorts. Prizes will also be given. The team that loses the membership contest will prepare and serve the refreshments at this picnic and otherwise entertain the winners. (And wash the dishes afterwards) Every one will have an enjoyable time.
The Supervisors want to know how many juveniles are going to attend this truck picnic, so they will know what kind of arrangements to make. Therefore, all you who wish to attend this picnic must please notify the following members by the 20th of July: Mary Kucler, 4667 Wash.: Anthony Tezak. 611 F. 47th Ave.: Edward Pernio, 4S76 Pearl and Helen Miroslavich, 3724 Williams, phone Franklin 5044-M. Also if you need any assistance for
call
Ko je nastopil Martin Luther s svojim naukom, so mu pritrjevali in sledili od vseh strani; kar trumoma so se mu pridruževali vsi iz — višjih stanov. Luther je naredil le začetek, sledili so Cvingli, Calvin, Henrik VIII. in drugi, vsi z enakim uspehom vsaj v bolj izobraženih krogih, dočim so nižje sloje vladajoči kar tiščali v novo strujo in novi nauk. Odkod to? Ali je Luther in drugi reformisti prinesel morda resnico? Ponašajo se s tem. Še danes govorijo o "evangeljski resnici", in ne morejo dosti dopovedovati o — rimski temi. Eh . . . er . . . resnica, resnica... vrlo slabo stoji s to resnico. — Ampak Martin Luther in za njim vsi drugi reformatorji so baje našli, da je človeška narava po grehu tako grozensko spridena in čisto za nič, da človek ni zmožen ničesar storiti za opravičevanje, ako bi se tudi prizadeval. Vse so zvalili le na neko — vero, človeka pa so pri delih za opravičenje popolnoma oprostili, izločili, toraj izločili dela, in bi bilo vse eno, če kdo greši ali se prizadeva za dobro. Še dandanes obstaja ta nauk vsaj na papirju.
Katoliški nauk je bil in je enak dandanes in bo, da je
štija je človeku prijetij, greh in spridenost po grehu pa mu ne prija. Za beštijo drvi, grehu se pa posmehuje.
Druga oblika je pri modernih, a je prav isto, kar je bilo
pri takozvanih reformatorjih.
* * *
Hlapčevanje.
V	modernih č^ih se ne govori rado o kakih hlapcih. Samo na sebi pa ni prav nič na tem izrazu. Vsi smo v nekem oziru hlapci, tudi vladajoči na najvišjih mestih. Treba je le, da je razmerje med gospodarjem in hlapcem urejeno, pravilno in pravično. Ako ni, se služba hlapca izpremeni v hlapčevanje, sužnost.
V	Rusiji so vsako vrsto hlapčevstva odpravili, baje, in tako vsaj trobijo v svet. Vsi so prosti, svobodni, ni ne gospodarjev, niti hlapcev. Naivno. Brez nekega razmerja med hlapcem in gospodarjem sploh ne gre. Če res zapoveduje, vlada narod, ljudstvo, postavlja na mesta pri vladi druge, in ti postanejo — hlapci, narod pa je gospodar. Pravilno mora biti to razmerje. Vsepovsod je nevarnost, da hlapec pri vladi postane — gospodar, usurpa-tor, nasilnež, in naravno je, da v-tem slučaju tisti, ki so mu izročili vlado, padejo na stališče
človeška opravičba v prvi vrsti '— hlapcev. Tako se zgodi, ko delo božje (smrt Kristova), a Petane razmerje med hlap-mora biti tudi človeško, da se cem.!n gospodarjem napačno, mora posameznik za dobra krivlčno-
dela potruditi in se varovati I Kako je v Rusiji? Gotovi hudega. To je razlika.	j ljudje so na vladi. Kako so pri-
Vsakdo lahko vidi, da je 'šli do vlade? Že tu je vrlo koč-Luthrov nauk zelo — komo- ljiva točka. Ampak to ni niti den, prijeten, prija človeški glavno. Kako vladajo? Pač po naravi, ker človeku bi ne bilo'zakonih, bo kdo rekel. Kak-treba storiti nič dobrega, ko'šnih zakonih? Kdo je te zako-sploh ne more	grofrtf nfHifri?mr m jth nem? Kako
spridene narave. To je ljudem'se delajo zakoni? ugajalo, in Luther in drugi so! Ludovik XIV. je rekel: postali junaki, "rešeniki" iz j"L'etat e'est moi—država sem rimske teme. Resnice pa ni pri'jaz," in to je bilo hudo na-protestantih ,in ostal je nauk'pačno.
na papirju, namreč pri vseh ' Prav tako pa je tudi v seda-protestantih, in ostal je nauk nji Rusiji. Prefriganci, ki so
1 missed all the flics (both kind). The
I game would have been won if it wasn't ' ertting new members you may ■ for "Scotty" Trontcl. even though 'these same four to help you, i they had the assistance of the single	Agnes Kucler, 3rd Trustee.
' girls. "Scotty"' was saving all the hits
Tel. v uradu: Cicero 610
Rezidenca: Cicero 4484.
DR. FRANK PAULICH
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK Urad:
2123-25 South 52nd Ave., CICERO. ILL.
(Poleg Elevatorja.)
Uradne ure: Od 9 do 12 dopol 1 do S pop. in 6:30 do 9 ure zvečer —Ob sredah od 9 do 12 dopoldne. (47)
"Amerikanski Slovenec" je največji slovenski dnevnik in J najstarejši slovenski list ▼ A-merikL Naročajte ga!
VABIMO NA PIKNIK
katerega priredi
Društvo "Zvon"
ŠTEV. 70, J. S. K. J. V CHICAGU
v petek, 4. julija 1930
v ANTON KEGLOVEM VRTU, Willow Springs, 111.
Vljudno vabimo cenjena društva in vse občinstvo, da nas poseti v največjem številu. Za dober prigrizek in fino kapljico bo preskrbljeno. — Vstopnina prosta.	ODBOR DRUŠTVA.
Ijenje resno, ker proti nauku se vendarle prizadevajo za dobra dela.
Katoliški nauk je, da je res greh človeka spridil, otemnil mu razum, oslabil mu voljo, da smo nagnjeni k hudemu, ampak greh nikakor ni človeka popolnoma vrgel ob tla, uničil, in človek se mora boriti zopet hudo in prizadevati za dobro, da se končno opraviči. Luthrov nauk je toraj prijeten, katoliški pa trd, težaven. Prav radi tega, in edinole radi tega so sledili trumoma Luthru, nikakor pa ne radi kake morebit-1 ne resnice.
znali priti na vlado, se smatrajo za — državo, in zahtevajo, da se jim služi brezpogojno, in to je -— hlapčevanje.
Pravijo, da obstsja stranka, komunistična stranka? Hm? Kaka strankina disciplina je potrebna, ako je svobodna in dobro začrtana. Poroča se pa iz Moskve, da baje "stranka" komunistov čisti — stranko. Stranka čisti? He, he. In kako čisti? Poroča se, da samole v Moskvi je bilo izfiščenih — 14,000 komunistov, ker niso bili dosti goreči, delavni v stranki, in izčiščenje pomeni
„„	...	j izključen je iz stranke in iz-
Časi se spreminjajo.	ključenje pomeni izgubo dela
verskem	^v™ H	l-meni - lakoto, strada-
rt.?SrZiranJU> 1 Z!drn5"n.ie, smrt . . . in to dokazuje, o človeško naravo in stališče^ y ,osvojeni» Rusiji _
človeka. Ampak vse se je v M ^	kabtoeg» ni riti
modernih časih potisnilo in po-1 rinilo na neko drugo stran. I Dandanes govorijo o člove- j ku in njegovi naravi razni u-čenjaki, znanstveniki. Kaj pravijo ti? Greh so potisnili popolnoma na stran, kažejo le zasmeh, če kdo sploh greh o-meni. Najdejo v človeku vse polno živalskih nagonov
v kraju, kjer bi bilo v cvet" še pravo — suženjstvo.
PRAVICA ČLOVEKA, DA POSLUŠA RADIO
Sodišče v Arrarti v Franciji je nedavno proglasilo, da mora imeti čloiek pravico poslušati radio. Neki dr. Vidal si je
"Vsak človek je po naravi kri- kupil radio-aparat, ni pa mo-minalec," tako je rekel dr. gel po njem nič poslušati, ker Fran z Alexander zadnjič v j je v sosednji gostilni hreščal Washingtonu na kongresu za gramofon nepretrgano noč in mentalno higijeno. Ploskali so dan. Posredovanja in pogaja-inu in mogočno pokimali. Ko rja niso nič pomagala, zakaj je nastopil katoličan, so se mu gostilničar ni hotel niti slišati smejali.	'o tem, da bi kdaj ustavil gra-
Kaj vse to prikazuje? Prav mofon. Dr. Vidalu ni preosta-Luthrov nauk se ponavlja v lo drugega, kakor da ga je to-
drugi obliki. Luther je rekel, da je človek nezmožen za dobro, ker ga je greh popolnoma spridel, moderni učenjaki pa pravijo, da je človek še popolna — beštija. Luthrov nauk je dopadel, sledili so mu, in modernih učenjakov nauk dopa-de, in sledijo mu,ker celo—be-
žil. Sodnik je priznal upravičenost tožbe dr. Vidala: "Pravica poslušati radio je v naši dobi tehnike splošna in umevna človeška pravica." Zato je' moral sedaj gostilničar le tako navijati svoj gramofon, da ta ne more motiti dr. Vidala pri poslušanju radia.