3 nč.
71. številka.
za soboto 13. junija 1896.
(v Trata, t soboto zjutraj dne 13. jaii^ja 1896.)
Tečai XXI.
„EDINOST"
izhaja po trikrat da teden ▼ fieatib iz-•ianjih ob torkih, 6«trtklh in aoboti»h< Zrmanje izdanje vihaj« ob ti. uri zjutrni, večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno isdanje stan««: z« Jeden meiiec . f. 1.—, isven Avstrije f. 1.50 ta tri mesec . . „ 3.— „ . • 4,50
za pol leta . . „ S,—	, „ u__
»a vse leto . . . 12.— F „ „18.—
Naročnino Jo plačevati naprej na aaročbe brei priložene anrounine ae uprava ao
ozira.
Posamične številko ae dobivajo v pio-dajulnicah tobaka v Imtu po S nvf. isven Trata po 4 nvč.
EDINOST
Oglati «e račune pa tarifa v petitu; za naslove s debelini črkami ae plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana. OHmrtnico in javno zahvalo, domaći oglaai itd. se računajo po pogodbi,
Tai dopisi naj se poiiljajo urodniAtvu nlioa Caaerroa 8*. 13. Vsako pimuo mora biti franltovano, kur nofraukovuna ao ne aprepinajo. Rokopisi ne na vračajo.
Naročnino, reklamacijo in oglas« sprejema upravtiiHfvo utira Mulino pic-eolo hSt. 3, II. nadat. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat. Odprte reklama Clje ao prnate pontniun.
GI
i F edino tU J« M**«"
K odnošajem v Istri.
O tužnih odnošajih v Istri izrečeno in napisano je bilo v zadnjih desetih letih toliko, da je skoro ni druge pokrajine v monarhiji, o koji bi se bilo toliko govorilo.
Naši poslanci v državnem zboru na Dunaju in naša narodna glasila iznesla so toliko gradiva na svetlo v pojašnjenje in spoznanje teh odnoša-jev, da ne more biti nijedne osebe, ki se zanima za javne posle v monarhiji, koja bi mogla reči, da so ti odnošaji zdravi, redni, ustavni.
Vladajočim krogom v Trstu in na Dunaju morajo biti poznani ti odnošaji tudi v podrobnostih, kajti ni mogoče, da bi se jih bilo ni malo doteknilo klicanje narodnih zastopnikov in ker si ne moremo misliti, da bi jih ne obveščali točno o dogodkih v litri podrejeni jim politiški služabniki.
Narodni naši nasprotniki postopajo v Istri, žalibog, še vedno tako, kakor da ni nobene oblasti nad njimi in kakor da je večina prebivalstva ob* sojena, da jim mora služiti in robovati na veke.
V tej misli postajajo oni drzoviteji od dne do dne, izzivaje brezobzirno'tako oblasti kakor tudi hrvatsko-sloveusko večino prebivalstva te pokrajine.
Novih dokazov za to trditev dobili smo zopet v dveh najnovejih dogodkih v Istri, o kojima so te dni obširno poročali italijanski lažiliberalni listovi Istre, seveda izpustivši ono, kar bi jih moglo kompromitirati pred vladajočimi krogi na Dunaju.
Evo vam veo stvar:
I. Dne 30. maja došlo je v slavni Poreč kakih petnajst pitomčev gospodarske šole iz Cone-gliana v Italiji. Te gojence je spremljala petorica profesorjev in med poslednjimi bil je tudi profesor rečene šole.
To društvo so pričakovali in vsprejeli na „molu" v Poreču z vsemi častmi in tako, kakor da je šlo za prihod visokih dostojanstvenikov ali kakega inozemskega poslanstva.
PODLISTEK. Našel ga Je!
Humoreska; češki spisal 1. lioliha; prevd 1. F.
(Koneo.)
Upnik igral je se svojim dolžnikom karte ter izgubil tri goldinarje...
Druzega dne popoludne... Tri je 2e ura, a njega ni... Tedaj bil je že gospod oficijal popolnoma prepričan, da mu Peteliuček ueče povrniti dolžne svote. Istega dne vrnila se je ravno njegova gospa s kmetov; soprogu bilo je že na jeziku, da ji vse razodene, ko je vprašala po gosp. Petelin čku.
„V Frauciji je-, rekel je konečno. „Znaš, da naju obišče, ko se vrne..
Toda od te dobe začel je upnik zasledovati in preganjati svoje dolžnika, »koro vsaki drugi dan srečal ga je v kaki drugi ulici, toda vedno v takem trenotku, da ni mogel spregovoriti ž njim.
»Tega denarja ne dobim več nazaj", rekel je gospod oficijal; vendar je imel še malo nade, da se mu posreči vjeti — drugače ga že ni na-zival — tatu. Necega dne prišla pa je mati njegove soproge.
Tašča ! Gospod oficijal bal se je že tega imena samega, kaj pa šefe osebe, kateri je šlo! Bila je postavna, odločna dama — kratko: tip tašče....
Župan mesta poreskega z nekoj i mi poslanci, ravnateljstvo deželnega gospodarskega zavoda in členi deželnega odbora predstavili so se gostom iz Italije že na .molu", od koder so jih spremili v mesto. Meščanstvo se je pridružilo prvakom, veselo vsklikaje H k ratu je bila prirejena svečana gostija v deželnem gospodarskem zavodu. Tu se je pozdravljalo in nazdravljalo medsebojno. Prečitali so tudi pozdravni brzojav nenavzočega deželnega gla-varja. Potem so spiemljali goste po vsem mestu omenjeni predstavitelji mesta in dežele.
V nedeljo so priredili gostom v istem zavodu drugo gostgo, na koji so sodelovale vse oblasti, izvzemsi cerkveno in politiško. Popoludne je priredila mestna godba gostom sijajen koncert na trgu. Za ponedeljek je bila napovedana svečana gostija v gledališčnih prostorih — zopet gostom iz Italije v čast. Pogostiteljem je imelo biti to pot mesto poreško. Na gostijo je bilo povabljenih 80 oseb — vsi prvaki in ugledneji meščani Poreča. Italijanski gosti, obzirneji in previdneji nego-li njih pogoščevalci, odklonili so povabilo na lep način, izjavivSi, da jim je italijanska vlada strogo zaukazala, da morajo odkloniti vsako povabilo, ki bi utegnilo dati povod kaki demonstraciji. Poreški prvaki sicer niso bili zadovoljni in sporazumni s tem odlokom, no, pomagali so si hitro, napovedši svečano gostijo v prostorih gospodarskega društva. S tem so hoteli podeliti svečanosti privatni značaj, doCim bi bila ista v gledališču javna. Pogoščenje je bilo tu obilo, duhovi razgreti in vzneseni. Gostija je trajala od 7. zvečer do 3. ure v jutro.
Siromašneje meščanstvo, sosebno delavci in poljedelci, motrili so kimaje z glavami vse te go stije in svečanosti. Mnogi so povpraševali: ali bodo pojedini prvaki nosili vse te znatne stroške, ali pa padejo isti na pleča vse občine ali pokrajine P1 O tem nas pouči bodočnost.
Zasnovatelji in prirejevatelji teli svečanosti in gostij — torej poreška S i g n o r i a — označila
A, ta postavila mu je domačijo na glavo ! Nič ji ni bilo po volji, vse adelo se ji je protivno, vse je preobrnila, razbila, premenila — iz domačije gospe oficijalove postale so črepinje... Nesrečna tašča...
Ubogi soprog je bil ves obupan... Bože mili, kak" se je oddahnil, ko je nekega večera povedala stara dama, da odide jutri brzovlakom... . Kolika sreča I Gospod oficijal kar ni mogel tega trenotka dočakati... Odide... Odide!
Druzega dne popoludne spremljal jo je gosp. oficijal se soprogo na Fran-Josipov kolodvor. Kupil ji je takoj Ifstek, da bi ji ne bilo treba dolgo čakati, skrbel je, da ima vse v redu, kratko — da ne zamudi vlaka. Njemu je seveda bilo le na tem. K^j so ga sedaj-le brigale druge stvari — recimo n. pr. Petelinček, katerega že cel mesec videl ni ?! Da se le nje otrese, drugo pojde potem vse polnim parom...
Drugo zvonenje.. . Na vlak! Brzo — brzo — čas je že. .. Poljubili so se in tašča sčla je k oknu... Krajček, stojć na deski, se je trenotek ž njo zabaval... .Zabaval*. ..
V tem je baš vstopil v isti kup6 mlad mož... Za Boga — Petelinček ! Slava! Gospod oficijal ga že cel mesec ni videl... . Pravi čas je sedaj. .. . Mora mu plačati... Takoj... Torej brzo.... Čas je denar...
je iste za privatno stvar, hotč tako izogniti se vsakemu morebitnemu nadlegovanju od strani državnih oblastij. Ali, ako je bila to privatna stvar, zakaj so pa: mestni župan, deželni odbor ter ravnateljstvo in uprava gospodarskega zavoda uprizorili vsprejein gostov z vsemi službenimi formalnostmiP Čemu toliko glasbe, gostij, vsklikov množice itd. ? Ali more deželni gospodarski zavod služiti za take demonstracije ? Ali sme isti eventuvalno nositi Btroške ali kojesibode izdatke za pogoščenje tujih državljanov, ko mu vendar daje letno pripomoč naša država? S^j je Še nedavno temu dobil od države 2000 gld. v priporaofi za nabavo žrebcev.
V ostalem nas ne boli glava za to: gospdda bodo morali svoj čas položiti račun v deželnem zboru, pak mirna Bosna! Videli bodemo, kako bode c. k. vlada oporekala eventuvaluim od višnji m izdatkom.
Na vseh teh svečanostih ni smel sodelovati nijeden c. kr. uradnik! Zakaj ? Ker je to „podjetje* bilo „privatno"! No, ako je bilo temu tako, vprašati moramo, kaj so imeli opraviti pri tem mestni Župan, deželni odbor in deželni zavod.
Med tem so raznesli zli jeziki — čemur je teško verovati—, da računi deželnega zavoda do sedaj niso bili v najuzoruejem redu, da ni prilog za vse, da so njega dolžniki najpoznaneji strankarji italijanski, da je ravnatelj zavoda vsemogoč, da ga deželni odbor ne nadzoruje dovoljno itd. itd. Kdor ne veruje temu, nq izvede preiskavo, pa se pokaže, ali je resnica ali ne. Ko že govorimo o sijajnih svečanostih, prirejenih gostom iz Italije na čast, usojamo si opozoriti slavno aSiguorioa na to, da tekom tega leta pride v Istro gozdarsko društvo iz Ljubljane in pričakujemo od nepristranosti rečene gospdde, da vsaj tako prisrčno vsprejmo člene avstrijskega društva, kakor so vsprejeli in počastili gojence gospodarske šole iz — Italije.
Gospod oficijal skočil je v kup6.
,A4 — na zdar..
„Na zdar — . .•
„Prosim Te — onih dvajset goldinarjev..
.Takoj — čakaj malo — skočim si še po kovčeg.. .u
Dobro. Petelinček skočil si je po kovčeg ; gospod oficijal je čakal med tem. Niti minute ni čakal; zazvonilo je v tretje in brzovlak jel se je pomikati. . . .
,Za Boga svetega !M, zakričal je oficijal, vidć, da se pelje... „Popoludne imam službo..
„To je vse jedno — službo ali ne, — brzovlak ne postoji pred ko v Benešovu. Tam pa je treba čakati na vlak do sedmih zvečer.
„A, kako ste Ijubeznjivi, dragi zet*, zašepe-tala je tašča ter mu stisnila roko, ada me hočete spremljati..
Gospodu oficijaln stemnilo se jo pred očmi... Se svojo taščo mora se voziti! Bože — ta nesreča.
Mrzel pot polil mu je čelo, ko je pogledal skozi okno in zapazil na kolodvoru Peteliučka — z lastno (oficijalovo) ženo.
Petelinček pozdravljal je z robcem :
„Na zdar! Srečno pot!*
Gosp. oficijal vgrizni! se je v ustnice, ter rekel na g)as samo jedno bogokletno besedo. Ničesar druzega.. . .
II. Povodom prihoda bivšega vojnega ministra italijanskega, Mocenia, dne 4. junija, podali so meščani slavnega Poreča nov dokaz avstrijskega čutstvovanja svojega. G. Močeni došel je v Poreč s parobrodom, v družbi najradikalnejih Italijanov in njegovih gospa iz mesta tržaškega. Voditelji so mu bili namreč glasoviti D'Angeli, lastnik lista ,11 Piccolo', Mayer, žid Segre in njim slični. Vsprejem je bil uprav veličasten. Koji avstrijski general iz vestno ne bi doživel kaj takega ni v Poieni ni v kojem si bodi italijanskem mestecu Istre. Poprej bi ga vsprejeli kamenjem, kakor naše narodne zastopnike, kakor pa s tako demonstracijo.
Mestni župan je že na parobrodu nagovorom pozdravil italijanskega generala. Baron (pardon, markiz!) Pollesini Kamalič pozdravil je goste kakor odposlance božje, (ločim so se pehali členi deželnega odbora, kdo prvi stisne desnico milim gostom. Množica se je drla z E v v i v a 1 Goste je pogostil markiz Pollesini. Na sijajni gostiji bilo je p a t r i j o-tiskih govorov in zdravije. Govoril je tudi general Mocenni.
Ob odhodu gostov je bilo vse oduševljeno. Kričali so na obali iz polnih pljuč: Viva 1'ltalial Vi na re Umberto! Viva Močeni I In s parobroda so odgovarjali: Viva 1'ltalial čemur se je odzivalo patrijotično meščanstvo na obali z E v v i v a !
To patrijotiško pohujšanje poreške ,S i g n o-r i e' trajalo bi bilo Bog zna se kako dolgo, in bi •e bilo prerodilo v kdo ve kaj, da niso tSignori# opazili na molu c. kr. okrajnega glavarja in potem junaško — umolknili. Nerazumljivo nam je vendar, da ni bilo blizu orožnikov, koji znajo toli skrbno in oprezno čuvati brvatsko-alovenske zastopnike. Ne verujemo, da bi si bili „Signori* v njih navzočnosti upali, tako glasno in jasno kazati svoja — podaniška čutstva.
To vse so gola dejstva, koja ne trebajo tolmača.
Sedaj pa "aj sodi, kdor je nepristranski, ali je mogoče ostati v takem mestu osebam, koje ne samo da ne mislijo i u ne čutijo tako, kakor „S i-g n o r i a,' ampak so cel6 popolnoma protivnih mislij in čutstev? Je-li mogoče hrvatskim in slovenskim poslancem, da bi le za tvenotek bivali v takem mestu ? Ali je to na čast in ugled monarhije, ako se v tako mesto sklicuje deželni zastop ? Ali more in sme država še nadalje podpirati in povspeševati interese slično mislečega meščanstva? Naj odgo« vori na to oni, kogar se to tiče !
Nadaljevanje vipavske železnice.
(Govor posl. dr. A. Ferjančiča v 507. seji zbornice poslancev dne 5. junija 1896)
Kakor je storil moj predgovornik gledć železnice, o kateri je govoril, tako naj tudi jaz izrečem visoki c. kr. vladi zahvalo zlasti tudi v imenu mojih goriških tovarišev na vsprejeti progi Gorica-Ajdovščina in Ljubljana - Vrhnika v zakon o lokalnih železnicah.
S slednjo progo se /veže z deželnim stolnim mestom trg, ki ima bogato industrijo, namreč Vrhnika, katero je pustila južna železnica ležati na strani in kateri je po tej progi omogočen promet po železnici.
V še v večji meri se je ugodilo niyni in že dolgo povdarjeni potrebi z vzprejetjem proge Go-rica-Ajdovščina v zakon o lokalnih železnicah. Ta proga ima nalogo omogočiti železniški promet okrajem, bogatim na prirodninah, zlasti pa naj veže indu-strijaluo cvetočo Ajdovščino z železnico.
Vrh tega se v vipavski doliui že sedaj čedalje bolj razvija jako znatno sadjarstvo, kateremu se pridružuje še starodavno vinarstvo. Prav za ti dve kulturi, zlasti za sadje, o katerem je znano, daje plemenito in da zgodaj zori, je potrebno, da se napravi ceneno in hitro prometno sredstvo
S tem, da se je vlada določila samo sa progo od Gorice do Ajdovščine, je le na pol zadoščeno obstoječi potrebi. Vlada ustvari za sedaj samo železniško zagato. Ta železnica bo pač koristila prej imenovaui končni postaji Ajdovščini in njeni industriji, koristila bode dolenji Vipavski dolini, ali gorenja Vipavska dolina, Usti del doliue, kateri leži na Kraijskem, ne bo deležen dobrot te železnice, kolikor časa bo ta le železniška zagata in v kolikor se ne tiče prometa z Gorico.
Promet z Gorico pa je za prodajo kmetijskih pridelkov gorenje Vipavske doline brez pomena, zakaj gorenja Vipavska dolina ne more svojega vina in svojega sadja izpeljavati na jug, ker tam sami prideljujejo to blago.
Gorenja Vipavska dolina, sploh vsa dolina, tudi dolenja, po kateri bo tekla železnica, je vezana, da svoje pridelke prodaja na sever. Pridelke z na-uierovano železnico voziti v Gorico k južni železnici in je s to pošiljati na sever, o tem, z ozirom na dolgi ovinek, ni govora.
Obžalujem, da se vlada ni koj odložila za zgradbo vse proge Gorica-Postojna. Štejem si v dolžnost, opozaijati na nujnost nadaljevanja te proge in obžalujem, da se je nadaljevanje proge do Postojine, na katero vlada sama misli, odložilo na nedoločen čas.
Kar se tiče železnice od Ajdovščine do Postojine, kater* bi tekla po kranjskih tleh, si dovoljujem pripomniti, da skoro ni računiti na prispevke dežele Kranjske in interesentov.
V kako stisko je prišla dežela vsled lanskega potresa, se spoznava še-le polagoma. Že Lani je dežela oziroma so oškodovanci dobili precejšujo državno podporo. Pokazalo se je pa — in prav danes razdeljena predloga gledč nove pomožne akcije Kranjski, potrjuje to —, da je treba deželi Kranjski pomoči z nizkoobrestovanim posojilom, da se vsaj deloma reši iz teškega svojega položaja.	(Dalje prih.)
Polltiike vesti.
V TRSTU, dne 12. juny» 1896.
Delegacije. V proračunskem odseku avstrijske delegacije vršila se je včeraj razprava o kreditu za zasedeni deželi. Kredit se je seveda vsprejel. V razpravi je podal minister Kallay važno izjavo, da je že izdelan načrt za osnutje avtonomnih okrožnih zbornic. Iz teh zbornic bodeti izključeni politika in vera, dovoljeno pa bode peticijonirati in razpravljati o odnošajih v deželi. — Mi se bojimo le, da bode tudi ta Kal« layev načrt prirejen po receptu : Operi mi kožuh, a ne zmoči mi gal Kakor ni možno prati kožuha, ne da bi ga zmočili pri tem, tako težko bode v Kallayevih zbornicah govoriti o »odnošajih" v deželi, in da bi se pri tem na miljo daleč izogibali veri in politiki. Sosebno v Bosni, kjer se je prelilo že potoke krvi radi politiške uprave iu verskih odnošajev in kjer vsi oduošaji še danes nosijo na sebi znak onih bojev.
Tudi proti temu se je izrekel minister, da bi se že zdaj odkupila državna zemljišča. Dežela da ne bi mogla še prenašati tega. Desetina da je sicer res slab sistem, toda minister — ne ve za boljega. To izjavo moramo obžalovati, vzlasti z ozirom na poznejšo izjavo ministrovo: d a j e v okupaciji življenski interes monarhi j e in da treba, da nam je tam doli stališče trdno. Vojaki v Bosni da ne varujejo samo Bosne ampak vso monarhijo. Bosna mora biti nedotakljiva za vsakogar.
Nočemo preiskovati, ali bi ne bilo že davno ne le trdno naše stališče v Bosni, ampak bi bilo morda definitivno urejeno naše razmerje do zasedenih pokrajin, da ni bila v 70. letih naša vnanja politika izključno pod tistim madjarskim uplivom, za kojega menda ni nepristopen tudi minister Kallay in ako bi se bili lepo sporazumeli z ono veliko državo, kojo poleg naše države v prvi vrsti vlečejo nje interesi na Balkan; pač pa bi opozorili gospoda ministra na to, da je bilo uprav krivično razmerje med kmetom in veleposestnikom, torej fevdalno gospodstvo, v prvi vrsti povod ustaukom proti turški vladi in konečnemu zasede-nju teh dežel po Avstriji. Agrarno vprašanje je prevažno doli in mi menimo, da je na to stran skoro angežavana naša čast in da smo moralno obvezani, rešiti to, kar ni mogla rešiti Turčija. Desetina je slab sistem — in zato se mora odpraviti. — V odseku ogerske delegacije je minister Goluhovski podal analogna pojasnila o naših odnošajih do dru-zih držav, kakor v odseku avstrijske delegacije.
Milenij. Akademiška mladina hrvatska v Gradcu je objavila nastopni protest: .Kakor pro-testuje vsa Hrvatska proti proslavi, ki so jo uprizorili Madjari v tem letu v Budimpešti, tako pro-testujemo tudi mi hrvatski akademiki v Gradcu.
Protestujeino, ker je zgodovinska neresnica, da je 1000-letno kraljestvo hungarsko imelo pomen,
( kakoršnega mu dajejo danes Madjari se svojo proslavo, namreč njihovega gospodstva nad ostalimi narodi Hnngarije; da je v resnici danes tako, to ni plod naravnega zgodovinskega razvoja, pro-svete, bratstva, svobode; nego brezobzirne sile, kojo upotrebljajo Madjari od kakih 100 let sem proti svojim sodržavljanom, ki so za obstanek Hungarije morda zaslužneji nego oni.
Radi takega madjarskega ponašanja tudi mi, kakor vsakdo, ki ljubi svojo, a spoštuje tujo svobodo, pozdravljamo vsaki odpor nemadjarskih na-rodnostij Hungarije proti sili, ki jih tlači; kakor Hrvati pa in pripadniki kraljestva hrvatskega, po pravu ravnopravnega Hungariji v vsem, po dobi pa starejega, protestujemo najodločneje proti vsakemu činu, ki se je zasnoval ali se še zasnuje v ime sodelovanja hrvatskega naroda na tej nepravični, a Hrvate in prava kraljestva hrvatskega ponižujoči slavi.
V Gradci, 6. junija 1896.
Ostali slovanski akademiki — Bolgari, Čehi, Hrvati, Poljaki, Romuni, Malorusi, Slovenci in Srbi
—	pa so dali v javnost nastopni protest:
Ker smatramo milenijske slavnosti ogerske roganjem 19. stoletju in žaljenjem, vrženim v lice učeni Evropi;
ker milenijske slavnosti ogerske niso plod visoke kulture in moralne zrelosti, nego nadvlade surovega nasilja, ki so je Madjari vršili tekom 1000 let nad ostalimi narodi Ogerske;
ker vsa izobražena Evropa, vsled nepoznavanja pravega položen ja, ne protestu je proti milenijskim slavnostim ogerskim, protestujemo mi zastopniki mlade inteligencije na vseučilišču v Gradcu".
Tako vidimo, kako se na vseh straneh mnoia znaki odpora proti madjarskemu nadvladju. Ali gledč svoje važnosti nadkriljige vse te izjave dejstvo, da je Njegovo Veličanstvo, naš modri cesar in kralj dne 8. t. m. v svojem prestolnem govora
—	dobrotno in milo sicer, kakor je že tako navada pri tem vladaiju — vendar pa dovolj jasno zavrnil v njega meje prekipeli madjarski šovinizem. Vse časopisje, v kolikor isto ni v službi velikega kapitala židovskega, soglaša v tem, da je naš modri cesar zares«o posvaril madjarske srdi-teže. Di, kdor ume pazno čitati besede cesarjeve, čuje, kako iz istih zveni nekaka korektura značaja slavnosti, kakor jim ga dajejo Madjari. Madjari trde, da so oni jedini „politiški narod" na Oger-skein, cesar pa je opetovano in naglašeno govoril o „o g e r s k e m", ne pa inadjarskem politiškem narodu. Cesar prišteva torej k politiškemu narodu ogerskemu vse tam bivajoče narodnosti; cesar je naglasil s tem, da imajo vse narodnosti jednake zasluge na vzdrževanju ogerske države. Da pa bodo Njegove besede še bolj jasne, naglasil je cesar, da razvoj različnih narod* n o s t i j nikakor ni na poti jednotnosti države in politiškega naroda ogor-tkega 1 Cesar razlikige torej med celokupno državo in madjarstvom. Besede cesarjeve so torej stroga zavrnitev trditve: Madjari so država — in jasna naglasitev so, da Madjari le v družbi z drugimi narodnostmi sestavljajo oger-sko državo. Ako se torej država oslanja na o gorski politiški narod — to je na ukupnost, vseh narod-nostij — potem morajo biti vse te narodnosti v jednaki meri deležne politiških in narodnih pravic, politiške iu narodne svobode! De facto sicer ni tako, ali temu je krivo le nasilje, da ni tako. Će torej k politiškemu narodu ogerskemu — in le ta jedini je podlaga ogerski državi — pripadajo vse narodnosti, potem smemo reči mirno vestjo, da je to najdr«ueji falzifikat, ako se govori o madjarske m mileniju! Lapidarnimi črkami treba torej zapisati, kar jasno zveni iz cesarjevih besed: da najviši činitelj v državi ne pozna madjarske jed notne države, ampak le jednotnost politiškega naroda ogerskega, to je ukupnost vseh narodnostij.
Hvaležni moramo biti našemu modremu vladarju, da je v svečani obliki in v svečanem tre-notku izpodmaknil tla nezmernim pretenzijam Madjarov, ki so si le pomočjo brezobzirnosti in drzovitosti prisvojili vladarstvo nad drugimi narodnostmi. Narodnosti na Ogerskem imajo sedaj prevažno listino v rokah, na kojo morejo zanesljivo opreti svojo borbo za narodna in politiška prava: prestolni govor Njegovega Veličanstva!
t
Car ruski na Dnnaju. Glasom najnovejših poročit dospe car ruski na Dunaj prve dni meseca septembra.
Knez Nikola črnogorski na potovanju.
Dne 27. t. m. odpotuje knez Nikola s Cetinja na Dunaj in od tam brez odloga v Beligrad. Iz Be-legagrada pojde v Sredec, od koder se povrne na dom preko Budimpešte in Reke. Temu potovanju uajstarejega zaupnega moža Rnsije na Balkanu treba pripisovati veliko politiško važnost, ker utegne ugladiti pot velikim premembam, kojim predigro smo že videli o pobratimstvu med Srbi in Bolgari in v dotičnih brzojavkah kneza Ferdinanda in Nikole na sestanek v Sredcu. Avstrija ima obilo razloga, da pazno motri to gibauje na Balkanu.
Za osvobojenje italijanskih njetnikov.
Glasom najnovejših, kolikor toliko zanesljivih vestij, potujejo štirje odposlaniki k Meneliku, da bi se ž njim pogajali, ali ga pregovorili, da izpusti svoje italijanske ujetnike. Ti odposlaniki so: msgr. Ma-cario, odposlanec papeža Leva XIII. ; grof Wer-sowitz Rey, kojega so odposlale rimske gospe; major Nerazzini, službeni zastopnik italijanske vlade in slednjič znani Švicarski inženir lig, zastopnik Menelikov v Evropi. liga je bila naprosila italijanska vlada, da se potegne za ujete Italijane, in on je to btge obljubil.
Razprava proti Baratieriju. Agencija „Štefani" prinesla je dnč 11. t. m. iz Asmare to-le lakonično izjavo: .Vojno sodišče, ki ima soditi Baratierija, danes ni imelo seje". (Glej najn. vesti.)
Razli6ne vesti.
Umrl Je minolo sredo v Zagorju ob Savi g. Matija Medved, bivši mnogoletni župan, starosta „Zagorskega Sokola", predsednik bralnega društva. Medved je bil pravi rodoljub, ki se ni plašil žrtev za narodno stvar. Bili smo zadnja leta na mnogih narodnih slavnostih, a koga nismo pogrešali nikjer? Medveda! Med vsemi nami, ki smo poznali tega uzornega moža, mil je zagotovljen častni spomin.
Truplo pokojnega kanonika Kluna so že prepeljali v Ljubljano. S kolodvora so prepeljali truplo v cerkev k ev. Krištofu. Med drugimi so položili vence na krsto: deželni odbor kranjski, avstrijska delegacija in predsednik posl. zbornice baron Chlumetzky.
Sočutje ob smrti Klunovi je splošno, zlasti pa pišejo hrvatski in češki listi uprav prisrčno o pokojniku.
Odlikovanje. Nj. Vel. cesar podelil je kuharju II. razreda Franu A1 i č u in peku Štefanu Rebuli srebrni križec za zasluge. Oba službujeta pri avstrijskem Lloydu.
Občni zbor političnega društva .Edinosti* bi se bil imel, glasom odborovega sklepa, vršiti že jutri. Ker pa ie splošna želja, da bi so zborovanja udeležili tudi poslanci, odložilo se je do zaključenja zasedanja zbornice poslancev. Toliko na znanje gg. členom.
Občni zbor .Tržaškega Sokola* se bode vršil nocoj ob )£9 uri v društveni telovadnici. V imenu odbora tega društva poživljamo še enkrat brate člene, naj se gotovo udeleže zborovanja. Čim hujši so napadi na to prekoristno društvo, tein tesneje se ga morajo oklepati vsi Členi in vsi oni rodoljubi, kojih* je skrb, da se naša mladina ne odtuji svojemu narodu po slabih družbah.
Doneski za moško podružnico sv. Cirila In Metoda v Trstu. Pretečeni teden so darovali: Flenčkajnerji 2 kroni 20 stot., temu znesku je dodal Serbitius 40 st., g. Drumev je nabral 4 krone, od katerih so darovali: g. Sobolewski Ivan 2 kroui, A. Musič in Drumev po 1 krono; gosp. Josip Čehovin je nabral v krčmi g. Babica pri sv. Jakobu 2 kroni 16 stot., temu znesku je dodal g. Serežin 2 kroni. — Med brati Čehi in tržaškimi Slovenci v Maleiu Repniču se je nabralo 4 krone 74 stot. Flenčkajnerji v proslavo krsta p. Vence-slava 6 kron 8 stot. Vesela družba pri Mičelu na OpČinah 3 krone 40 stot. Flenčkajnevji- na potovanju 2 kroni. V Štorjah na Krasu se je nabralo med svati o priliki poroke Kosove Anice z gosp. Macarol Franom 3 krone in 10 stot.
Prvi koraki! Iz Rojana nam pišejo: Od strani, koji zaupamo brezpogojno, izvedeli smo, da name-ruje novoimenovani g. župnik J u r i z z a uvesti
še nastopno novost: krščanski nauk po blagoslovu hoče deliti otrokom v italijanskem jeziku. Le, ako bi se ne sponesel ta „poskus", hoče se povrniti k slovenskemu jeziku. Torej .poskus" — eksperiment. Prečastita duhovščina vse škofije naj sodi sama, ali so umestni taki .poskusi" in na takem kraju.
Gosp. župnik da se sklicuje na statistiko zadnjega ljudskega štetja. O ta statistika, to ljudsko štetje kakor se je vršilo zadnjič, ko so kar iz tal rasli, pardon : na papirju, Slovenci z italijanskim občevalnim jezikom ! Saj smo bili dokazali nešte-vilorn vzgledov, kako se je zlorabljala tista nesrečna rubrika o občevalnem jeziku. In gospodu župniku je taka statistika dovoljna podlaga za uvajanje takih in toli globoko posezajočih novo-tarij! Gospod župnik 1 Vzlic vsem statistikam je župnija rojanska vendar po treh četrtinah slovenska, v ostali četrtini je pa lepo število Nemcev, službujočih na južni železnici. Glede onih slovenskih prebivalcev na Greti, ki trobijo v laški rog, je pa gotovo le to, da so politiško pokvarjeni in zavedeni,— kraj vsega tega pa vendar-le—Slovenci. Le politika in narodna demoralizacija ter nezavednost je tu, a mi menimo, da se katoliški cerkvi v dosezanje svojih namenov ni treba vezati s politiško demoralizacijo in nevednostjol!
Poroča se nam še o nekem drugem koraku, ki ga nameruje baje storiti gosp. župnik na dan svoje instalacije. I to smo izvedeli od povsem zanesljive strani ; vendar pa se nam zdi tak korak skoro neverojeten iu zato molčimo raje o njem za danes.
Slovenski napisi in agitacija mestnih organov.
Na .Belvederjn" ima g. Fran Tavčar svojo „ljudsko kuhinjo*4. Ker je sam Slovenec in so mu tudi gostje večinoma Slovenci, priredil je nadpis najprej v slovenskem, potem v italijanskem in nemškem jezikn. To je menda povsem pravilno in nikdo nima pravice prigovarjati temu. Prigodilo se je pa, da sta prišla v lokal dva komisarja, kojima bi bila dolžnost nadzorovati jestvine; mesto tega pa raie tirata agitacijo proti slovenskim napisom. Ob tej priliki rekel je jeden komisarjev g. Tavčarju: To ni prav, da ste tako napravili tablo, morate popraviti isto tako, da bode na prvem mestu laško, na drugem nemško in še-le na zadnje slovensko!
Je-li pravilno tako postopanje gospode komisarjev ? Ne, po mojem menenju ni pravilno, ker je naperjeno proti naši narodnosti. Najmanje pa bi se smeli baviti s tako agitacijo ljudje, ki so postavljeni in koje plačujemo tudi mi le za to, da skrbe za nase zdravje. Uverjeni pa smo, da se g. Tavčar ne ustraši gospdde komisarjev in če bi še tako ostro pritiskali nanj. Saj ve dobro, da ni sluga, ker — plačuje tudi on!	j
Še jeden slučaj. V neki prodajalnici je naznačeno samo v slovenskem jeziku, kaj da je v pojedinih posodah. Tudi to je povsem naravno, ker « prodajalnico zahaja 99% Slovencev. Toda tudi tu se je protivil jeden komisarjev ter zahteval nekako, da se poleg slovenskega napisa mora pri-dejati tudi italijanski. Ali tu jo je skupil gosp. komisar. Vodja prodajalnice mu ni ostal dolžan kaj umestnega odgovora: „če že hoče gosp. komisar na vsak načiu dvojezičnih napisov, naj pa kar hitro zavkaže po vsem mestu, da se zraven laških postavijo tudi slovenski napisi; potem tudi v tej prodajalnici takoj pridejo laški napisi poleg slovenskih.
In gospod komisar je napravil — kisel obraz. Vse, vse, lahko pretrpe laška gospćda, samo o tistem pregovoru nočejo ničesar čuti, ki pravi: Kar je tebi ljubo, je tudi meni prav!
Pevsko društvo .Zarja" v Bojanu vabi na veselico, katera bode jutri v nedeljo, dni 14. t. m. na dvorišču gostilne gosp. Ivana Boleta. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina 30 nČ., sedeži po 10 nč. Preplačila se bodo [hvaležno vsprejemala. Vspo-red: 1. Vilhar: „Slovenec i Hrvat" možki zbor. 2. Deklamacija, deklamuje gca. A. Petrič. 3. H. Sattner „Opomin k petju" mešani zbor. 4. H. Volarič .Venec narodnih pesmi" zbor. 5. H. Sattner. „Nazaj v planinski raj" mešani zbor. 6. Fr. Rebec. ,Na mostu." 7. Svobodna zabava. Med posameznimi točkami svirala bode domača godba iz Skednja. Na obilno udeležbo uljudno vabi
društveni odbor.
Nekoliko zrnja Iz spisov Nikole Tommassa'
Mi smo že naglašali te dni — povodom odkritja spomenika Nikoli Tommaseu v .Šibeniku —, daje ta slavni učenjak in pisatelj sicer mnogo pisal na italijanskem jeziku, da pa mu je bilo srce vsikdar hrvatsko. Ker pa Italijani po sili reklamujejo Tom-masea za-se, hočemo navesti tu nekoliko zrnja iz hrvatskih spisov tega pisatelja. Ti izreki nam go-vorč v lapidarnem slogu, da se je Tonimaseo neprestano čutil Dalmatinca in Hrvata. Da čujemo!
Da Bog narodnost našo čuva! — O Hrvati .... Bvet vas ne pozna; in malo jih je, ki bi znali, da se vi ... . borite na svoji zemlji za jezik, za narodnost in dostojanstvo duše svoje .... Jaz vas zahvaljujem pred vsem človeštvom za ono, kar ste storili za svete svrhe človečanstva. — Dalmacija draga, tebi ni bilo nikdar lastno življenje .... Rad bi umrl, ako bi se smel nadejati, da bodeš prstan v zlati verigi, ki jo morajo svobodno zvezati vse hčeri slovanske matere naše. — Vilo slovansko čujem, ki guvori znamenitim glasom duši moji.... Iz daljnjih dežel, iz vnanjih književnosti, iz različnih jezikov nabiram glasove in skladbe, da bi jih mogel nadahniti milim bratom .... — Hotel bi, da se mi pokaže do dna, ilirski narode, duh ^voj; hotel bi razumeti vsako besedo tvojega znamenitega glasu in govoriti s teboj, kakor človek govori z milo ljubo svojo. — Treba, da se klobuk pokloni kapi; v tej je sosebno narodnost in dostojnost.... Spoštujmo ljudstvo z vsem svojim srcem. Od njega učimo *e svojega ljudskega jezika, a ne kvarimo ga modrim svojim barbarstvom. — Vi .... ki idete v tuje zemlje iskat si znanja, vzbujajte upanje in veselje, a ne žalost in strah otačbine tužne. Spominjajte se vsikdar nje in hranite jezik njezin; učite se tudi drugih jezikov, ali glejte, da vam tuji ne iztira materinega iz srca.... Italijanski duh bodete občutili bolje, kadar boste pravi Slovani,. * . Bolji ste nego mnogi ouih, ki gledajo na vas, kakor na izvržek narodov .... Drugih narodov običaje glejte in spoštujte, a ue smete jim slediti slepo .... Bratje jim bodite, a ne sužnji. — Kedtg, Bože, preneha to slepo in napačno sledenje za tujimi običaji ? Iliri bodimo, bratje, najprvo; to nam bodi kakor telo naše, a druge stvari naj nam prihajajo od zunaj kakor hrana, prirejena in skuhana, od koje se nieSa s krvjo, kar je najboljega, a ono, kar je odveč, nas ne more motiti, — Lev je že davno zgubil bogato grivo, zobe in tace; ali nekaj strahovitih krempljev, ki mu jih je ostalo, bili so slovanska sila. Po tolikih stoletjih, pogaženi, nismo še zgubili plemenite ponositosti duše; pokopani po toliko stoletjih v neznanje, še nam je bistra pamet, svoboden razgovor in 09tra misel.... Proti tebi, narod moj, mnogi drugi niso druzega, nego zblazneli. Ne sramuj se svoje krvi;
pazi samo, da ti ostane čista.. .!
» »
•
Iz teh izrekov je razvidno, kakov Italijan je bil Tommaseo; razvidno pa je tudi, kako falzifi-kujejo dejstva oni, ki ga reklamujejo za Italijana.
.Lepa naša domovina". Dne 10. t. m. je minolo sto let od kar se je porodil skladatelj divne hrvatske himne .Lepa naša domovina", pesnik Mihauovič. No, mirnim srcem rečemo lahko, da je ta krasna pesem tudi naša slovenska last, kajti ni je borne kočice v vsej Sloveniji, kjer bi se ne prepevala. Iv priljubljenosti te pesmi med Slovenci je simbolizovano pobratimstvo med obema narodoma. Stoletnico Mihanovičevega rojstva praznovali so po vsem Hrvatskem. Slavnosti sicer niso bile šumne, zato pa tem prisrčneje. V Zagrebu je društvo „Kolo* priredilo koncert v „Hrvatskem domu" in je ob tej priliki Šandor Gjalski 61 tal velezani-inivo razpravo o življenju in delovanju pesnika Mihanoviča.
Nenadna smrt v vinogradu. Minoli četrtek zjutraj šel je Slletni kmet Anton Piščanc, stanujoči pri Piščancih pod Opčinam lišt. 221 na delo na svoje polje, ležeče na openskem holmcu. Mož je rahljal zemljo okolu svojih trt, ko ga je zadela kap ua srcu. Našli so ga mrtvega, ko ga je bila prišla iskat hčerka. Na lice mesta došla komisija prepustila je truplo pokojnikovo rodbini.
Lep dečak! V poslednjem izdanju sporočili smo med sodnijskimi vestmi o obsodbi 171et.nega Frana Spetza. V tem poročilu označili smo ga .lepim dečakom". K temu bili smo opravičeni z
ozirooi na mnogoštevilna prekrsenja IV. in VII. božje zapovedi, ki jih ima na vesti ta izgubljeni sin. K vsemu temu pa je Spetz tudi obrekovalec. Spetz je bil namreč popolnoma po nekrivem obdolžil mladeniča Albina Hvastjo, da ga je poslednji ua-padel z nožem, hotč maščevati smrt svojega brata Ivana Hvastje. Kakor je našim čč. čitateljem morda se v spominu, bil je Ivan Hastja 19. aprila zvečer v gostilni .AH' antico Beaco« v ulici Sette Fontane nožem tako težko ranjen, da je po nekolikih dneh umrl za rano. Spetz je v svojem.obrekavanju trdil, da je Albin Hvastja smatral njega morilcem brata Ivana. Sodišče pa, kakor rečeno, spoznalo je bilo to trditev popolnoma neosnovano. Uboga mati, ki ima tako sprijenega sina 1
Madjarski milenij In pa hodimko polje. Nasprotniki Rusije so skušali po svojih listih izkoristiti katastrofo, ki se je dogodila dnć 30. m. m. povodom ljudske veselice na hodinskem polju pri Moskvi. Ti brezvestni časnikarji hoteli so to nesrečo opisati tako, kakor da jo je provzročila lakomnost „izstradanega* ruskega ljudstva (1), drugi zopet so pisarili o atentatu, kojega so provzročili — .nihilisti*, živeči sevć le v domišljiji teh časnikarskih zavijačev. Kaj pa porekd ti sleparji javnega menenja, ako se jim povć o tabuki, ki je bila dnć 8. t. m. v Budimpešti povodom slavnostnega sprevoda. I tam je bilo poteptanih, mrtvih in ranjenih, dasi izvestno ni bilo v gnječi kakih 800.000 ljudij, kakor na hodinshem polju in dasi ni bilo dobiti ničesar v dar. Evo, kaj poroča budimpeštanska policija o tej »katastrofi v malem slogu". Ponesrečilo je 419 oseb in sicer: 68 hudo ranjenih v gnječi; 62 jih je zadela solnčarica, 14 si jih je polomilo ali zvilo ude o padu, dva sta bila ranjena v pretepu nožem (Vitežko! .izstradani. Rusi se niso borili z nožem v roki za darila! Stavec), dva sta se ubila, ker sta padla raz balkon. Izmed jahačev, ki so bili v slavnostnem sprevodu, padlo jih je 30 ali b konjem vred ali raz konja. Vsi so se nekoliko pobili. Med „padlimi" jahači bil je tudi grof K e -g 1 e v i c h, ki je nosil srbski prapor. Jeden izmed jahačev si je pretresel možgane.
Kak6 izpričajo „vitežki" Madjari in njih prijatelji to .katstrofo v malem Stilu", ko so nedavno tako sramotilno govorili povodom velike katastrofe na hodinskem polju?
Kako cenijo razbojniki krasni spol. Iz Carigrada javljajo, da je neka razbojniška četa napala in zadržala dve gospe; jedna je Francozkinja, druga Srbkinja, nečakinja srbskega poslanika. Vozili sti se iz Carigrada v neko bližnjo kopelj. Razbojniki zahtevajo zanji odkupnino in sicer za Francozkinjo 15.000 tuntov, za Srbkinjo pa 10 000 fiintov. Francozkinja, ki je bila nameščena popred v sultanovem haremu, obrnila se je za pomoč do sultana, ki jej je baje tudi obljubil pomoč. Za Srbkinjo pa se do sedaj ni našel nikdo, ki bi jo hotel odkupiti.
Ovratnik namesto dopisnics. V mestu Briegu (Silezija) utopil se je te dni pletarski pomočnik Erau Christoph v reki Odri. Samomorilec je bil napisal svoj obupen sklep, neposredno predno ga je izvršil, na svoj ovratnik terutaknil ta ovratnik v poštni nabiralnik za pisma. Vsebina te čudne .dopisnice" bila je prošnja na pošto, naj bi ista blagovoljno obvestila njegove sorodnike, da si je končal življenje. Prosil je zajedno pošto oproščenja radi tega nadlegovanja, zatrdivsi, da ni imel nov-čiča, da si kupi dopisnico.
Kolera v Egiptu. Iz Aleksandrije poročajo, da kolera zel6 pojema toliko ob obrežju, kolikor v notranjih krajih dežele.
Obsojen vojaški begun. Pred sedmimi letmi izselil se je v Srbijo takrat 181etni kmet Pavel Rolič iz Jelšan, okraj Podgrad v Istri. Ni mu bilo mari staviti se v novačenje. Minolega meseca pa je dospel ta vojaški begun na Ogersko iskat si dela, ker mu v Srbiji ni cvela sreča. Dovedli so ga v Trst. Včeraj je dobil pred tukajšnjim sodiščem mesec dnij zapora.
Sodnijsko. Dn6 17. julija min. 1. navstal je prepir med tolpo ciganov, ki je bila postavila svoje ftatore na planem pred tržaško mestno klavnico. Počil je tudi strel. Prihitel je na lice mesta finančni stražnik Lovrenc Pfeifer in za njim javni Stražar Frank. Našla sta v krvi jedno žensko in pa jednega možkega, ki je imel glavo nastreljeno šibrami. S pomočjo druzih ciganov prijela sta ome-
njena stražnika onega moža, kojega so jima jbili označili, da je bil ranil žensko- Odvela sta ga na policijski komisarijat in od tam so ga poslali v bolnišnico, kjer naj bi ostal pod nadzorstvom, dokler ne ozdravi. Tudi žensko so urno prenesli v bolnišnico. Imela je 15 ran po raznih krajih trupla, posebno po glavi. Ranilec je bil izjavil policiji, da se zove Anton Held. Ta takozvani Held pa je nekega lepega dnč, kakor smo sporočili svoječasno, pobegnil iz bolnišnice, ne da bi bil povedal, zakaj je tako nečloveško obdeloval bodalom ono žensko. Po preteku par tednov zasačili so ga v Gorici in predvčerajšnjem stal je pred tukajšnjim sodiščem, da se zagovarja zaradi svojega zločina. Ranjena, imenom Apolonija Kari, ki je ozdravela po dolgi bolezni, izpovedala je, kako se je vršil pretep. Ta ženska je dvojka nje napadalca, ki pa se ne zove Held, ampak Ciril Mayer. Omenjenega dnć spri se je Ciril z Antonom Mayerjem, bratom njegove ljubice. Le-ta ustrelil je Cirila iz puške v glavo. Ciril Mayer hotel se je na to vreči na svojega nasprotnika z bodalom v roki, ker pa mu je Apolonija Kari to preprečila, vrgel se je v slepi jezi nanjo in ji prizadel, kakor rečeno, 16 ran. Dasi je obtoženi Ciril Mayer tajil, dokazale so priče njegovo krivdo in sodišče ga je obsodilo na dve leti težke ječe.
Koledar. Danes (13.): Anton Padovanski, spozn. — Jutri (14.): III. pobinkoštna nedela. Bazilij, Škof; Elizej prorok. — V ponedeljek (15J: Vid, Modest in tovariši. — Mlaj. — Solnce izide ob 4. uri 17 min., zatoni ob 7. uri 48 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 21 stop., ob 2 pop. 23.6 stop. C.
Najnovejie vesti.
Budimpešta 12. Proračunski odsek dokončal je svoja dela, odobrivši proračun najvišega raču-nišča, sknpnega finančnega ministerstva, carin in poročilo Dumbe o ministerstvu za zunanje stvari. (O tem poročilu spregovorimo nekoliko pobliže v današnjem večernem izdanju. Uredn.)
Masava 12. V razpravi proti Baratieriju predlagal je generalni odvetnik, da naj se Bara-tieri obsodi na deset let ječe v trdnjavi in da mora povrniti sodne stroške.
Trgovinah« bnojikvk« tla V«atl
Eudlmprtta. Plenic« » jeson 6.67-6.69 Pie.ii.iH »a maj-juni 1896 6.64 do 6.66 —Ovea sa jesen 6.43—6.46 R* s« jesen 6.64 5.66 Koruza sa juli-avgust 4.08—4,10 maj-juni 1896 4.05-4.07 nova f. 4.—4.15 PAeniri. nova od 78 kil. f. 6 80—6 95 od 79 kil f 6.90—7.00.. od 80 kil. f. 6.95—7.05 od 81. kil. f. 700
—715, od 89 kil. for. —.--JeAmen —
proso 610—6-40.
Pšenica: Ponudbe, povpraševanje in promet slabo. Prodaja 12.000 met. st. po mirnih eenah. Vreme: lepo.
Praga. NuraiHtirtuii sladkor for. 13.75, oktober-december 13.75. Silno mlačno.
Pruga. Centrifuga! novi, poiitavljne v Trst s r ar ino »red odpoiiljatev precej f, 3575 —.— Conensse 87.76—86. Četvorni 87'75—39. V glnvah (*ndih> 39.50—40.
bavr«. K ava Hunto* gonil nr«ri«^H /,n juni 74*50 zm oktober 71.— Hlačno.
Hamburg. SautOK good averairo za juli 61,— za september 58.60 aa december 56.S5 mlačno.
DoaaJaha bona
Driavni dolg v papirja .
n „v srebru . Avstrijska renta v alatu * „ v kronah Kreditne akcije . . , .
London 10 Lat.....
Napoleoni ......
SO maik 100 itali. lir
lajanlj« io
včeraj danes
. .	.	101.26
. .	.	101-25
. .	.	182.60
. .	.	101.30
. .	.	358.60
. .	.	120.05
. .	.	9.53
. .	.	11.75
.	.	44.60
101.85 101.36 122.70 101.30 850.50 120.06 9.51* 11.75 44*50
ŽELEZNIŠKI VOZNI RED.
a) Državna teleanloa. (Postaja pri sv. Andreja
Od dni 1. junij a 189G. ODHOD:
6.80 predp. v Herpelje, Ljubljano, na Dunaj, v Bejjak. 8.85 „ v Herpelje, Bovinj, P ulj. 4 40 „ v Herpelje, Divačo in Pulj. 7.80 „ v Herpelje (in od Herpelj brzovlak v Pulj, Divačo, na Dunaj, v Beljak.) Lokalni vlaki ob praznikih: 7.85 zjutraj v Herpelje. 2.20 popol. v Divačo. 4.20 „ v Boršt.
DOHOD:
8.05 predp. iz Ljubljane, Divače. Herpelj. . 9.50 predp. iz Pulja, Rovinja. 11.15 „ iz Herpelj, Ljubljano, Dunaja. 7.05 popol. iz Pulja, Ljubljane, Dunaja. 9.45 n brzovlak is Pulja, Bo-, inja, Dunaja, Beljaka Ljubljane,
Lokalna vlaka ob praznikih: 7.29 popol. iz Boršta. 9.35 .popol. iz Divače.
M Juina	anloa (Postaja južne ielesuice.)
Od dni 1. junija 1896. ODHOD:
7.45 predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.25 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim. 9-— • omnibus v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono. 9.55 „ poštni vlak na Dunaj, zveza s Pešto in Zagrebom.
12.50 popol. omnibud v Kormin. 4.40 „ omnibus v Nabrežino, Videm, Rim. 6.90 „ poštni vlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.05 „ brzovlak na Dunaj, zveza s Pešto, Reko — Gorico
in Korminom. 8.45 „ mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. 10.- „ mešani vlak do Murzzuschlaga.
DOHOD: -
6.48 predp. mešani vlak iz Murztusohlaga, Beljaka, itd. 7.30 „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrežine.
8.35	„ brzovlak iz Kormina, 9.25 „ brzovlak z Dunaja.
10.20 „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko.
10.35 „ brzovlak iz Rima, Benetk.
11.19 „ omnibus iz Rima, Benetk, Nabrcžine.
5.40	popol. poštni vlak z Dunaja.
7.36	„ omnibus iz Verone, Kormina, Nabrežine.
8.41	„ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežine; -8.56 „ brzovlak z Dunaja zveza z Reko.
Zabavna vlaka ob nedeljah in praznikih. ODHOD. 2-— popoludne v Kormin. 4-25 w v Nabrežino.
DOHOD. 12-07 predpoludne iz Kormina. 10*50 popoludne iz Nabrežine.
Goriška ljudska posojilnica,
vpisana zadruga z omejeno zi
razpisuje službo knjigovodje. Zahteva se popolno znanje dvostavnega knjigovodstva in po možnosti zemljiške knjige. Plača in varščina po pogodbi. — Prošnje do 1. julija na ravnateljstvo.
V Gorici, 8. junija 1896.
Ravnateljstvo.
t/in Ironon I krčma, igra na kroglje. pristno Via IlOllOU I, istrsko vino, vino v sodčekih in steklenicah, kuhinja taborna nemška in laška.
lAIneoial Alniviia u*ica Bftrr- ">cchia hšt. 2,
TCD990I MUJZIJCi, ia,a dobro založeno prodajat-nico moke, sladkorja, riia, vlitkov domačih in tujih, mila, kiseliv, olja itd. na drobno in debelo, po ja^o zmernih cenah. Vsprejema tudi naročila z dežele ter jih izvršuje aolidno.
Najboljšo in najcenejo osvežujočo pijačo
nudijo svetovnoznani
£MF~ peneči
Izdelovanje orijentalskih cukrovin
A. Maršner - v Pragi,
Kri Vinokradjr „Ptaka."
— Varovati se je ponnrojovanj S —
Pekarija in sladčičarna
ulica Stadion, 20.
Trikrat na dan svež (frišen kruh. — Prevzema domači krah v peko. Riiznoša se kruh po stanovih, krčmah in gostilnah, oddajalci dobe odbitek. Moke navadne in fine na debelo in na drobno. Raznovrstne sladčice ukusne in po ceni, biskote.
praško domače mazilo

Is lekarne B. Fratfner - ja i
je staro najprej v Prngi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane Čiste in varuje vnetja in bolečine manjša ter hladi. — IT puiicah po 30 in 25 n6. Po pošti B nč. več. RaapoilU« »o vaak dan.
Vsi deli embalaže imajo zraven stoječo sakonito deponovano varstveno znamko.
B. Fragner,
lekarna ,pri črnem orlu", v Pragi,
^ Mala stran, vogel Sporner-jove ulice 203.
Lastnik politično društvo j „Edinosti". Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Oodnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.