Politični ogled. Avstrijske dežele. D u n a j. Gesar nekateri željno pričakujejo, to se doslej še ni zgodilo: ministerstvo še ostane naprej, kakoršnje je bilo, na pol konservativno, na pol liberalno. Grof Badeni se toraj ne raore odločiti, ali se morebiti tudi ne sme, za novo večino v drž. zboru. --- Dr. Lueger je tedaj že vendar-le župan na Dunaju! V torek je slovesno prisegel za to svojo, jako častno službo. Govoril je sicer krščanski, kakor še noben župan pred njim, nemštvo pa je, kakor sodimo, preveč povzdignil, četudi vemo, da bi sicer imel od Nemcev sitnostij, katerih se mu sedaj ni bati. G e S k o. Kdo bi bil mislil, da bodo mladočeški poslanci kedaj v zvezi z nemškimi konservativci! In vendar je sedaj tako, odkar je nova večina v drž. zboru gotova; v tej imajo ralaeočeški poslanci največ mož, vse druge slranke, ako vzamemo vsako posebei, pa so na število poslancev manjše. Vsled tega pa češki radikalci s to zvezo niso nič prav zadovoljni, ljubša bi jim bila zveza že z nemškimi liberalci, se ve, da samo zato, ker so s temi, kar se tiče sv. vere, enih mislij. Štajarsko. 0 binkoštih bode v Gradcu shod nemške »kmečke stranke«; na tem shodu pa se zbero le liberalna gospuda, kmeta bode ondi zastonj iskati, in prav bode tako, kajti nemški liberalizem ima na rovašu vse postave, katere nalagajo kmetu bremena, a koristij mu nobenih ne dajo, dokler je pošten in hoče vkup držati zemljišče, katero je dobil od očeta. Koroško. Kakor se hvali, snuje nemški »bauernbund« tudi slov. kmelom nove zanjke, da |ih vlovi v svoje namene — izdaje namreč »Kmečki list«, ki naj dela raed slov. kmeti za nemštvo in nejevero. Upamo pa, da se naši kmetje ne vjamejo v te zanjke, ali kaj vemo? Glovek se nagiba na hudo. Kranjsko. Že zdavno vemo, da je slov. liberalec veliko nevarnejši za naše ljudstvo, kakor pa tujec, posebno če ta ne govori slovenski. Kar pa vidimo naše dni v Ljubljani, to nas potrjuje še bolj v naši raisli. »Narodna stranka« namreč hoče biti edino še iz dna slovenska, in vendar hodi sedaj ne samo z nemškularii, ampak tudi s socijalisti, tedaj z ljudrai, ki so se zaprisegli zoper vse, kar nam je doslej §e drago in milo: zoper sv. vero, slov. jezik in posestvo. Njim pa so odprta vrata v »Narodni dom«, a stavimo, da bi bila zaprta n. pr. katoliškemu shodu: saj so bili jih zaprli eelo slov. kmetom, ko so ga odprli tudi na stroške slovenskih krnetov! Primorsko. Trgovci v Gorici, skoraj vsi liberalci in iredenlovci, vabijo sedaj slcm.kmete iz okolice jako Ijubeznivo v svoje prodajalnice, a v času volitev so jih zaničevali ter jih kot na pol roparje razkričali, ker niso marali voliti, kakor so jim oni narekovali. No, sedaj pač čutijo, da ni groša, če jim ga slov. kmet no prinese. —- V Trstu so vendar-le Lahi v zadregi sedaj, ko so možje iz okolice črno na belem v svojem ugovoru zoper izvolitev poslanea Mauronerja dokazali, da je tukaj zmagala krivica. Bog vedi, kako jo bodo izpeljali, ne da bi to laški mogotci raorali sami pripoznati ter celo volitev ovreči. H r v a š k o. Žalostne reči se godijo na večih krajih, koder prebiva revno, pa sicer poSteno hrvaško ljudstvo. Zapeljali so ga, posebno v Slavoniji, Ijudje, katerih nihče prav ne pozna, da se spuntajo zoper graščine ter si kar vrat na nos razdelijo teh zemljišča. To pa se ve, da ne gre in sedaj uboge, zapeljane ljudi kar trumoina tirajo v ječe in le-ti so pri tera še prepričani, da niso nič krivega storili. Kdo so pač zapeljivci ? Ogersko. Minister za trgovino, pl. Lukacs, je neki na lem, da vzame slovo in napravi drugemu prostor na ministerskem stolu. Zanj sicer ni škoda, ali naslednik mu bode še slabši, ker si ga bai-on BaniTy lahko izbere, toraj mož, ki je za Ogersko velika nesreča. Vnanje države. R i m. Skrb sv. očeta gre za vso katoliško cerkev, torej za vse katoliške kristijane, koderkoli žive in zato so mlademu vladarju v Perziji posebno priporočili, da-si je on po svoji veri ajd, naj bi varoval tudi svoje podanike katoliške vere. To je on tudi jim obljubil in če sodimo njega po očelu, ostane tudi mož beseda. Italija. Iz blažene Italije se je letos 11.698 Ijudij odpeljalo v Ameriko iskat ee ne bogastva, vsaj hruha. No najde jib ga le malo, kajti nad polovico vrne se jih redoma zopet domov sestradanih, bolnih, golih. Francija. V Parizu je na veliko noč prišlo skorej do ustaje, ker niti predsednika republike, nili ministrov ni bilo v mestu, Ijudje pa bi bili jih radi prisilili, da poklieejo vojne ladije s Krete nazaj t. j. da republika stopi očitno na stran Grkov. No sedaj se je ljudstvo nekaj pomirilo, ker ,je izpoznalo, da bi to bilo —• začeti vojsko, kateri konca nihče ne ve. Nemčija. V Berolinu sta sedaj na tožnji klopi pl. Tausch in Liitzow; dolžijo ju, da sta svojo službo na cesarskem dvoru zlorabila ter novice Irosila po svetu, katerih bi ne bila smela izdati. Tudi sta pisma ponarejala; oba sta prijatelja starega Bismarcka. Rusija. Cesar Franc Jožef pojde na vsak način v Petrograd, če tudi je, in more biti še za to posebej, ker je nastala vojska med Turki in Grki. Turčija. Od torka sem je redna vojska med Turki in (irki; začeli so jo neki grški vojaki, ko so prišli uslajnikom, ki so bili čez turško mejo vdrli, pa so jih turški vojaki nazaj pognali, čez mejo na pomoč. Odslej se bijejo še na meiah in na večih mestih, toda poročila o »zmagah« niso za to, da jih verjamemo. Afrika. V Marokanskem cesarslvu so na-stale rabukc med Kabyli in Beni-Azzas. Ti so one natolkli ler jih podili čez mejo algirsko, a odtodi so jih franeoski vojaki napodili ter tako rešili Kabyle, toda lniru še s tem niso napravili med lema sovražnima narodovna.