ŠTEVILKA
LETO Lili, 19. FEBRUAR 2021 CENA 1.90 EUR
STRAN 16
STRAN 6
STRAN 8
Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje
Testiranje v domu kulture, cepljenje teče normalno
Podjetje KLS Ljubno doniralo robota za dezinfekcijo prostorov kirurškega bloka
NAROČILA KURILNEGA OUA
STRAN 1 1
tel. 02 845 0126, 03 752 07 08
Barbara Šoster Rutar bo še naprej vodila Muzej Vrbovec
MINI MARKETING d.o.o. Stran«*
BENCINSKI SERVIS
STRANICE
NO\Jf\ MtCUW
ï
>4 I
f*

Izberite naj kulturnika 2021
Oglasi
2
Savinjske novice št. 6, 12. februar 2021
Vsebina
Epidemija novega koronavirusa
V oranžni fazi vlada začela sproščati omejitve.............................6
Občina Rečica ob Savinji
Okrog 35.000 evrov letno za gasilsko službo...............................7
Vzdrževalna dela na omrežjih
Prekinjena dobava elektrike na več lokacijah v dolini.................7
Gornji Grad
Prenovljeni Stekl bo služil tudi kot poročna dvorana.........................7
KLS Ljubno
Bogomir Strašek: »Napredek in dobro delo se splača«................8
Ljubiteljski pek z Rečice ob Savinji
Mirč Tajik razvil svojo znamko Sončni mokec...................14
Robanov kot
Vida Matk nadaljuje
tradicijo svojih prednikov............15
Občina Nazarje
Cena storitve pomoči družini na domu bo enaka za vse uporabnike v dolini.........................15
130 let pustovanja v Mozirju
Za pridih časa okrasitev kraja in razstava ............................................. 15
Svetovno prvenstvo
Tina Robnik najboljša Slovenka na paralelnem veleslalomu.......20
Dvoransko prvenstvo Slovenije
Maji Mihalinec Zidar že
14. naslov državne prvakinje......21
Cortina d'Ampezzo
Nejc Naraločnik najboljši slovenski tekmovalec v alpski kombinaciji .........................22
Tretja stran

[
t **7-
:k . \
i
SS
Za izjemne rezultate je potrebna drugačnost v razmišljanju
Zimske počitnice v regijah vzhodne Slovenije se iztekajo, začenjajo pa se za učence in dijake z območja zahodne Slovenije. Epidemiološka slika v državi je trenutno še stabilna, a v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo na možnost tretjega vala epidemije, če pride do širjenja južnoafriške in britanske različice novega koronavirusa.
Zaradi pogojev za delovanje posameznih dejavnosti, ki jih je ob prehodu v oranžno fazo predpisala vlada, je zelo živahno na področju testiranja, kar je ponekod povzročilo logistične probleme. Ker se je v Nazarjah vsako jutro nabrala kolona vozil na Zadrečki cesti, so testiranje iz zdravstvene postaje preselili v dom kulture in poskrbeli za urejanje prometa. Direktorica zdravstvenega doma Božena Herzog vedno znova dokazuje svoje organizacijske sposobnosti, njeno angažiranje in učinkovitost pri zagotavljanju medicinske oskrbe so pohvalili tudi organizatorji nedavnih tekem za svetovni pokal v smučarskih skokih na Ljubnem.
V	preteklih dneh so bili uspešni tudi naši športniki in športnice, ki v praksi potrjujejo moto naše tokratne osrednje sogovornice, Amadeje Plankl, ki živi in dela v Berlinu: »Če si iznajdljiv in predvsem vztrajen, se vse da.« Vedno je zanimivo prisluhniti nekomu, ki gleda na Zgornjo Savinjsko dolino iz drugačne perspektive in z drugačnimi izkušnjami, kot jih imamo mi, ki smo zaradi zaprtosti tega območja včasih preveč omejeni v svojem razmišljanju in prepoznavanju priložnosti.
Precej drugačnosti v razmišljanju premore pek z Rečice ob Savinji Mirč Tajik, ki ponuja kupcem bolj zdrav, lažje prebavljiv in dlje časa obstojen kruh, snuje pa tudi dodatne pekovske izdelke, s katerimi bo popestril svojo ponudbo. Tajik neprestano spremlja novosti na kulinaričnem področju in poseže tudi po idejah iz tujine, če v njih vidi prednosti ter možnosti za uporabo v našem okolju. Misli globalno - deluj lokalno.
V	podjetju KLS Ljubno so medtem nagradili zaposlene, ki so v preteklem letu dosegli napredek na svojem področju. V vodstvu podjetja se zavedajo, da brez napredka posameznikov ni napredka organizacije, zato so temu ustrezno prilagodili sistem postavljanja in merjenja ciljev. Zaposleni se tako počutijo bolj vključeni v načrtovanje in doseganje rezultatov, povečala se je tudi njihova zavzetost. Zdaj že skoraj vsak drugi prispeva koristne predloge za izboljšanje poslovanja.
V	KLS Ljubno sicer ohranjajo visok nivo družbene odgovornosti. Pred nedavnim so celjski bolnišnici donirali aparat za avtonomno dezinfekcijo v vrednosti 50 tisoč evrov. Omenjena naprava predstavlja najnovejši pristop pri dezinfekciji prostorov, ki zmanjšuje tveganje za prenos vseh vrst okužb in zato omogoča večjo varnost pacientov in zaposlenih. Hvala v imenu vseh, ki so in še bodo zaradi tega ohranili svoje zdravje!
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik

ISSN 0351-8140, leto LIII, št. 7, 19. februar 2021. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884.
E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.90 EUR, za naročnike: 1.71 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063
Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884	Savinjsl<e novice; št. 7,19. februar 2021 3
p	Tema tedna
PAMETNI AVTOMOBILI LAHKO ODVRAČAJO VOZNIKOVO POZORNOST
Slovenski vozniki na stranskem tiru prometne varnosti?
V zadnjem letu so lahko tudi največji nasprotniki informacijske tehnologije dojeli, da je digitalizacija dokončno zavzela naš vsakdanjik. Del tega so tudi sodobni avtomobili, ki so že zelo digitalizirani, voznikom pa so v veliko pomoč pri varni in udobni vožnji tudi vse pametnejši asi-stenčni sistemi.
Z voznikom komunicirajo o delovanju avtomobila, stanju cest, ga usmerjajo, kar je dobro, vendar pri tem ne manjka slabih plati. Avto-mo-to zveza Slovenije (AMZS) opozarja, da lahko digitalizacija avtomobila odvrača voznikovo pozornost od dogajanja v prometu, še toliko bolj pa, ker v velikem številu znamk ta komunikacija poteka zgolj v tujih jezikih. Zato AMZS poziva pristojne državne institucije, da uveljavijo predpis, s katerim bi morali vsi novi avtomobili, ki so naprodaj v Sloveniji, imeti možnost izbire slovenskega jezika za multimedijske sisteme in za varnostna obvestila.
ZMOGLJIVI SISTEMI ZA ZMOGLJIVE VOZNIKE
Sodobni avtomobili zahtevajo voznika, ki jih zna upravljati, vnašati ukaze, spremljati njihovo delovanje in razumeti njihova sporočila. Moderni avtomobili imajo povsem digitalizirane merilnike, digitalizirani so asistenčni in varnostni sistemi, ki omogočajo varno vožnjo v vseh pogojih. Njihovo delovanje se enostavno spremlja preko zaslonov.
Vendar pa zmogljivi multimedijski sistemi zahtevajo tudi zmogljivega voznika. AMZS že vrsto let opozarja na tveganja, ki jih v prometu predstavlja uporaba mobilnega telefona, ki dokazano povečuje tveganje za nastanek prometnih nesreč. Njegova uporaba namreč zmanjšuje zbranost voznika in zmožnost za pozornost na
	OBČINA	2009	2019
	SLOVENIJA	517	556
	Gornji Grad	462	550
Število osebnih	Ljubno	478	576
	Luče	495	586
avtomobilov na 1000 prebivalcev			
	Mozirje	630	584
	Nazarje	501	587
	Rečica ob Savinji	308	607
	Solčava	530	616
	SLOVENIJA	8,0	10,2
	Gornji Grad	9,1	11,6
	Ljubno	9,5	11,4
Povprečna starost	Luče	10,1	12,6
osebnih avtomobilov	Mozirje	9,0	11,1
	Nazarje	8,9	10,7
	Rečica ob Savinji	8,6	11,5
	Solčava	8,7	11,5
Vir: Statistični urad RS
dogajanje na cesti in njeni okolici. Podobne posledice lahko prinese tudi vse večja digitalizacija osebnega vozila, saj od voznika zahteva določeno pozornost usmerjeno v informacijski zaslon. Zato na AMZS menijo, da tudi sodobni avtomobili prinašajo vse večje izzive za prometno varnost.
SLOVENŠČINA POGOSTO NI NA RAZPOLAGO
Zelo pomembno za prometno varnost je, da voznik razume, kaj mu avtomobil sporoča. Zato je podatek, da številni avtomobili, ki so naprodaj v Sloveniji, nimajo možnosti izbire slovenskega jezika za multimedijske sisteme in za varnostna obvestila, po mnenju AMZS zaskrbljujoč. Razumevanje sporočil je seveda povezano z znanjem
oziroma razumevanjem jezika, v katerem avtomobil komunicira z voznikom.
Danes proizvajalci seveda v svojih vozilih omogočajo številne jezike, ki jih lahko nastavimo za privzete ob prvi nastavitvi novega avto- \ mobila. A slovenščine (pre)pogosto ne najde- /
VOZNI PARK V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI SE POVEČUJE, VENDAR TUDI STARA
Iz podatkov slovenskega statističnega urada je razvidno, da število avtomobilov na prebivalca raste. Tako je tudi v Zgornji Savinjski dolini, kjer se je število avtomobilov na tisoč prebivalcev v desetletnem obdobju (2009-2019) dvignilo v vseh občinah z izjemo mozirske. V povprečju se je povečalo za dobrih 20 odstotkov.
V občini Rečica ob Savinji je ta porast še veliko bolj opazen, in sicer je število avtomobilov poraslo kar za 97 odstotkov (iz 308 v 2009 na 607 v 2019). Izstopa tudi Mozirje kot edina občina, kjer se je število avtomobilov v desetletju celo nekoliko zmanjšalo (iz 630 v 2009 na 584 v 2019).
Če so zbrani podatki zaskrbljujoči iz ekološkega vidika, se poleg tega slabša tudi varnost teh vozil v prometu, saj se vozni park v naši dolini stara. V Sloveniji je bil v 2019 povprečen avtomobil star 10,2 leta, v Zgornji Savinjski dolini 11,5 leta, starejše avtomobile od slovenskega povprečja pa vozimo v vseh naših občinah. Najstarejše avtomobile so v letu 2019 vozili v Lučah (12,6 leta), najmlajše, a še vedno nekoliko starejše od slovenskega povprečja, pa imajo Nazar-čani (10,7 leta).
4
Savinjske novice št. 6, 12. februar 2021
Anketa, Tema tedna

Naša anketa
Kako v avtomobilu sprejemate navodila v tujem jeziku?
Filip Slokan, Varpolje
Sam obvladam angleško in vse fraze razumem. Tudi ko sem pred dvema letoma kupoval nov avto, nisem razmišljal, ali digitalizacija podpira slovenski jezik. Seveda pa bi bili prevodi zelo dobrodošli za starejše, ki tujih jezikov ne razumejo. Tem je delno v pomoč tudi slikovni prikaz ob napisanem ukazu In po njih se lahko ravnajo tisti, ki tujega jezika ne razumejo.
Aleš Robnik, Robanov Kot
Avtomobili, ki so narejeni za slovenski trg, bi morali imeti vse nastavitve prevedene v slovenski jezik. Saj so določene fraze, ki jih razumeš ob slikah, a strokovni izraz, ki ga v pogovoru ne uporabljaš, bi moral biti slovenski. Trenutno nisem v fazi nakupa avtomobila, a ko ga bom kupoval, se bom odločal za take, kjer digitalizacija podpira slovenski jezik.
Irena Praznik, Dobletina
Trenutno imam avtomobil starejše izvedbe, ki še nima teh novodobnih digitalnih sistemov. Ko pa se bom odločala za novega, bom vsekakor gledala, da so ukazi v slovenščini. Zdi se mi, da bi avtomobili, narejeni za naš trg, morali imeti vse prevode v slovenščino.
Jelka Grudnik, Ljubno ob Savinji
Dolgo sem že voznik, a moj avtomobil ni tako sodoben, da bi imel vse te novotarije. Sicer pa se mi zdi, da je zame, ki sem upokojenka, pomembno, da je vse v slovenskem jeziku. Nisem več v položaju, da bi lahko zbrano poslušala tuja navodila in jih prevajala.
Fanika Lamprečnik, Spodnje Kraše
Tuji jeziki v navodilih so kar velik problem starejših generacij. Mladi to obvladajo. Ko sva kupovala avtomobil, sva bila presenečena, da ni prevoda in sva tudi urgirala pri avto hiši, kjer sva kupila avto, a so nama tedaj odgovorili, da je slovenski trg premajhen, da bi imeli še prevod.
Pripravila in fotografirala Marija Šukalo
Sodobni avtomobili zahtevajo voznika, ki jih zna upravljati, vnašati ukaze, spremljati njihovo delovanje in razumeti njihova sporočila.
mo med ponujenimi jeziki za uporabo multimedijskega sistema kot tudi navigacije. To prodajalci opravičujejo z majhnostjo slovenskega trga, ki izdelovalcev ne spodbuja k prilagajanju lokalnim razmeram in zahtevam.
SLOVENSKI VOZNIKI NA STRANSKEM TIRU PROMETNE
VARNOSTI? V AMZS so prepričani, da majhnostjo našega trga pri tem ne bi smela igrati vloge. Gre za prometno varnost, zato Slovenija ne bi smela dovoljevati, da avtomobilski koncerni slovenske voznike postavljajo na stranski tir razvoja prometne varnosti. Tako menijo tudi
pojasnijo, kaj pomenijo varnostna obvestila v tujem jeziku.
Voznike pa opozarjajo, da naj vedno natančno preberejo navodila za uporabo in pomen posa-
meznega varnostnega obvestila. Kadar pa le-tega ne razumejo, naj čimprej poiščejo informacijo o njegovem pomenu.
Tatiana Golob
vozniki, ki so sodelovali v aktualni raziskavi AMZS, kjer so jih med drugim povprašali o slovenščini v avtomobilih.
Kar 91 odstotkov anketirancev je izrazilo mnenje, da bi avtomobili, ki so naprodaj v Sloveniji, morali imeti v slovenščino prevedene izbirnike in obvestila oziroma sporočila. AMZS zato apelira na avtomobilske izdelovalce, da novim vozilom na slovenskem trgu omogočijo možnost izbire slovenskega jezika; omogočijo nadgradnjo in posodobitev v slovenski jezik; prodajalci avtomobilov, kjer slovenščine ni med ponujenimi jeziki, pa naj ob predaji avtomobila kupcu jasno
Kaj storite, če sistemskega sporočila na zaslonu avtomobila ne razumete?
pk, nadaljujem z vožnjo
preverim
v n iundilih J.! uporni ho pokliče rri
¡Jöklrui ni AMZS
pomoč na ic<il<
ojirorrM «ilttiK«
1%
AMZS
Savinjske novice št. 7, 19. februar 2021
5
Aktualno
fazi vlada začela sproščati omejitve
EPIDEMIJA NOVEGA KORONAVIRUSA
V oranžni
Slovenija je prešla v oranžno fazo protiko-ronskih ukrepov. V šole na zahodu države so se vrnili dijaki zaključnih letnikov in vsi učenci, na vzhodu, kamor spada tudi Savinjska regija, pa so zimske počitnice. Odprte so vse trgovine, konec je tudi prepovedi prehajanja občin in regij. Policijska ura med 21. uro zvečer in 6. zjutraj ostaja.
POVIŠAN DELEŽ POZITIVNIH TESTOV
V soboto so v državi začele veljati spremembe testiranja. Vsi, ki so jim okužbo z novim ko-ronavirusom potrdili z nezanesljivim hitrim an-
tigenskim testom, so testirani še s testom PCR. V statistiki je okužba dokumentirana, ko je potrjena tudi s testom PCR. V nedeljo je bilo po 1274 testih PCR potrjenih 244 okužb. Delež pozitivnih izvidov testov je znašal 19,2 odstotka. Umrlo je 11 bolnikov. V bolnišnicah se je zaradi covida-19 zdravilo 738 bolnikov, intenzivno nego jih je potrebovalo 135, iz bolnišnic so jih odpustili 34.
V DOLINI 51 POTRJENIH OKUŽB Po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v Sloveniji trenutno 12.836 ak-
ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE
Testiranje v domu kulture, cepljenje
Iz Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma (ZZD) Nazarje so nas obvestili, da so doslej proti covidu-19 z obema odmerkoma cepili preko 250 občanov, kar je več od povprečja v državi. Od tega je bilo cepljenih 160 občanov iz prednostne skupine 80+, to je okrog 20 pacientov na ambulanto ter 60 iz DEOS Centra starejših Gornji Grad.
S preostankom cepiva so bili cepljeni zaposleni v zdravstvu in lekarnah. Pretekli teden so cepili novih 80 občanov s prvim odmerkom. Vseskozi naročujejo sicer višje količine, vendar
jih za zdaj dobivajo sorazmerno manj glede na pomanjkanje cepiva, je povedala direktorica Božena Herzog.
CEPLJENJE PO SEZNAMU
S cepivom Pfizer zaradi posebnih zahtev cepiva občane cepijo v cepilnem centru v Nazarjah z ekipo sodelavcev, ki so jo oblikovali prav za ta namen. Prejšnji teden so dobili tudi cepivo AstraZeneca, s katerim bodo začeli cepiti nepo-kretne na domu. Cepile bodo patronažne sestre.
Zaradi nastajajočih zastojev na cesti v okolici zdravstvenega doma so testiranja prestavili v
nazarski dom kulture.
SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA
Objavljen letošnji razpis za inovacije
Gospodarska zbornica Slovenije in Savinj-sko-šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ) nadaljujeta s projektom ocenjevanja in podeljevanja priznanj inovacijam v Savinjsko-šaleški (SAŠA) regiji. Cilj projekta je uveljavljanje inovacijske dejavnosti kot gibala trajnostnega razvoja gospodarstva in pospeševanja podjetništva.
S tem namenom je SŠGZ na spletni strani www.ssgz.si objavila javni razpis, na katerega se lahko prijavijo gospodarske družbe, podjetja, samostojni podjetniki posamezniki, samostojni inovatorji in druge organizacijske oblike z območja SAŠA regije. Predlagatelji lahko prijavijo inovacijo, ki je bila prvič vpeljana na trg oziroma prvič uporabljena v proizvodnem ali poslovnem procesu v obdobju 1. januarja 2019 do 31. marca 2021. Razpis bo odprt do 31. maja.
KF
Glede vrstnega reda cepljenja se držijo seznamov pacientov v okviru prednostnih skupin, ki jim jih posredujejo vsi osebni zdravniki, tudi koncesionarji.
NOVA LOKACIJA TESTIRANJ Testiranja so v tem tednu začeli izvajati v domu kulture v Nazarjah, predvsem zaradi nastajajočih zastojev na cesti pred zdravstvenim do-
tivnih primerov okužbe z novim koronavirusom. Do zdaj so sicer okužbo potrdili pri 179.726 ljudeh. Z enim odmerkom cepiva proti novemu ko-ronavirusu so do zdaj cepili 70.752 oseb, z dvema pa 47.647.
V Zgornji Savinjski dolini je bilo v nedeljo, 14. februarja, skupno aktivno potrjenih okuženih oseb v 14 dneh 51, teden prej jih je bilo 73. Po občinah je bilo število okuženih: Ljubno 14, Gornji Grad 13, Mozirje 11, Nazarje 7 Rečica ob Savinji 5, Solčava 1 in Luče 0.
Štefka Sem
teče normalno
mom. Pred tem so jim pred zdravstvenim domom vsako jutro pomagali redarji Civilne zaščite. Za testiranja občanov so okrepili ekipe in resnih čakalnih dob ni. Prejšnji teden so imeli največ okrog deset čakajočih avtomobilov na testiranje, kar pomeni 10-15 minut čakanja.
O KOLIČINI CEPIV NIMAJO INFORMACIJ »Zagotovo bodo tudi naše občine informirale občane glede cepljenja,« je povedala Herzogo-va, »kar bo smiselno takrat, ko bodo začeli cepi-
ti širšo populacijo.« Trenutno so šele sredi cepljenja prednostne skupine oseb 80+, ki jih vse osebno kličejo glede cepljenja in naročujejo na termin. Potem sledijo še druge prednostne skupine in šele nato vsi ostali do 60 let. Trenutno nimajo informacij, kdaj bodo začeli dobivati zadostne količine cepiv.
Štefka Sem
6
Savinjske novice št. 6, 12. februar 2021
Iz občin, Organizacije, Gospodarstvo
OBČINA RECICA OB SAVINJI PODPISALA ANEKS Z GASILCI
Okrog 35.000 evrov letno za gasilsko službo
Pretekli teden je županja Ana Rebernik s predstavniki prostovoljnih gasilskih društev v občini Rečica ob Savinji in Gasilske zveze Zgornjesavinjske doline podpisala aneks k pogodbi o opravljanju javne gasilske službe. Delež financiranja občine ostaja tudi v prihodnje na enakem nivoju.
VIŠINA SREDSTEV TUDI V
PRIHODNJE ENAKA Pri podpisu pogodbe so bili prisotni predsednik zveze Janko Žun-tar, predstavniki PGD Rečica, Gru-šovlje in Pobrežje ob Savinji ter poveljnik občinskega poveljstva Jože Žerak.
Občina za redno dejavnost in nakup opreme, vključno s sredstvi požarne takse, prostovoljnim gasilskim društvom namenja približno 35.000 evrov letno, za sofinanciranje zveze pa 2.700 evrov. Ob podpisu aneksa je županja izrazila zado-
Županja Ana Rebernik in predsednik zveze Janko Žuntar sta podpisala aneks k pogodbi o opravljanju javne gasilske službe.
voljstvo nad sodelovanjem z gasil-
s sklici počakali do konca marca. Po podanih navodilih pristojnih za oddajo poročil na finančno upravo zadostuje pregled in potrditev nadzornega odbora društva. ZAHVALA PREMINULI DOPISNICI Na tem mestu so se predstavniki gasilcev zahvalili časopisu Savinjske novice za dobro sodelovanje in objektivno poročanje. Hkrati je šla njihova velika zahvala preminuli dopisnici Savinjskih novic Mariji Lebar za dolgoletno korektno poročanje o gasilski tematiki.
Tekst in foto: Barbara Rozoničnik
ci v upanju na čim manj potreb po intervencijah ob nesrečah.
Z OBČNIMI ZBORI BODO POČAKALI
Zaradi epidemije je pod vprašaj postavljena izvedba občnih zborov. Kot je povedal Zuntar, naj bi
GORNJI GRAD
Prenovljeni Štekl bo služil tudi kot poročna dvorana
VZDRŽEVALNA DELA NA OMREŽJIH ELEKTRA CELJE, DE VELENJE
Prekinjena dobava elektrike na več lokacijah v dolini
Zaradi nujnih vzdrževalnih in revizijskih del na omrežjih je v zadnjem obdobju večkrat prekinjena dobava električne energije na več lokacijah v Zgornji Savinjski dolini. Dobava električne energije je bila motena na območju transformatorskih postaj v Lučah, Bočni, Smartnem ob Dreti, Nazarjah in na Rečici ob Savinji.
Po besedah direktorja velenjske distribucijske enote Elektra Celje Mateja Coklina se je operater prilagodil terminu šolskih počitnic. Uporabljali so tudi agregate in si tako prizadevali za čim manj motenj. Zaradi organizacijskih ali vremenskih razlogov se dela lahko podaljšajo ali prestavijo na kasnejši čas. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik
& fte?
Zaradi vzdrževalnih del je bila na več lokacijah v Zgornji Savinjski dolini občasno prekinjena dobava električne energije.
Prenovljeni Štekl bo središču podobo.
V Gornjem Gradu so konec januarja začeli prenovo Stekla. Zamenjali so kritino in v pritličju začeli prenavljati prostor. Prenova je del projekta Zelena rezidenca, v katerem bo stavba poleg nove podobe dobila dodatno vlogo. V pritličju je galerija, v zgornjih nadstropjih pa so razne muzejske zbirke. Stekl je obrambni stolp, ostanek obzidja okrog graščine. Zgrajen je bil v 16. stoletju.
Stavba je v lasti ljubljanske nad-škofije. Občina se je z njo dogovorila za vlaganja v prostore. Po pogodbi o uporabi stavbe bo občina oproščena najemnine v višini vlaganj. Zupan Anton Špeh je pove-
Gornjega Grada dal novo, lepšo
(Foto: AS) dal, da je ta dogovor zelo dober, zato so prenovo prijavili v projekt Zelena rezidenca.
V prostoru galerije bodo zamenjali talne obloge in stavbno pohištvo. Uredili bodo tudi čajno kuhinjo in sanitarije. Prenovljeni prostori bodo še naprej namenjeni za galerijo, služili pa bodo tudi za svečane seje in dogodke ter kot poročna dvorana. V prihodnosti, je omenil župan, želijo pred Steklom postaviti dvižni most in urediti vhod, kot je bil v preteklosti. S tem bi pou-stvarili podobo obrambnega stolpa, kakršnega si objekt zasluži oziroma si ga zasluži center Gornjega Grada.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 6, 12. februar 2021
7
Gospodarstvo, Zdravstvo
KLS LJUBNO
Bogomir Strašek: »Napredek in dobro delo se splača
«
Ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa so preprečili slovesno podelitev nagrad za leto 2020 sodelavcem v podjetju KLS Ljubno. Kljub temu so nagrade prejeli vsi, ki so naredili največji napredek in bili ocenjeni z oceno zelo dobro. Letos je bilo takšnih 38. Podelili so tudi nagrade za dobro delo. Skupaj je letne nagrade prejelo 73 odstotkov sodelavcev. V podjetju so kljub temu, da so jim naročila v preteklem letu v posameznih obdobjih padla za več kot polovico, za dobro delo in dosežen napredek v decembru vsem zaposlenim izplačali visoko božičnico.
NAGRADE ZA DOBRO DELO »Tako kot vsako leto smo tudi letos izplačali posebne letne nagrade sodelavkam in sodelavcem, ki so v letu 2020 naredili poseben, večji na-
73 odstotkov sodelavcev
je v podjetju KLS Ljubno prejelo letne nagrade.
predek ali pa so z dobrim delom čez vse leto bistveno pripomogli k doseganju ciljev na delovnem mestu ali po posameznih procesih,« je ob tej priložnosti sporočil generalni direktor podjetja Bogomir Strašek. Vsem nagrajenim sodelavkam in sodelavcem so v podjetju čestita-
Generalni direktor Bogomir Strašek: »Brez napredka posameznikov ne more biti napredka podjetja.«
li za dosežen osebni napredek in se jim zahvalili, da so se posebej potrudili za skupni napredek in razvoj.
POSLUJEJO BOLJE OD KONKURENCE
»Naš dolgoletni stalni napredek in razvoj nam omogočata, da tudi v težkih časih, kot je bilo leto 2020, ko smo zaradi covida-19 izgubili velik delež prodaje, lahko poslujemo bolje kot naša konkurenca po svetu. Tudi lansko leto smo naredili pomemben napredek in se dobro prip-
ravili na poslovne izzive, ki so prišli v drugem polletju,« je sporočil Strašek.
ZA NAPREDEK KLJUČNI DOBRI KADRI Lani so v KLS-u zgradili nove proizvodne linije in obdelovalne celice za program Pogoni. Razrešili so nekaj ključnih problemov pri novih procesih, zgradili so zbirališče in podaljšek hale 4 ter realizirali veliko večjih in manjših izboljšav. Hitro so dvignili proizvodni tempo na zavidljivih 315.000 kosov tedensko. »Za takšen napredek so ključni dobri kadri, ki napredujejo. Brez napredka posameznikov ne more biti napredka podjetja.«
KORISTNI PREDLOGI OD POLOVICE ZAPOSLENIH Zaposlene v podjetju spodbujajo k predlogom, ki pozitivno vplivajo na delovne procese. V preteklem letu so prejeli bistveno več koristnih predlogov kot leta 2019. Kar sto predlogov več je bilo prepoznanih kot koristnih, je omenil Strašek. V inovacijsko dejavnost je bilo lani vključena skoraj polovica sodelavk in sodelavcev, kar je precej več kot v letu 2019. Sedaj že vsak drugi sodeluje s koristnimi predlogi. V letu 2020 so tudi uvedli usposabljanje po modulih in povečali število zaposlenih, ki so jih usposabljali. Opravili so 61 ur usposabljanj na zaposlenega.
Tekst in foto: Štefka Sem
DONACIJA PODJETJA KLS LJUBNO SPLOSNI BOLNIŠNICI CELJE
UVD robot uporabljajo za dezinfekcijo prostorov
Podjetje KLS Ljubno je družbeno odgovorno podjetje. Pomembno mesto v njihovi poslovni politiki zavzema njihov odnos do okolja in družbe, kjer opravljajo svojo dejavnost. Skladno z njihovo politiko vsako leto del dohodka namenijo za sodelovanje in podporo humanitarnim, športnim in kulturnim dejavnostim v okolju Zgornje Savinjske doline. Velik del finančnih sredstev namenijo tudi za dobrodelne namene.
50 tisoč evrov
je vreden robot za avtonomno dezinfekcijo.
DONACIJA BOLNIŠNICI VSAKO LETO
2e v začetku decembra so celjski bolnišnici predali aparat za avtonomno dezinfekcijo v vrednosti 50 tisoč evrov. Simbolno predajo do-nacije so pred urgentnim centrom izvedli pretekli petek.
kirurškega bloka
Mag. Franc Vindišar (z leve), Bogomir Strašek, Nataša Strašek in Dragan Kovačič ob simbolni predaji donacije podjetja KLS Ljubno Splošni bolnišnici Celje (foto: arhiv SB Celje)
8
Savinjske novice št. 6, 12. februar 2021
Gospodarstvo, Zdravstvo, Oglasi
»Vsako leto del dodane vrednosti namenimo Splošni bolnišnici Celje. Letos je to UVD robot model B za avtonomno UV-C dezinfekcijo, ki ga v bolnišnici uporabljajo za dezinfekcijo prostorov kirurškega bloka. S tem želimo pomagati k povečani varnosti osebja bolnišnice in bolnikov,« so v podjetju KLS Ljubno zapisali v izjavi za javnost.
ROBOT DOPOLNJUJE DEZINFEKCIJO V bolnišnici v času epidemije novega koronavirusa izvajajo številne ukrepe, s katerimi zmanjšujejo tveganje za prenos okužbe. Ne
le na covid oddelkih, optimalne pogoje za varno izvajanje zdravstvene dejavnosti se trudijo zagotavljati tudi v ostalih delih bolnišnice. Eno bolj izpostavljenih delovišč so operacijske dvorane centralnega operacijskega bloka, kjer zadnja dva meseca obstoječe načine dezinfekcije prostorov dopolnjuje nova tehnologija, ki jo izvaja UVD robot, donacija podjetja KLS Ljubno.
DRAGOCENA POMOČ V ČASU EPIDEMIJE
»Z UVD robotom smo dobili praktičnega in učinkovitega pomočnika, ki je vsestransko upo-
UVD robot lahko v 10 do 20 minutah razkuži večje prostore. V celjski bolnišnici ga uporabljajo za dezinfekcijo prostorov kirurškega bloka. (Foto: arhiv SB Celje)
UVD robot je posebni samohodni robot, ki z uporabo ultravijolične svetlobe temeljito razkuži prostor. Gibanje robota je lahko programirano, lahko pa se premika z uporabo posebnega algoritma, ki poskrbi, da so vsi kotički prostora osvetljeni z UV svetlobo. Pri svojem delu je dokaj hiter, saj v 10 do 20 minutah razkuži večje prostore in s tem prihrani delo osebju, hkrati pa le-to ni izpostavljeno tveganju za okužbo. V bolnišnici ga uporabljajo predvsem v prostorih s fiksno postavljeno opremo.
raben v boju proti virusom in drugim patogenim mikroorganizmom,« je v svoji zahvali poudaril strokovni direktor bolnišnice mag. Franc Vin-dišar in dodal: »Ta naprava namreč v Sloveniji predstavlja novejši pristop k dezinfekciji prostorov, ki prinaša dodano vrednost tako pri zagotavljanju varnosti pacientov kot tudi zaposlenih. Vse odkar je aparat v bolnišnici, ga veliko in s pridom uporabljamo in tako zmanjšujemo tveganje za prenos vseh vrst okužb.«
»Donacija samohodnega UVD robota je tako na eni strani dragocena pomoč v boju z epidemijo in priznanje za naše delo, na drugi pa dokaz o visoki družbeni odgovornosti donatorja,« je dodal Dragan Kovačic, v. d. direktorja bolnišnice.
Štefka Sem
Iščete novo banko? Izberite modro.
Urejene finance so temelj varne in brez-skrbnejše prihodnosti. Zato je pomembno, da že danes naredite vse, kar lahko, da se nanjo dobro pripravite.
ENOSTAVNO IN UGODNO Z NLB PAKETI Izbira zanesljive in zaupanja vredne banke je gotovo prvi korak, ki ga lahko naredite takoj. Vabljeni v NLB, kjer lahko enostavno odprete osebni račun ali sklenete enega od naših bančnih paketov (Osnovni, Aktivni, Premium ali Moj svet). Prednost paketov je ravno v tem, da za storitve, ki jih potrebujete, plačujete enotno mesečno nadomestilo, kar je ugodneje, kot če bi plačevali vsako storitev posebej. Mobilna banka Klikin, spletna banka NLB Klik, kartica z odI loženim plačilom in mobilna denarnica NLB Pay, " v kateri lahko varno in enostavno potrjujete tudi J spletne nakupe, so v zadnjem času postali ne-J pogrešljivi, zato smo jih, poleg ostalih storitev, 5 vključili v prav vse naše bančne pakete.
LO
%	EDINA BANKA, ODPRTA 24/7
CD
J	Uporabniki mobilne banke Klikin boste lah-|	ko prek svojega mobilnega telefona enostavni	no preverili stanje na računih ali razpoložljiva "f	sredstva na karticah z odloženim plačilom, pla-j	čevali račune in položnice, sklenili Hitri kredit do f	35.000 EUR v le nekaj minutah ali naročili osta-1	le bančne storitve (npr. sprememba limita, na-
ročilo kartice z odloženim plačilom), zanje pa z oddaljenim podpisom, brez obiska poslovalnice, podpisali vse potrebne dokumente. Za pomoč,
naročilo kredita ali kateri drug bančni opravek pa se lahko 24 ur na dan, vse dni v tednu, obrnete tudi na svetovalce v NLB Kontaktnem centru.
POSLOVNI PAKETI ZA PODJETJA Osnovne storitve, ki jih podjetja najpogosteje uporabljate in potrebujete za sodobno poslovanje, smo v NLB združili v poslovna paketa Osnovni in Celoviti. Oba vključujeta napredne digitalne storitve, zato lahko večino bančnih storitev opravljate brez obiska poslovalnice v e-banki NLB Proklik ali mobilni banki Klikpro, s prodajnim mestom POS pa svojim strankam
omogočite varno brezstično plačevanje s karticami ali mobilno denarnico NLB Pay. V času večjih likvidnostih potreb je za podjetja dobrodošla možnost sklenitve Hitrega kredita in Hitrega limita v Klikpro, do likvidnostnih sredstev pa lahko hitro pridete tudi s prodajo terjatev v spletni aplikaciji NLB Odkup terjatev. Paketa lahko dopolnite tudi z drugimi ugodnostmi. Med njimi je NLB Poslovna kartica Mastercard s polovično članarino za prvo leto, ki jo odslej lahko tudi dodatno zavarujete za primer izgube ali kraje.
MENJAVA BANKE JE ENOSTAVNA Postopek menjave banke je hiter, enostaven in brezplačen. Oglasite se v najbližji NLB poslovalnici z osebnim dokumentom in potrdilom o davčni številki in skupaj bomo uredili vse potrebno. Fizične osebe pa lahko odprete račun tudi prek video klica, brez obiska poslovalnice.
6 MESECEV BREZPLAČNO ZA NOVE STRANKE
Izberite NLB in izkoristite:
• 6-mesečno brezplačno vodenje paketa Osnovni, Aktivni ali Premium (ponudba velja do 28. februarja 2021)
■ 6-mesečno brezplačno vodenje poslovnega paketa Osnovni in Celoviti (ponudba velja do 31. maja 2021)
Savinjske novice št. 6, 12. februar 2021
9
Zdravstvo
REŠEVALNA SLUŽBA ZGORNJESAVINJSKEGA ZDRAVSTVENEGA DOMA NAZARJE
Prilagoditve in spremembe na račun dela v času koronavirusa
Zaradi epidemije koronavirusa so morali v reševalni službi Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje spremeniti način delovanja in organizacijo dela. Uvedli so triažo pred vstopom v dežurno ambulanto in s tem preprečili nenadzorovan vdor okužb v zdravstveno postajo v Mozirju. Naredili so infekcijski boks, ki ga lahko uporabljajo vsi zdravniki. V njem pregledajo paciente, ki bi lahko bili okuženi. V reševalnih vozilih so prenos virusa preprečili s tem, da so v prostoru, kjer leži bolnik, vse zračnike prelepili in s tem preprečili kroženje zraka in okužbo voznika, ki ne more voziti z očali ali vizirjem, je povedal vodja reševalne službe Leon Ločičnik.
DOBRODOŠLA NAPRAVA ZA RAZKUŽEVANJE
Vodstvo zdravstvenega doma je omogočilo nakup mehanske naprave za razkuževanje vozil in prostorov. Tako so po vsaki intervenciji razkužili vozila, tudi prostore, če je bilo potrebno, in s tem preprečili širjenje koronavirusa. Zaposlene v reševalni službi so zaščitili skladno s priporočili NIJZ, zdravstvenega ministrstva in zdravstvene stroke.
191 tisoč km
prevozov zaradi koronavirusne bolezni so opravili lani v zgornjesavinjski reševalni službi.
»Zaposleni imamo vso zaščitno opremo, ki jo lahko uporabimo, in se zaščitimo pred vsako intervencijo, ki kaže na sum okužbe. Po intervenciji pa z mehansko napravo razkužimo avto,« je dejal Ločičnik.
MANJ NENUJNIH, VEČ COVIDNIH PREVOZOV
V preteklem letu se je zelo poznalo zmanjšanje števila nenujnih prevozov zaradi okrnjenega delovanja v bolnišnicah, kar se tiče posegov in raznih pregledov, je povedal Ločičnik. Prevozov takšnih pacientov je bilo bistveno manj kot v letu 2019.
»Veliko nenujnih prevozov pa je bilo zaradi koronavirusne bolezni, tako da je bilo skupno število prevoženih kilometrov 191 tisoč, leto prej pa 186 tisoč. S prevozi covidnih bolnikov smo presegli prevoze na preglede in posege.«
ŠTEVILNI PREVOZI IZ DEOS CENTRA
»Prvi val koronavirusne bolezni v času od februarja do maja nas je dobro zaobšel. Bolnikov s covidom-19 ni bilo veliko, bilo je veliko manj nenujnih prevozov zaradi nedelovanja nenujnih dejavnosti v bolnišnicah. Okužb med zaposlenimi v prvem valu ni bilo. Dva reševalca sta bila v preventivni izolaciji zaradi stika z okuženo osebo.«
Vodja reševalne službe Leon Ločičnik:
»Reševalci so pri svojem delu zelo samostojni in imajo visok nivo znanja.«
(Foto: ŠS)
V drugem valu pa so bile njihove obremenitve precej večje. Iz Deos Centra starejših Gornji Grad so premeščali paciente, ki so bili pozitivni na testiranjih, v Terme Topolšica. Z vodstvom gornjegrajskega centra in vodjo zdravstvene
nege Petro Kovačič je bilo sodelovanje vzorno.
GLAVNINA PREVOZOV COVIDNI BOLNIKI
Od začetka jeseni je bilo prevozov veliko, prav tako je veliko časa vzelo sprotno razkuževanje vozil, zato so jim ob povečanem obsegu dela na pomoč priskočili tudi reševalci iz velenjske in celjske reševalne postaje. Po pretečeni izolaciji so paciente spet vozili nazaj v Deos center. Kasneje so se začeli pojavljati zapleti pri bolezni covid-19 predvsem pri starejših prebivalcih Zgornje Savinjske doline. Teh je bilo veliko, drugih nenujnih pregledov je bilo zelo malo, večino so vozili covidne bolnike. VKLJUČITEV V SEKUNDARNE COVID PREVOZE
Ločičnik je dodal, da so konec oktobra dobili še sklep zdravstvenega ministrstva, da se morajo z enoto za nenujne prevoze vključiti v sekundarne covid prevoze. Dva reševalca sta bila dežurna po razporedu in klicana za prevoze iz celjske bolnišnice ali z območja Savinjsko-ša-leške regije za prevoze pacientov v bolnišnice, ki so imele še proste postelje. Paciente so vozili povsod, iz Celja po bolnišnicah po celotni Sloveniji. Težko je bilo najti prostor za paciente, vozili so jih tudi v Izolo, Šempeter pri Gorici in na Jesenice.
ENAJST IZMEN SEKUNDARNIH PREVOZOV
Sekundarni prevozi covid so bili pod okriljem dispečerske službe v Mariboru. Vse so urejali preko njih, tam so skrbeli tudi za razpored. Delali so v 12-urnih izmenah, dnevni ali nočni. V oktobru, novembru in decembru so opravili enajst
Zaradi zaščitne opreme, ki so jo reševalci potrebovali ob sumu na okužbo s covidom-19, se je povprečni dostopni čas do pacienta nekoliko podaljšal. (Foto: LL)
10
Savinjske novice št. 6, 12. februar 2021
Zdravstvo, Iz občin
izmen. Za tako majhno enoto je bila to dodatna težava, saj so morali zagotoviti vozilo in dva zaposlena.
PODALJŠAN ODZIVNI ČAS
Tudi pri nujnih prevozih se je poznal vpliv epidemije covid-19. Najbolj se je poznalo na odzivnem času na intervencijo. Bilo se je treba zaščitno obleči, tudi sam postopek obravnave pacientov je trajal dlje zaradi težje komunikacije z masko in vizirjem, je dejal vodja reševalcev. V drugem valu so imeli vsakodnevno kak prevoz covidnih bolnikov, z urgentnim vozilom pa so vozili le kritične paciente, ki so imeli hude težave z dihanjem ali prenizko nasičenost s kisikom
Pri 720 intervencijah
je lani posredovala zgornjesavinjska enota nujnega reševalnega vozila.
v krvi. Večino pacientov so vozili v Celje na ur-gentni center. Ko so se kapacitete tam zapolnile, je razporeditev pacientov prevzela sekundarna enota, ki je bila dežurna. DVE OKUŽBI IN ENA PREVENTIVNA IZOLACIJA
Zaposleni v reševalni službi se pogosto testirajo. Kljub temu se niso mogli izogniti okužbam. Trije zaposleni so bili v preventivni izolaciji zaradi rizičnih stikov s pozitivnimi osebami. Te odsotnosti so bile razporejene tako, da ni prišlo do pomanjkanja kadra. To, da niso imeli več okuženih med zaposlenimi, lahko pripišejo upoštevanju navodil za preprečevanje širjenja koronavirusa, uporabi zaščitne opreme in razkuževanju prostorov.
720 NUJNIH INTERVENCIJ
V letu 2020 je enota nujnega reševalnega vozila posredovala pri 720 intervencijah, v povprečju 60 na mesec. V 90 odstotkih intervencij prisotnosti zdravnika z nujne medicinske pomoči iz Velenja niso potrebovali, temveč so nujno sta-
nje rešili sami, s konzultacijo z zdravnikom. Velika zasluga za to gre reševalcem in njihovemu visokemu strokovnemu znanju, njihovi samostojnosti. Pacienti tudi brez prisotnosti zdravnika niso bili prikrajšani za korektno oskrbo v skladu z vsemi smernicami, priporočili in navodili medicinske stroke, je omenil Ločičnik. V desetih odstotkih intervencij se jim je pridružil dežurni zdravnik iz Velenja.
Z napravo za razkuževanje so preprečevali okužbe uporabnikov reševalnih vozil.
(Foto: LL)
NAD SLOVENSKIM POVPREČJEM PRI OŽIVLJANJU
Vodstvo zdravstvenega doma reševalcem vsako leto omogoča izobraževanja. 2al lani niso imeli možnosti izobraževanj zaradi koronavirusa. Letošnji načrti so, da gre vsak reševalec dvakrat na potrebna izobraževanja, kjer bodo posodobili obstoječa in pridobili nova znanja.
»Reševalci so pri svojem delu zelo samostoj-
ni in imajo visok nivo znanja, kar priča tudi podatek o oživljanjih pri srčnem zastoju. Lani smo imeli 14 primerov oživljanj, od tega so v 28 odstotkih paciente pripeljali žive do bolnišnice, kar je nad slovenskim povprečjem.« POVPREČNI DOSTOPNI ČAS POD 12 MINUT Pri srčnem zastoju je treba upoštevati, da so najpomembnejše prve tri do štiri minute, ko do zastoja pride, da ima pacient sploh možnosti preživetja. Če v teh minutah nekdo ne začne z oživljanjem, je možnost za preživetje majhna. V Zgornji Savinjski dolini so razdalje velike, zato je odstotek preživelih zelo spodbuden.
»Povprečni dostopni čas do pacienta je bil lani 11 min in 47 sekund. Ta čas je bil nekoliko daljši kot v preteklih letih, predvsem zaradi izvajanja vseh zaščitnih ukrepov zaradi epidemije co-vida.«
LANI 927 OBISKOV DEŽURNE AMBULANTE V MOZIRJU
Sodelovanje z velenjsko nujno medicinsko pomočjo je zelo korektno, je povedal Ločičnik. Sistem bi se dal še izboljšati, a to ni v njihovih rokah, temveč v rokah pristojnega ministrstva. Obremenitev dežurne ambulante je bila lani bistveno manjša kot v letu poprej, prav gotovo tudi zaradi izbruha novega koronavirusa. V Mozirju je bilo lani 927 obiskov dežurne ambulante. Na mesec so ob sobotah, nedeljah in praznikih, ko v Mozirju deluje dežurna služba, dežurni zdravniki v povprečju obravnavali 77 pacientov.
RABLJENO VOZILO JE ZELO UPORABNO Štirinajst zaposlenih v reševalni službi se je lani razveselilo še enega vozila za nenujne prevoze. Ločičnik je povedal, da se je sicer rabljeno, a popolnoma opremljeno vozilo izkazalo za zelo uporabno. V dveh mesecih so z njim naredili 18 tisoč kilometrov. V reševalni službi imajo dve vozili za nenujne prevoze in dve vozili za nujne prevoze.
Štefka Sem
OBČINSKI SVET OBČINE NAZARJE
V
Barbara Šoster Rutar bo še naprej vodila Muzej Vrbovec
Na seji nazarskega občinskega sveta je predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Janez Štiglic na glasovanje podal predlog za imenovanje Barbare Šoster Rutar kot direktorice Muzeja gozdarstva in lesarstva Vrbovec. Svetniki so predlagano kandidatko soglasno podprli in bo tako nadaljevala z vodenjem muzeja še nadaljnjih pet let.
Šoster Rutarjeva je bila ena od treh kandidatov, ki so se odzvali na razpis za direktorsko mesto. Dve od prijav sta bili ustrezni, ena pa ne, zato jo je komisija zavrnila. V nadaljnjem odločanju se je komisija odločila za Šoster Ru-tarjevo, ker ima v nasprotju z drugo kandidat-
ko opravljen strokovni izpit na področju varstva kulturne dediščine, kar pomeni, da lahko opravlja delo kustosinje. Svetniki so predstavljeni predlog komisije soglasno sprejeli.
Predsednik komisije je v nadaljevanju seje predstavil še kandidatke za sodnika porotnika. To so Vanja Hofbauer, Andreja Zupan in Klavdija Kopač Zagožen. Vse tri kandidatke so bile potrjene s strani občinskih svetnikov.
Tekst in foto: Nastasja Kotnik
Barbara Šoster Rutar bo direktorica muzeja še nadaljnjih pet let.
Savinjske novice št. 6, 12. februar 2021
11
Gospodarstvo, Iz občin
PROJEKT ZLATA NIT
Plastika Skaza znova med najboljšimi zaposlovalci
Znani so finalisti letošnjega izbora najboljših zaposlovalcev, ki v organizaciji časnika Dnevnik poteka v sklopu projekta Zlata nit. Med njimi je tudi Plastika Skaza iz Velenja, ki jih je uvrstitev v finale uspela že desetič.
POMEN KAKOVOSTI ODNOSOV MED ZAPOSLOVALCEM IN ZAPOSLENIMI Če so nekoč podjetja zmagovala zaradi moči vodje, danes zmagujejo zaradi moči organizacije. Dobri voditelji se pomikajo v ozadje, kjer ustvarjajo podporni sistem, ki omogoča, da lahko zaposleni v ospredju delajo čim bolje. Močna podjetja 21. stoletja so tako tista, ki se poleg finančnih izkazov zavedajo pomena kakovosti odnosov med zaposlovalcem in zaposlenimi.
USPEH ODVISEN OD OSEBNOSTNE RASTI IN
UČINKOVITOSTI ZAPOSLENIH Osebnostna rast in učinkovitost zaposlenih sta tesno povezani. Od njiju so odvisni uspeh organizacije, njen potencial za rast in njena odpornost proti krizi. Vprašanje pa je, kako to neotipljivo konkurenčno prednost izmeriti. Odgovor ponuja izbor najboljših zaposlovalcev Zlata nit, ki prepoznava in promovira najboljše zapo-slovalce na podlagi enostavnega, preverjenega
in verodostojnega merjenja kakovosti odnosa med organizacijo in zaposlenimi. REZULTATI SO INFORMACIJA, KJE SE JE TREBA AKTIVIRATI
»Med 59 prijavljenimi podjetji smo določili po sedem finalistov v vsaki velikostni kategoriji. Na uvrstitev podjetij med sedem finalistov v njihovi kategoriji je vplivalo povprečje rezultatov vprašalnika med zaposlenimi (80 odstotkov) in us-
pešnosti (20 odstotkov), merjene z indeksom uspešnosti BSX Bisnode,« pojasnjuje mag. Edita Krajnovic, vodja metodologije Zlate niti.
Vsa sodelujoča podjetja imajo možnost pridobiti osnovno ali poglobljeno poročilo. Rezultati so informacija, ki vodstvu in strokovnim službam omogoča navigacijo, na katerih področjih se je treba aktivirati, da podjetje razvija svojo odličnost.
Franci Kotnik
V Plastiki Skaza se zavedajo pomena kakovostnih odnosov v delovnem kolektivu, zato jih načrtno razvijajo in vzdržujejo. (Fotodokumentacija Plastike Skaza)
SMUČIŠČE GOLTE
Naprave obratujejo, smuka ob predložitvi negativnega testa
Ob izboljšanju epidemiološke slike in ponovnem rahljanju ukrepov je smučišče Golte v petek, 12. februarja, ponovno pričelo z obratovanjem. V prvih dneh po ponovnem odprtju so beležili zadovoljiv obisk kljub potrebnemu negativnemu testu na novi koronavirus.
NEGATIVNI TEST VELJA 7 DNI Smučišča so po vladnem odloku ponovno lahko pričela z obratovanjem, smuke željni pa jih lahko obiščejo ob predložitvi negativnega testa na novi koronavirus. Ta sedaj ne sme biti starejši od 7 dni. Negativnega testa ne potrebujejo
tisti, ki so virus že preboleli in o tem predložijo zdravniško potrdilo ali potrdilo o cepljenju.
Smučišče Golte je poskrbelo za možnost hitrega, brezplačnega testiranja na spodnji postaji nihalke v Zekovcu. Test za otroke do 12. leta v spremstvu staršev ni potreben.
OBISKOVALCI ZADOVOLJNI S PROGAMI Smučarji so se lahko najprej spustili po progah Medvedjak, Družinska, Turist, Preseka in Blatnik, nato so dodali še progi Stari stani in Morava. V izogib morebitni gneči na blagajni pri spodnji postaji nihalke v Zekovcu družba Golte
priporoča predhoden nakup vozovnic na ostalih prodajnih mestih in preko spleta.
Sicer pa je direktorica družbe Golte Suzana Srdic povedala, da so veseli ponovnega odprtja, ugodnega vremena in dobrega obiska. Dodala je, da so zadovoljni tudi obiskovalci, ki pohvalijo urejenost prog. Glede na ugodne snežne razmere in dosedanji izpad obratovanja pa vsi skupaj upajo na dolgo smučarsko sezono tja do začetka pomladi, seveda ob ugodni epidemiološki sliki in upoštevanju preventivnih ukrepov.
Barbara Rozoničnik
NOVA ŠTIFTA
Boljša preglednost na križišču
V Novi Štifti so pred kratkim podrli Slugovo hišo, ki je stala ob uvozu z glavne ceste v naselje Smiklavž. Preglednost v tem križišču je bila zaradi hiše zelo slaba. Direkcija za infrastrukturo je lani pripravila projekt prenove cestišča v Novi Štifti, izgradnjo pločnika, dveh avtobu-
snih postajališč in prehodov ceste. Projekt, ki je trenutno v recenziji, predvideva tudi izgradnjo novega in bolj preglednega križišča, za kar je bil pogoj odstranitev hiše in priprava podlage pred izvedbo novega cestnega priključka.
Štefka Sem
Zaradi odstranjene hiše je preglednost v križišču že sedaj boljša.
(Foto: AS)
12
Savinjske novice št. 6, 12. februar 2021
PETER WEISS
Na tem mestu spremljamo zapise Ignaca Orožna, ki jih je ohranil v knjigi Dekanija Gornji Grad (nemško Das Dekanat Oberburg) iz leta 1877; tokratno nadaljevanje predstavlja podružnično cerkev župnije Nova Štifta v Stajngrobu, objavljeno pa je bilo na straneh 77-78. Prizadevni cerkveni zgodovinar je v njej ohranil vse bistvene arhivske podatke o takratnih cerkvenih stavbah v Zgornji Savinjski dolini. Na zamišljeni, ne ravno sklenjeni poti ob toku Savinje navzdol in potem po dolini ob Dreti navzgor prihajamo v Dolu do cerkve, ki stoji na 528 metrov visokem griču levo od ceste Gornji Grad-Kamnik. - Prevod in opombe v oglatih oklepajih ter pripis in fotografijo je prispeval urednik te strani.
PODRUŽNIČNA CERKEV NAŠE LJUBE GOSPE V ŠTAJNGROBU
[Pri Orožnu: in Steingruben.] Stoji ob cesti med Gornjim Gradom in Novo Štifto. Ker ta cerkev v gornjegrajskem urbarju iz leta 1426 sploh ni imenovana, takrat najbrž še ni obstajala.
Slogovno je zelo podobna cerkvi svetega Mihaela [v Šmihelu] nad Mozirjem, zaradi česar lahko po pravici sklepamo, da letnica 1618, ki stoji nad slavolokom, označuje leto postavitve te cerkve.
K njenemu stanju in zgodovini lahko prispevajo tile zaznamki [v latinščini]:
»1631. Cerkev blažene Device Marije v Stajngrobu [v izvirniku: in Stangruben] ima štiri oltarje: 1. v prezbiteriju, ki je posvečen blaženi Devici Mariji, 2. svetega Egidija na ženski strani, 3. svete Ane na moški strani in 4. svetega Križa sredi cerkve. Četrti oltar naj se odstrani. Ima 52 krav, 57 ovc.« (Vizitacijski zapisnik)
1856. Cerkev v Stajngrobu [v izvirniku: in Steingrub] je zgrajena v slogu šilastega loka, vendar pa je večina oken že zazidana. Prezbiterij je obokan, ladjo pa pokriva lesen strop. V cerkvi so trije oltarji: v prezbiteriju star Marijin oltar, v ladji na desni (ženska stran) oltar svetega Antona, ki je bil izdelan leta 1676, in na levi oltar svete Helene.
Zgodovina in narodopisje
i
Ignac Orožen o cerkvi v Dolu
V zvoniku so trije zvonovi. Najstarejši od njih je mali, ki ima napis v gotskih malih črkah [v latinščini]: »o rex glorie veni cum pace jessus maria. m. v. viiii [O, kralj slave, pridi v miru, Jezus, Marija]« (1509). (Ali je bil ta zvon pripeljan sem iz kake druge cerkve ali pa je tu že leta 1509 stala cerkev, ki je bila leta 1618 prezidana.) Srednji zvon je leta 1635 ulil Mihael Remer v Ljubljani,
velikega pa leta 1847 Samassa v Ljubljani.
1868 in v letih 1870 do 1873 so to cerkev prezi-dali, pri čemer je bil na novo pozidan del prezbi-terija, celotna cerkev je bila na novo obokana, okna pa so bila zgrajena v gotskem slogu. Tako obnovljeno cerkev je 29. junija 1873 z novim glavnim oltarjem vred posvetil župnik Gašper Dornik.
Podružnična cerkev Marijinega darovanja v Dolu s severa
IVAN CURK IN NJEGOVA KNJIGA O CERKVENIH SPOMENIKIH IZ LETA 1967
2e večkrat smo brali, da so o cerkvah v naši dolini predvsem z umetnostnozgodovinskega stališča najbolj temeljito in zaokroženo pisali leta 1877 Ignac Orožen, katerega zapise beremo tu v slovenskem prevodu, leta 1905 Avguštin Ste-genšek v knjigi Dekanija gornjegrajska in Ivan Curk leta 1967. Ta je v na videz neugledni knjigi brez ilustracij z naslovom Sakralni spomeniki na območju občine Mozirje ugotovitve o cerkvi v Dolu končal s temle povzetkom - tu se vidi, kaj lahko iz zgodovinskih zapisov in stanja na terenu ugotovi vajeno strokovno oko in šolana glava:
»Cerkev se v gornjegrajskem urbarju iz leta 1426 ne omenja, torej tedaj še ni obstajala. Ignac Orožen je bral na njenem slavoloku letnico 1618, prvič pa se cerkev omenja leta 1631. Kdaj je cerkev nastala, je težko točneje ugotoviti, ker so se gotske stavbarske reminiscence dolgo ohranjale v teh predelih, ki so bili nekoliko odmaknjeni. Čas nastanka je možen vse 16. in začetek 17 stoletja. Za pozen datum govori poleg tipa stavbe tudi patrocinij: darovanje blažene Device Mari-
je v templju je bilo na zahodu splošno vpeljano šele leta 1585.
Cerkev je imela majhna, ozka, ostroločna okna, obokan prezbiterij in ravno stropano ladjo. V letih 1868-1873 so cerkev predelali: zvonik so dvignili za eno nadstropje, ladjo in prezbiterij pa dvignili in na novo obokali. Ob tej priliki so tudi stara predelana okna povečali in jim dali zašiljeno obliko. Cerkvena zunanjščina je takrat dobila sedanji videz.«
Orožen je na najmanjšem od takrat treh zvonov - z letnico 1509 - prebral latinsko molitev, obrazec, ki je bil na zvonovih pogost, Curk pa je pred letom 1967 lahko zapisal le še, da je prvi zvon železen iz leta 1924, drugi pa bronast iz leta 1908. Če je mir, zvonovi ostajajo ali pa se kvečjemu malo preselijo, v vojnah pa jih prelivajo v topove. V tem lahko razberemo skrajnosti človeške narave: na eni strani izkazovanje vere in žrtvovanje, da se ulije zvon, ki naj v miru blagodejno doni in širi Božjo slavo vsaj v domači župniji - in na drugi grmenje topov, ki se v vojni oglašajo kot znanilci in prinašalci smrti.
Savinjske novice št. 6, 12. februar 2021
185
Ljudje in dogodki
MIRČ TAJIK, LJUBITELJSKI PEK
Njegov kruh je bolj zdrav in lažje prebavljiv
Mirč Tajik je ljubiteljski pek z izobrazbo iz tehnične stroke in dolgoletnimi izkušnjami v mednarodnih podjetjih. Ob delu si je pridobil mednarodno licenco za presojevalca kakovosti po zahtevnih VDA standardih avtomobilske industrije. Nekaj let se je preizkušal tudi v gradbeni stroki in vodil svojo agencijo za promet z nepremičninami.
KLIC PO SPREMEMBI Začutil je potrebo po drugačnem življenju. S tem je bila povezana tudi sprememba lastnega imena in Miran Toplak je sedaj Mirč Tajik. Zaželel si je več fizičnega dela z rokami in manj umskega z računalnikom. Oprijel se je svoje strasti iz mladosti, ki je bila vseskozi povezana z dobro hrano, in kot velikega ljubitelja kruha ga je premamila nova, pekovska pot. Na Rečici ob Savinji je uredil mini pekarno, kjer s pomočjo družinskih članov ustvarja različne pekovske in sorodne izdelke. Prav vsi bazirajo na pristnih okusih in zdravju prijaznih sestavinah.
SONČNI MOKEC IZ EKOLOŠKIH MOK IZDELUJE DROŽEK Razvil je tudi svojo znamko Sončni mokec, katere glavni proizvod je ekološki kruh Drožek. Za slednjega uporablja slovensko ekološko moko, piransko sol, vodo in seveda droži. S tako pripravljenim kruhom želi ljudem približati vidik trajnostnega razvoja, kjer so pomembne vse faze razvoja sestavin, od nastanka do končne porabe. Najraje sodeluje z ekološko kmetijo iz Pr-lekije, kjer poskrbijo za pridelek in žito ter nato skladiščenje in mletje v lastnem mlinu na kamen ter za končno pakiranje bio moke pod svojo blagovno znamko.
DROŽNI NASTAVEK PRIPOMORE K BOLJŠEMU OKUSU KRUHA Pripravo kruha je Mirč povzel iz slovenske in francoske tradicionalne metode. Testo meša z rokami v veliki leseni kadunji. »Priprava in vzha-
Mirč Tajik si je na Rečici ob Savinji uredil mini pekarno. (Foto: osebni arhiv)
ni količini glutena, nižjemu glikemičnemu indeksu in večjemu izkoristku hranil ter mineralov v žitih in vodi.
MISLI GLOBALNO, DELUJE LOKALNO
Tako pripravljen kruh je bolj zdrav, lažje prebavljiv, dlje časa obstojen, v sredici mehak in v skorji hrustljav ter nenazadnje prijazen do okolja in ljudi.
»Z leti različnih službovanj in potovanj sem imel možnost spoznati nekatere druge kulture, dežele, ljudi in njihove navade. Ob tem sem ugotovil, da sta zdrav življenjski slog in prehrana dejavnika, ki ti lahko omogočata dolgo in kakovostno življenje ter uspešno premagovanje vsakodnevnih ovir ne glede na kulturo, religijo in posamezno deželo,« je povedal Tajik.
Poudaril je, da prav zaradi tega vedno rad spremlja novosti. Poseže tudi po idejah v tuji ku-linariki, če v njej vidi prednosti in možnosti za uspešno uporabo v našem okolju. Misli globalno, deluj lokalno, je njegovo vodilo.
V PRIHODNJE ŽELI RAZŠIRITI PONUDBO
Paleto zdravju prijaznih jedi želi razširiti na prigrizke, slaščice, priloge in namaze. Dodal bi
Z družino je na Lenartovem sejmu na Rečici ob Savinji ponujal različne vrste kruha z drožmi.
(Foto: Marija Sukalo)
Razvil je svojo znamko Sončni mokec, katere glavni proizvod je ekološki kruh Drožek. (Foto: osebni arhiv)
janje testa je dolgotrajno, na osnovi fermenta-cije in v lepem sožitju mikroorganizmov, kot so mlečnokislinske bakterije in divje kvasovke. To so droži, ki jih pridno vzdržujemo tudi doma na Ljubnem ob Savinji v družinskem krogu. Drožni nastavek za peko kruha nastane samo iz reakcije med moko in vodo,« se je razgovoril pek in poudaril, da vse to pripomore k pristnemu in boljšemu okusu kruha, lažji prebavljivosti, zmanjša-
še nekatere odlične izdelke ostalih podobno mislečih ustvarjalcev na slovenskem trgu. Tako so že sedaj v njegovi ponudbi poleg različnih drožek kruhov še bučni namaz, miso fermenti-rana pasta, ajdovi in pirini keksi, pirini grisini ter baklava iz domačih orehov in medu. V tem letu bo razširil svojo potujočo trgovino z dostavo na dom.
Marija Šukalo
14
Savinjske novice št. 7, 19. februar 2021
Ljudje in dogodki, Iz občin, Organizacije
ROBANOV KOT
Vida Matk nadaljuje tradicijo svojih prednikov
Na 1. programu Televizije Slovenija so predvajali potopisno oddajo Alpske vasi. Med drugim je bil del namenjen tudi življenju na domačiji Vide Matk, po domače Knez, v Robanovemu kotu v Solčavi.
ljivi naravi. Vida z družino živi v Robanovem kotu na nadmorski višini 1200 metrov s pogledom na mogočne vršace. Ukvarjajo se z vzrejo ovc avtohtone jezersko-solčavske pasme in polstenjem njihove vol-
Vida Matk iz Robanovega kota bogato dediščino svojih prednikov prenaša na mlajši rod. (Foto: zajem zaslona)
SVET, KI ODPIRA VRATA V RAJ
»Vse več ljudi prihaja sem na počitnice, vse manj pa bi jih tukaj živelo,« se je glasila uvodna misel oddaje. Da Alpe ne bi ostale samo kulisa, skrbijo domačini, ki tukaj vztrajajo, nadaljujejo bogato izročilo svojih prednikov in razvijajo nove zamisli, kako se prilagoditi čudoviti, a marsikdaj neprizanes-
la je, da ima volna dolg spomin, saj se vanjo trajno ujame barva in vonj rastline, zrasle na domačih tleh. Tako obarvana volna je lahko tudi zdravilna.
Visoko na strmih pobočjih čredo ovc pase Vidin sin Filip. V Solčavi pa
se nahaja butik s polstenimi izdelki, stična točka in srce vseh žena, ki se ukvarjajo s polstenjem. Zavedajo se, da je povezanost, pomoč in solidarnost v odročnih in redko naseljenih predelih najpomembnejša vrednota.
Barbara Rozoničnik
OBČINSKI SVET OBČINE NAZARJE
Cena storitve pomoči družini na domu bo enaka za vse v dolini
ne. Vida je dejala, da je zanjo zima prav poseben čas, ko se življenje nekoliko umiri in narava počiva. Takrat ima več časa za polste-nje volne, iz katere izdeluje različne izdelke za vsakdanjo uporabo.
VOLNA IMA DOLG SPOMIN Navdušena je nad barvanjem z rastlinskimi izvlečki, ki volno navdahnejo z naravnimi odtenki. Deja-
Na seji nazarskega občinskega sveta v začetku februarja so svetniki odločali tudi o povišanju višine subvencije za izvajanje pomoči družinam na domu. Predlog so soglasno sprejeli, razliko v ceni bo občina zagotovila iz proračuna.
Kot smo že poročali, je mozirska enota Centra za socialno delo Sa-vinjsko-šaleška po skoraj tridesetih letih prenehala z izvajanjem pomoči družini na domu. Zato je Občina Gornji Grad po dogovoru z ostalimi občinami v dolini objavila javni razpis za podelitev koncesije za izvajanje omenjene javne službe v naših občinah. Na razpisu je
bil izbran Zavod Pristan, ki je ponudil najugodnejšo ceno storitve. Nato se je cena efektivne ure s 1. februarjem povišala s 16,42 na 18,27 evra.
Občina Nazarje je do sedaj občanom subvencionirala 10,38 evra za uro, občani pa so storitev plačali s 6,04 evra za uro. Občinski svetniki so na seji obravnavali predlog, da se določi za vse uporabnike storitve v dolini enotna cena, in sicer 6 evrov za uro, kar pomeni, da občine subvencionirajo 12,27 evra za uro. Svetniki so predlog soglasno sprejeli.
Nastasja Kotnik
PRAZNOVANJE 130-LETNICE PUSTOVANJA V MOZIRJU ODNESLA EPIDEMIJA
Za pridih časa okrasitev kraja in razstava
Mozirska pustna srenja na čelu z dosmrtnim županom Dragom Poličnikom in predsednikom Markom Presečnikom je bila letos zaradi epidemije prisiljena počivati. V pustnem času bi obeležili 130 let od prve omembe izvajanja pustnih navad v Mozirju.
Ker množične prireditve niso mogoče, se je pustna vlada odločila, da pripelje v kraj in med ljudi vsaj kanček pridiha pustnega časa. Kot vsako leto so okrasili trško jedro in bližnjo okolico. Pregledali so arhivske materiale in iz njih potegnili markantne fotografije, ki pričajo o mozirskih pusto-vanjih skozi čas. Vse tja do avstro-ogrskih časov sedaj sežejo spomi-
V reklamnih panojih so razstavljene fotografije, ki pričajo o mozirskih pustovanjih skozi čas.
ni in so postavljeni na ogled v re- kakšno znano faco ter se nasmejijo
klamnih panojih širom kraja. Obča- ob prikazanem.
ni se ob njih ustavljajo in poiščejo Pustnaki so namreč skozi zgodo-
vino v času pusta vedno potegnili na plano kakšen pomembnejši dogodek in si privoščili trško gospodo. Slednja ni bila v pustnih vrstah, ki so jih napolnili manjši rokodelci, po katerih je bil kraj vedno poznan. Vsaj za pustni dan so se ti pražnje oblekli in na šaljiv način obuli v čevlje gospode.
PROJEKCIJA PUSTOVANJA IZPRED PETDESET LET
Ob sprostitvi ukrepov bodo pustnaki kasneje v okviru praznovanja jubileja pripravili par zanimivih dogodkov, med njimi projekcijo pustovanja izpred petdeset in več let, katerega video gradivo so izbrskali iz svojega arhiva.
Tekst in foto: Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 6, 12. februar 2021
15
Intervju
Amadeja Plankl: »Kar se je še eno leto nazaj v moji službi zdelo popolnoma nemogoče
-	delo od doma - se je med pandemijo
pokazalo za zelo učinkovito.«
Amadeja Plankl prihaja iz Luč, vendar že zadnjih dobrih sedem let živi v Berlinu, kjer dela kot novinarka in urednica v mednarodni video agenciji. Leta 2013, ko se ji je iztekal študentski status, je ugotovila, da bo službo z redno zaposlitvijo, ki bi jo z veseljem opravljala, v Sloveniji težko najti. To in takrat malenkost zlomljeno srce ji je misli vedno bolj usmerjalo k novim izzivom. V katerem mestu ima znance? Za katero mesto ne potrebuje veliko denarja? Katero mesto je zabavno, a hkrati ponuja priložnosti za osebno in profesionalno rast? Na vsa ta vprašanja je bil odgovor precej preprost - Berlin.
-	Ste urednica v agenciji za video novice Ruptly. Nam lahko poveste kaj več o vašem podjetju?
Ruptly svojim strankam - TV postaje, spletni mediji - ponuja kratke video vsebine, ki jih dnevno na spletu objavimo približno 40. Agencija je svoja vrata v Berlinu odprla leta 2013, sicer pa ima pisarne še v Moskvi, Madridu in Pekingu. Redno sodelujemo s producenti po vsem svetu, imamo pa tudi ogromno mednarodno bazo samozaposlenih snemalcev. V Berlinu ekipo sestavlja približno 80 zaposlenih iz več kot 50 različnih držav.
AMADEJA PLANKL, LUČANKA V BERLINU
»Berlin je bila daleč na boljša odločitev, ki sem jih spreje a v svojih štiriintridesetih letih«
-	Kakšno je delo urednice video novic in kako izgleda vaš delovni dan?
Delo urednice je precej zahtevno. Kot urednik moraš imeti glavo vedno na vsaj desetih različnih mestih, hkrati pa moraš znati obvladovati stresne in adrenalinske situacije. Sem oseba, ki zlahka opravlja več stvari hkrati, delam dobro pod pritiskom in verjetno prav zato tudi tako zelo uživam v mojem delu. Seveda pridejo dnevi, ko si želim, da bi imela običajno službo z normalnim delovnikom in, ko si želim, da novice, ki so večkrat slabe kot dobre, ne bi bile del mojega vsakdana. Ampak, ko neko zgodbo pokriješ kakovostno, ko objaviš video in organiziraš prenos v živo za izredne novice v dobesedno nekaj minutah, ko vidiš, koliko ljudi spremlja tvoje delo, takrat je občutek neprecenljiv.
-	Torej bi lahko rekli, da vas delo navdušuje ...
Najbolj me navdušuje, da mi nikoli, ampak zares nikoli ni dolgčas. Neprestano se učim o novih stvareh in sem na tekočem s tem, kar se dogaja po svetu. Delo me vedno znova opominja, da se nimam zares za kaj pritoževati - namreč, ko gledam videe iz na primer Sirije, Jemna ali migrantskih kampov, se zavem, kako lepo živimo tukaj in kako nam popolnoma nič ne manj-
ka. Vesela sem tudi, ko pokrivamo novice iz Slovenije, za katere mi je še posebej mar - pokrivali smo recimo kolesarske proteste v Ljubljani in nazadnje protest proti izpraznitvi nekdanje tovarne koles Rog.
- Predstavljam si, da ste pri delu že prej uporabljali digitalne tehnologije. Kakšne spremembe je prinesla covid situacija?
Res je, da je digitalna tehnologija del tega, kar počnem, kljub temu pa se je od začetka pandemije v bistvu spremenilo čisto vse. Kar se je še eno leto nazaj v moji službi zdelo popolnoma nemogoče - delo od doma - se je med pan-
»Redno sodelujemo s producenti po vsem svetu, imamo pa tudi ogromno mednarodno bazo samozaposlenih snemalcev. V Berlinu ekipo sestavlja približno 80 zaposlenih iz več kot 50 različnih držav.«
demijo pokazalo za zelo učinkovito. S pomočjo tehnologije so nam manj kot v mesecu dni omogočili dostop iz osebnih, prenosnih računalnikov do službenega računalnika in s tem do vseh programov, ki jih potrebujemo. To pa je seveda posledično prekinilo osebne stike in komunikacijo v živo. Zaradi izmenskega dela meni delo od
Obožuje svojo italijansko hrtico Sophi, s katero se rada sprehaja po mestu. V ozadju snežni metež v parku Tempelhof. (Foto: osebni arhiv)
16
Savinjske novice št. 7, 19. februar 2021
Intervju
doma zelo odgovarja, ampak stik s sodelavci pa včasih zagotovo manjka. Sama bi, če bi lahko izbirala, tudi po zdravstveni krizi delala od doma z možnostjo, da lahko grem vsaj dva- do trikrat na teden v uredništvo.
- Berlin je svetovljansko, kulturno bogato in raznovrstno mesto, ki je najbrž velik navdih za kreativno delo, kakršnega opravljate. Kako ga doživljate sami?
Berlin doživljam kot mešanico preteklosti in sedanjosti, k čemer zagotovo pripomore njegova zgodovina. Meni osebno je Berlin fascinan-ten. To, da je bil še ne tako dolgo nazaj razdeljen na vzhod in zahod, da lahko grem na spre-
med lokalnih pekarn, brezplačna peš tura, kjer boste v dveh in pol urah videli vse najbolj pomembne znamenitosti in se naučili veliko o zgodovini Berlina, kosilo v Markthalle, obisk muzeja ali galerije, obisk enega izmed parkov, osebno priporočam Tempelhofer ali Victoria park, večerja v dobri restavraciji in po tem ali obisk enega izmed tipičnih Kreuzberg barov ali pa, če želite večer zaključiti bolj mirno in tiho in če vas zanimajo filmi, obisk ene izmed prelepih Berlinskih kinodvoran. Meni najljubši je Neues Off kino.
- Vse to se sliši zelo mamljivo, kljub temu pa - preseliti se in zaživeti v tujini najbrž ni tako preprosto?
Zelo sem vesela, da sem imela priložnost potovati po svetu, saj mi potovanja dajejo novo, svežo energijo, ki jo včasih nujno potrebujem. Poleg Evrope sem videla še precejšnji del Severne Amerike in Kanade ter Azije.
Pri srcu mi je kar nekaj koncev, ampak pet najljubših oziroma najbolj zapomnljivih do zdaj je naslednjih: Lizbona, ker obožujem portugalsko kulturo in ker je bila moj prvi drugi dom za leto dni; New York, ker sem prvič doživela občutek velemesta in ker je bilo to moje prvo potovanje s prijateljico Majo, s katero sva se imeli tako dobro, da sva šli še drugič; potovanje z avtomobilom iz Toronta do Los Angelesa, San Francisca in nazaj v Toronto - ker si nisem predstavljala, kako lepa in ogromna je Severna Amerika; Seul, ker je kultura tega mesta tako drugačna od naše in ker obožujem korejsko hrano; ter Peking, ker je bilo to prvo potovanje, kamor sem šla popolnoma sama, brez interneta in znanja jezika, in kjer sem se sama znašla sredi velikega Kitajskega zidu.
-	Iz perspektive in z izkušnjami tujine, kako gledate na Slovenijo, življenje v Sloveniji danes?
Slovenija je neverjetna. Težko je najti državo na svetu, ki ima na tako majhnem razponu toliko lepega. In to zelo pogrešam. Pogrešam hribe, pogrešam naravo, pogrešam, da se usedeš v avto in si v dobri uri na morju ali pa v Italiji in na Hrvaškem. Prej, ko sem živela v Ljubljani, tega niti približno nisem cenila tako, kot cenim to zdaj.
V Luče sem prihajala zgolj zato, da vidim svojo družino, medtem ko zdaj, ko sem tam, se najraje ne bi premaknila nikamor; poleg družine in narave je tam tudi moja najljubša restavracija - kuhinja mame Slavke. Seznam stvari, ki jih v Berlin prinesem iz Luč, je enak že zadnjih sedem let - potica in pohani zrezki za na pot, med iz Savinjske doline, savinjski želodec, domači sir, aj-var in cedevita.
-	Kam vas srce kliče naprej? Boste nadaljevali na tej poti, se vidite v kakšnem novem preskoku ali pa kdaj pa kdaj pomislite tudi na vrnitev v domovino?
Trenutno mi je tu, kjer sem, lepo, tako da ne razmišljam o kakšnih večjih spremembah. Sem pa precej spontan človek, tako da se stvari lahko hitro spremenijo. Domovino imam in jo bom imela vedno v mislih in tudi misel na vrnitev mi ni tuja. Ampak, kot sem rekla, za enkrat ne razmišljam o kakšnih večjih spremembah, bomo pa videli, kako bo, ko bom starejša, saj se kasneje definitivno vidim v manjšem, bolj intimnem mestu. Stalni naslov v mojem primeru ne pomeni prav dosti, pomembni so občutki.
Pogovarjala se je Vesna Petkovšek
Amadeja se počuti doma tako v Sloveniji kot navdihuje. V ozadju S-bahn postaja
hod po Tempelhofu, prvem letališču zgrajenem leta 1923, da vidim ostanke druge svetovne vojne, da se lahko dotaknem Berlinskega zidu, ... vse to ga dela zelo posebnega in vesela sem, da živim v mestu, ki me vedno znova navdihuje - bodisi s svojo preteklostjo bodisi s kulturo ali pa enostavno medtem, ko sedim v parku s pivom v roki, kujem načrte s prijatelji, ki jih je Berlin izbral zame.
-	Kako v prostem času izkoriščate danosti tega velemesta? Imate kakšen poseben kotiček, ki vam je pri srcu?
Rada dobro jem, tako da sem v prostem času, pred korono, veliko časa zapravila z iskanjem dobrih restavracij. Moj najljubši kotiček je Marheineke Markthalle - ena izmed pokritih tržnic z odlično mednarodno izbiro hrane, pijače in trgovin.
-	Kaj priporočate obiskovalcu, ki ima na voljo samo en dan za doživetje Berlina?
Za en dan Berlina, brez covid-19 situacije, priporočam naslednje: rogljiček po poti iz ene iz-
v multikulturnem Berlinu, ki jo vedno znova Berlin Ostkreuz. (Foto: osebni arhiv)
Zame odločitev in sama pot do Berlina ni bila preprosta. Dva velika kovčka, torba in nahrbtnik so bili priča mojim čustvenim bitkam in fizični utrujenosti, ko sem končno prispela v približno 12 kvadratov veliko sobo v Neukollnu. Ko sem se naslednji dan zbudila, sem neumorno jokala in se spraševala, ali mi je bilo treba tega. Pa še kako mi je bilo treba. Sedem let kasneje vidim, da je bil Berlin daleč najboljša odločitev, ki sem jih sprejela v svojih štiriintridesetih letih.
Res pa je, da ko se nekam preseliš, te, v večini primerov, nihče ne bo čakal odprtih rok, službe ne boš dobil kar naslednji dan. Selitev je samo eden izmed mnogih korakov, ki jih je potrebno narediti, preden prideš do svojega cilja. Ja, res je, da je v Nemčiji veliko več priložnosti za zaposlitev kot v Sloveniji, ampak, preden prideš do tiste, ki te zares veseli, se lahko precej naga-raš. Ampak, če si iznajdljiv in predvsem vztrajen, se vse da.
- Sicer pa Berlin ni edina tujina, ki ste jo okusili. Kje vse ste doslej bili, kateri konec vam je bil najbolj pri srcu in zakaj?
Savinjske novice št. 7, 19. februar 2021
17
Ljudje in dogodki
NAGRADNI NATEČAJ DOŽIVITE CVETOČE MOZIRJE
Izbrali fotografijo za novo razglednico, pesem in nov spominek
Turistično-informacijski center (TIC) Mozirje je v sodelovanju s podjetjem Golte in Mo-zirskim gajem novembra lani razpisal natečaj za najboljšo fotografijo Mozirja, ki naj bi krasila novo krajevno razglednico, literarni natečaj za najboljšo zgodbico ali pesem o Mozirju, namenjen otrokom do 15. leta, in natečaj za najboljši spominek, ki naj bi predstavljal Mozirje, cvetoče mesto ob reki Savinji.
ZMAGOVALCI SAŠO TAMŠE, ALI ERNECL IN JULIJA BREZNIK
Na natečaj so se odzvali tudi učenci Osnovne šole Mozirje, ki so napisali veliko pesmi o lepotah in zgodovini kraja. Nekoliko manj je bilo odziva med odraslimi. V petek, 5. februarja, je strokovna komisija izbrala najboljše izdelke. Prvo nagrado so prejeli: Sašo Tamše za najboljšo fotografijo, Ali Ernecl za najboljšo pesem in Julija Breznik za spominek.
KOMISIJA NAVDUŠENA NAD LITERARNIMI IZDELKI
Najtežja je bila odločitev v literarni kategoriji, kjer so člane komisije izdelki najmlajših tako navdušili, da so se odločili podeliti še drugo in tretjo nagrado. Zaradi ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa nagrajenci nagrad ne bodo prejeli na temu namenjeni prireditvi, ampak jih bodo prevzeli v prostorih TIC-a Mozirje.
Urška Ernecl
Julija Breznik je prejela nagrado za najboljši spominek.
Sašo Tamše je po mnenju komisije posnel najboljšo fotografijo.
Mesto cvetja -Mozirje
Tam, kjer se Zgornja Savinjska dolina počasi odpira, se naselje po imenu Mozirje razprostira. Kot so zgodovinarji dognali, bi ga naj že Rimljani zasnovali.
Mosir so prvič v 12. stoletju zapisali, 1318 pa so mu že trške pravice predali. Z lesom mesto veliko je služilo, potomcem pa lubadarje v iglavcih pustilo.
Mesto večkrat do tal je pogorelo, a kljub temu stari cestni trg ohraniti mu je uspelo. Nadvojvoda Karel mu pravice je na novo spisal in tudi mestni grb takrat je že izrisal.
Od nekdaj tu so Slovenci glave visoko nosili
in mnoga narodna društva ustanovili.
Tako že leta 1845 so na magistratu slovensko poslovali,
meščani pa svoj dialekt do danes vzdrževali.
24. aprila naše Mozirje osebni praznik praznuje pa tudi mestni patron sv. Jurij takrat goduje. Za smeh in tradicijo Pust mozirski že dolgo skrbi, zato Mozirje tudi na seznamu karnevalskih mest stoji.
Marljivim vaščanom so vrtnarji na pomoč priskočili, ko so se ti v 70-ih odločili, da bodo na desnem bregu Savinje smeti odstranili in čaroben cvetlični park uredili.
Spomladi na gredicah Gaja najprej tulipani zacvetijo, ki v tisoč barvah in oblikah nas brez besed pustijo. Zelene barve in pisanega cvetja tudi poleti ne primanjkuje, jeseni pa se tu za najtežjo bučo Slovenije tekmuje.
Decembra se naš Gaj v milijone drobnih lučk obleče in nas kljub krizi v Zimsko pravljico povleče. Staro leto se tu zato vedno s čarobnostjo poslavlja, v novem pa nas z dobrimi sanjami obdarja.
Ali Ernecl, 9. razred OŠ Mozirje
18
Savinjske novice št. 7, 19. februar 2021
Prejeli smo, Ljudje in dogodki
USPESNO ZAKLJUČENA MIKLAVŽEVA DRAŽBA LIKOVNIH DEL
Izkupiček namenjen šolskemu skladu OŠ Frana Kocbeka
Gornji Grad
Rotary Club Žalec je v začetku decembra v sodelovanju z Osnovno šolo Frana Kocbeka Gornji Grad pripravil spletno dobrodelno dražbo umetniških del priznanih akademskih slikarjev - Rudija Španzla, Biljane Unkovske Španzel, Doriana R. Španzla in Narcisa Kantardžica. Miklavževa dobrodelna dražba je uspešno potekala 6. decembra, celoten izkupiček v znesku 6665 evrov pa je namenjen šolskemu skladu Osnovne šole Frana Kocbeka Gornji Grad. KORONAKRIZA ONEMOGOČILA
ZBIRANJE SREDSTEV Na Osnovni šoli Frana Kocbeka Gornji Grad že vrsto let zbiramo sredstva za šolski sklad s prostovoljnimi prispevki posameznikov, staršev, z donatorstvom podjetij ter najrazličnejšimi akcijami (dobrodelni koncerti, prireditve, prodaja novoletnih voščilnic, okraskov idr.), v katerih sodelujejo učenci in učitelji naše šole.
Žal nam je letošnja koronakri-za onemogočila večino teh dejavnosti, s katerih izkupičkom smo doslej mnogim učencem sofinan-
cirali dneve dejavnosti, pomagali pri nakupu didaktičnih pripomočkov, knjig za šolsko knjižnico, nadstandardne opreme in ostalih učnih pripomočkov, izvedli dodatne vzgojno-izobraževalne vsebine, sofinancirali nadstandardne dejavnosti, pomagali učencem iz socialno šibkejših družin in tako omogočili vsem otrokom kakovostnejšo šolo.
HVALEZNI DONATORJEM ZA VELIKODUŠNO POMOČ
V trenutni situaciji smo tako še posebej hvaležni vsem donator-jem za njihovo velikodušno pomoč v obliki prispevka, ki so nam ga v teh že tako težkih gospodarskih razmerah bili pripravljeni in zmožni nameniti s sodelovanjem in nakupom likovnih del na Miklavževi dobrodelni dražbi. Razveselilo nas
Spletno dobrodelno dražbo umetniških del priznanih akademskih slikarjev je pripravil Rotary Club Žalec v sodelovanju z OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad.
je, da ste nas slišali in ste nam bili pripravljeni pomagati pri uresničitvi naših želja. To nam res ogromno pomeni.
UČENCEM OMOGOČILI BOLJŠE ZNANJE
Prisluhniti in videti stisko bližnjega ter se nanjo odzvati, so v današnjem svetu pogosto spregledane vrline, a med nami so ljudje, ki s svojimi plemenitimi dejanji najdejo pot do sočloveka. Vsi, ki ste darovali na tak ali drugačen način, ste naredili velik korak k temu, da bomo lahko tudi v letošnjem šolskem letu obogatili prenekatero dejavnost za potrebe naših učencev in vzgojno-izobraževalnega dela na naši šoli.
Pokazali ste svojo srčnost in tako postali del lepe dobrodelne zgodbe. Tudi na ta način bomo lahko našim učencem omogočili boljše znanje in jim pomagali pri razvoju njihovih talentov in potencialov. »Resnično bogastvo človeka je dobro, ki ga stori svetu,« pravi znani rek. Samo velika srca ustvarjajo velike ljudi.
Mija Pilko
IDILA IZ PODHOMA
Ročnikovi na starih saneh po travnikih, bregeh
Ob novoletnem praznovanju se še najde kje slika, voščilnica, kako Božiček ali dedek Mraz z vprego severnih jelenov prevažata darila. Idila, ki pa smo ji bili priča ob februarskem sneženju in mrazu, je iz Podhoma. Družina Ročnikovih se je naložila na stare vprežne sani in naredila veselje najmlajšim.
DESETLETJA SHRANJENE ZELO STARE SNEZNE SANI Kot smo izvedeli, so imeli na skednju že desetletja shranjene zelo stare snežne sani, kakršne so uporabljali na deželi še v prejšnjem stoletju tudi v naši dolini, če je zapadlo dovolj snega in je bila vožnja s konjsko vprego in vozovi onemogočena.
Domačim pri Benceti ni znano, kdo in kdaj bi izdelal takšne sani, »bil je pa že čas, da preizkusimo to romantično prometno sredstvo in pokažemo vnukom, za kaj služi,« je dejal Marko Roč-nik, znani ljubitelj konj. Vpregel je konjiča Figo
in Kalo ter ju ob primerni snežni odeji pognal po travnikih v Podhomu.
»To je bilo veselja,« je povedala babica Betka Ročnik. »Se večkrat bi se tako radostili vsi, vnuki, konji in mi, če bi bilo več snega.«
Zgodovinsko sankanje z vprego je ujela v fotoaparat telefona domača Sanja Golob. Videti je, da bodo poslej v zimskem času stare sani novo razvedrilo Ročnikovim.
Jože Miklavc
Marko Ročnik je v sani vpregel Figo in Kalo ter pognal po belem travniku. (Foto: Sanja Golob)
Savinjske novice št. 7, 19. februar 2021
19
Organizacije, Šport
PLANINSKO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI
Za novince v načrtu krajši pohodi
V Planinskem društvu Rečica ob Savinji so v preteklem letu po besedah predsednika Janeza Janžeta kljub omejitvam zaradi epidemije uspeli izvesti številne aktivnosti. Tudi letos bodo težili k čim boljšemu delu in realizaciji novih nalog, ki so jih zapisali v plan dela.
KRATKA DRUŽENJA PRIMERNA TUDI ZA MLADE DRUŽINE
Med številnimi načrtovanimi aktivnostmi so med drugim tudi krajši pohodi za tiste člane, ki z obiskovanjem hribov šele pričenjajo. Za njih bodo pripravili kratka sobotna druženja, ki ne bodo daljša od treh ur. Primerna bodo tudi za mlade družine.
POHOD OD KLOPCE DO KLOPCE
Leto 2020 so pričeli s tradicionalnim pohodom na Golte in januarja ter februarja pripravili društvene izlete. Skrbeli so za urejenost planinske poti v domači občini in po njej izvedli pohod, ki so ga poimenovali Od klopce do klopce. Na najvišji vrh občine - Medvedjak so dali vpisno knjigo z žigom.
OBISKOVALI GORE IN IZVEDLI FOTOGRAFSKO RAZSTAVO
Podali so se tudi na slovenske vršace in italijanske gore ter stali na našem očaku Triglavu. Markacisti so vložili veliko prostovoljnega dela in uredili vse poti v skrbi društva.
Ob dnevu državnosti so zakurili kres v Bor-seki. V sodelovanju z osnovno šolo so ob slednji postavili smerokaz za različne evropske in svetovne prestolnice. Preko spleta so pripravili fotografski natečaj Pomlad in gore, fotografije pa na ogled postavili v Medgen hiši in podelili nagrade, ko so epidemiološke razmere dopuščale.
Po besedah predsednika Janeza Janžeta so kljub omejitvam uspeli izvesti številne aktivnosti.
EPIDEMIJA PREPREČILA NEKATERE AKTIVNOSTI
Zaradi številnih omejitev niso bila izvedena tekmovanja za mlade planince, tradicionalni pohod na Kuglo za najmlajše. Otroci niso odšli na tabor v Dovje, temveč so družili v Lučah in spoznavali življenje v naravi brez elektronskih naprav. V društvu že nekaj let spodbujajo h gibanju starejšo populacijo, zato so za njih pripravili mesečne pohode na temo Spoznavajmo lepote Zadrečke in Savinjske doline. Tako so bili na Rajhovki, Sv. Križu nad Belimi Vodami, v Robanovem kotu, na Ko-nečki planini in gradu 2ovnek.
Zaradi omejitve gibanja niso mogli izvesti tradicionalnega izleta v neznano, zato so ga postavili na splet. Med virtualnimi udeleženci, ki so pravilno uganili cilj, so izžrebali dobitnike praktičnih nagrad.
ZA REALIZACIJO CILJEV ZASLUŽNI VSI ČLANI
Da so uspeli realizirati zastavljene cilje, so po besedah predsednika Janžeta zaslužni vsi člani. Vsak posameznik je postavil svoj kamenček vo-lonterskega dela v mozaik uspešnosti.
Tekst in foto: Marija Šukalo
SVETOVNO PRVENSTVO V ALPSKEM SMUČANJU
Robnikova najboljša Slovenka na paralelnem veleslalomu
Tina Robnik je na paralelnem veleslalomu osvojila peto mesto.
Prvič v zgodovini svetovnih prvenstev so se smučarke in smučarji pomerili za kolajne na paralelnem veleslalomu. Zgornjesavinjčanka Tina Robnik se je v Cortini d'Ampezzo kot edina Slovenka uvrstila v četrtfinale paralelnega veleslaloma in osvojila peto mesto. Se prej je osvojila tretji čas kvalifikacij.
Po uspešnih kvalifikacijah je Robnikova povedala: »Nisem imela kakšnega drugačnega občutka kot pa na prejšnjih tekmah, vzamem tekmo kot tekmo. Sem vesela, da mi je na prvi tekmi uspela dobra vožnja, da bom lahko naprej še bolj sproščena.« Po tekmi je dodala: »Definitivno sem si želela zmagati in iti naprej. Na tem »paralelcu« se lahko hitro obrne in prideš na stopničke. In na svetovnem prvenstvu štejejo samo stopničke.«
Štefka Sem
Prejemniki zahvalnih listin na fotografskem natečaju Pomlad in gore z županjo Ano Rebernik
(tretja z desne)
20
Savinjske novice št. 7, 19. februar 2021
Šport
MLADINSKO SVETOVNO PRVENSTVO V SMUČARSKIH SKOKIH
Fantovska ekipa srebrna, Jernej Presečnik peti
Slovenska mladinska ekipa na mladinskem svetovnem prvenstvu v Lahtiju je ponovno osvojila kolajno. Srebro so si z dobrimi skoki prislužili trije člani Smučarsko skakalnega kluba Ljubno ob Savinji BTC Jernej Presečnik, Žak Mogel in Jan Bombek, četrti član ekipe je bil Rok Masle. Zmagala je avstrijska ekipa. Na posamični tekmi se je pod najboljšo slovensko uvrstitev podpisal Presečnik s petim mestom, Mogel je bil 10. in Bombek 16.
PRESEČNIK NAJBOLJŠI MED SLOVENCI
Presečnik je bil posamično peti in ekipno drugi. Na naše vprašanje o tem, kako je zadovoljen, je odgovoril: »S posamično tekmo sem zelo zadovoljen, saj sem odskakal zelo dobro in sem pokazal ene izmed mojih boljših skokov v karieri. Na ekipni tekmi smo vedeli, da bodo Avstrijci močni, a se na to nismo preveč ozirali in smo si vseeno želeli ponoviti lanski uspeh, ko smo
Žak Mogel, Jernej Presečnik, Jan Bombek in Rok Masle so na mladinskem svetovnem prvenstvu osvojili srebrno medaljo.
(Foto: arhiv Jerneja Presečnika)
Presečnik se bo ta konec tedna prvič pomeril na tekmah svetovnega pokala v Rašnovu v Romuniji. (Foto: arhiv Jerneja Presečnika)
osvojili prvo mesto. To se na koncu ni izšlo, a smo vseeno dobili naslov podprvakov, s katerim smo zelo zadovoljni. Na zadnjih treh prvenstvih sem tako z Janom Bombekom in 2akom Moglom zbral komplet medalj na ekipnih tekmah.«
IZJAVI MOGLA IN BOMBEKA
Mogel je dopolnil komplet medalj z mladinskih svetovnih prvenstev z ekipnim srebrom: »Zelo sem ponosen, da sem si uspel priska-kati paket vseh treh kolajn. V šti-
rih letih sem na mladinskih svetovnih prvenstvih pokazal kar nekaj in mislim, da sem zdaj pripravljen, da se pripravim na boj za prave medalje.«
Bombek je povedal: »Tekma se je odvijala hitro. Sam sem bil »sfo-kurisan« na svoje skoke, nisem se obremenjeval z drugimi. Veter je malo spreminjal smer, včasih si imel težke pogoje, včasih ne. Bilo pa je zelo mrzlo.«
Štefka Sem
DVORANSKO PRVENSTVO SLOVENIJE ZA ČLANE IN ČLANICE
Maji Mihalinec Zidar že 14. naslov državne prvakinje
Nekdanja Mozirjanka Maja Mihalinec Zidar si je z rezultatom 7,32 pritekla naslov državne prvakinje. (Foto: AZS)
V soboto in nedeljo je Olimpijski center Novo mesto gostil najboljše slovenske atlete in atletinje. Na prvenstvu Slovenije v dvorani za člane in članice je v teku na 60 metrov nastopila tudi nekdanja Mo-zirjanka Maja Mihalinec Zidar in
si z rezultatom 7,32 pritekla naslov državne prvakinje. To je za članico Atletskega društva Mass Ljubljana že štirinajsta dvoranska lovorika.
Zadovoljstva ob osvojenem naslovu Mihalinec Zidarova ni skrivala, ni pa bila zadovoljna s rezulta-
tom. Prepričana je namreč, da se ji pozna utrujenost od tekmovanj in potovanj v zadnjih desetih dnevih.
V začetku februarja se je v Berlinu na prestižnem dvoranskem atletskem mitingu, ki šteje za srebrno svetovno serijo, pomerila z
najboljšimi Nemkami in jih tudi premagala. V francoskem Lievinu pa je na mitingu zlate svetovne serije zasedla sedmo mesto. Sedaj se bo pripravila na evropsko prvenstvo, ki jo čaka v začetku marca.
Marija Šukalo
SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH
Timi Zajc osvojil točke le na eni tekmi
Smučarski skakalci so se pretekli konec tedna pomerili v Za-kopanah. Trenutno sta najbolj vroča slovenska skakalca Anže Lani-šek in Bor Pavlovčič, ki sta tudi potrjena kandidata za nastop na svetovnem prvenstvu konec meseca v Oberstdorfu. Timi Zajc, član SSK Ljubno ob Savinji BTC, je dose-
gel polovični uspeh. Na prvi tekmi je bil na 11. mestu po prvem skoku, a je v drugo skočil slabše in končal tekmo na 20. mestu. Na nedeljski tekmi pa po prvem slabem skoku ni prišel v finalno serijo. Tekmo je brez osvojenih točk zaključil na 41. mestu.
ŠS
Savinjske novice št. 7, 19. februar 2021
21
Šport, Oglasi
SVETOVNO PRVENSTVO V ALPSKEM SMUČANJU
Naraločnik najboljši slovenski tekmovalec v alpski kombinaciji
Najmlajši član slovenske ekipe v hitrih disciplinah, 22-letni Nejc Naraločnik z Ljubnega ob Savinji je v ponedeljek na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju pustil dober vtis. Res, da je v prejšnjih dneh odstopil na smuku in super-veleslalomu, vendar sta bili njegovi vožnji do odstopa dobri. V alpski kombinaciji je tekmo v Cortini d'Ampezzo zaključil na 17. mestu in bil tako edini Slovenec, ki je prestal preizkušnjo.
ZELO ZAHTEVEN SLALOM Debitant na velikih tekmovanjih Nejc Naraločnik je bil v alpski kombinaciji na 28. mestu v supervele-slalomu, po nadzorovanem slalom-skem nastopu je pristal na 17. mesto. Po tekmi je v izjavi za RTV pove-
Nejc Naraločnik je mladi up slovenskega smučanja.
(Foto: osebni arhiv) dal: »Za vse smukače je bil to zelo zahteven slalom, sploh zaradi podlage, ki je bila zelo ledena. Ne vem,
OBČINA NAZARJE
NjlAjl^ilAMUilil
Občina Nazarje na podlagi javnega razpisa za dodeljevanje pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja (objavljenega na spletni strani: www.nazarje.si) objavlja
JAVNI POZIV
za oddajo vlog za pridobitev sredstev za področje kmetijstva v letu 2021
Predmet razpisa:
Dodeljevanje pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja občine Nazarje v letu 2021 v skupnem znesku 20.000,00 EUR.
Razpisni postopek:
1.	Na razpis se lahko prijavijo prosilci, ki izpolnjujejo pogoje po posameznih sklopih v razpisu.
2.	Čas razpisa od 19. 2. 2021 do vključno 24. 3. 2021.
3.	Razpisno dokumentacijo in vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje in na spletni strani občine www. nazarje.si.
4.	Vloge - prijavni obrazec z zahtevano dokumentacijo je potrebno v zaprti kuverti s pripisom »NE ODPIRAJ - JAVNI RAZPIS - KMETIJSTVO 2021«, dostaviti občinski upravi Občine Nazarje, lahko pa jih oddate tudi priporočeno po pošti na naslov Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, vendar morajo vloge na Občino Nazarje prispeti do srede, 24. 3. 2021, do 17 ure.
Na hrbtni strani mora biti polni naslov prijavitelja.
Številka: 339-0001/2021 Datum: 19. 2. 2021
Župan Matej PEČOVNIK
ali sem že kdaj treniral v takšnih razmerah.«
Na vprašanje, ali so mu reprezentančni kolegi, ki so na slalomu nastopili pred njim, Hrobat in Čater sta odstopila na istem mestu, sporočili, kjer so največje težave, je odgovoril: »Niso mi sporočili, sem pa po televiziji videl, da imajo tam mnogi težave, tako da sem bil pripravljen.«
PRVO SVETOVNO PRVENSTVO
Naraločnik je član Smučarskega društva Beli zajec in se je doslej kalil v evropskem pokalu, trikrat je
nastopil na mladinskem svetovnem prvenstvu. Najboljšim slovenskim smučarjem se je na pripravah v hitrih disciplinah pridružil že večkrat, prvo pravo priložnost za nastop v svetovnem pokalu pa je dobil na zadnjem supervelesla-lomu pred svetovnim prvenstvom. Dobri nastopi v evropskem pokalu so mu zagotovili mesto za nastop na svetovnem prvenstvu. Najbolj pomembno za Nejca je bilo, da je na svojem prvem prvenstvu pridobival izkušnje z velikih tekmovanj.
Štefka Sem
nMUIAJMJJ®
OBČINA NAlAHJE
Občina Nazarje na podlagi Javnega razpisa za dodeljevanje nepovratnih finančnih sredstev za namen nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav (objavljenega na spletni strani: www.nazarje. si) ponovno objavlja
JAVNI POZIV
za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za namen nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav v Občini Nazarje za leto 2021
Predmet razpisa:
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje nakupa in vgradnje malih čistilnih naprav za čiščenje komunalne odpadne vode, zmogljivosti čiščenja do 50 populacijskih ekvivalentov (PE) na območju Občine Nazarje.
Razpisni postopek:
1.	Na razpis se lahko prijavijo fizične osebe s stalnim prebivališčem v Občini Nazarje in dokazili o načrtovani gradnji objekta za čiščenje komunalne odpadne vode, skladno s pogoji javnega razpisa.
2.	Čas razpisa od 19. 2. 2021 do vključno 31. 3. 2021.
3.	Razpisno dokumentacijo in vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje in na spletni strani občine www. nazarje.si.
4.	Vlogo je potrebno poslati v zapečateni kuverti, kuverta mora biti na sprednji strani označena z napisom »NE ODPIRAJ-MKČN 2021«, dostaviti občinski upravi Občine Nazarje, lahko pa jih oddate tudi priporočeno po pošti na naslov Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, vendar morajo vloge na Občino Nazarje prispeti do srede, 31. 3. 2021, do 17. ure. Na hrbtni strani mora biti polni naslov prijavitelja. Na kuverti mora biti naziv in polni naslov vlagatelja.
Številka: 355-0003/2021 Datum: 19. 2. 2021
Župan Matej PEČOVNIK
22
Savinjske novice št. 7, 19. februar 2021
Zahvale, Informacije, Oglasi
O ne l Na naiakjk
NJlMznMRRJMf
Občina Nazarje na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje programov na področju kulturne dejavnosti v Občini Nazarje za leto 2021 (objavljenega na spletni strani www.nazarje.si) objavlja
JAVNI POZIV
za oddajo vlog za sofinanciranje programov na področju kulture dejavnosti v Občini Nazarje za leto 2021
Predmet razpisa:
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje izvajanja kulturnih programov v Občini Nazarje v letu 2021 v skupni višini 9.000,00 evrov.
Razpisni postopek:
1.	Prijavo za sofinanciranje posameznih vsebin in programov mora predlagatelj izpolniti na prijavnih obrazcih in zraven predložiti vsa pripadajoča in zahtevana dokazila.
2.	Čas razpisa od 19. 2. 2021 do vključno 22. 3. 2021 do 12. ure.
3.	Razpisne pogoje in vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje in na spletni strani občine www.na-zarje.si.
4.	Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vložijo osebno ali po pošti v zaprti kuverti s pripisom »Javni razpis KULTURA 2021 - NE ODPIRAJ« na naslovu: Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje.
Dodatne informacije: tel: 03 839 16 00.
Številka: 610-0003/2021-3 Datum: 9. 2. 2021
Župan:
Matej PEČOVNIK, l. r.
Pogrebna služba - cvetličarna

MORANA
TeL: 03 7000 Ó¿Ü
GSM: 041 536 ¿ÜS GSM: 041 672 115
«muM.marana.ii E-mail: ínfo(S] mara rta. ji
Aleksander S<elj¡uv<iifc s ^ . ?Jarj¿lje I1u, BrBsrmw
Ko se zgodil je poslednji tvoj dan, vem, bil je poln uresničenih sanj. Vem, da si rekla, Bog, hvala za vse, moje življenje zdaj izpolnjeno je.
ZAHVALA
Na dan Jezusovega darovanja, 2. 2. 2021, je odšla k svojemu Stvarniku draga mami, stara mama, prababica, sestra, teta in botra
Marija ZAGOZEN
iz Zgornjih Pobrežij
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekali sožalja, darovali sveče in za svete maše.
Hvala gasilcem za opravljen pogreb, gospodu župniku Davidu in za odigrano Tišino. Hvala vsem in vsakemu posebej.
Priporočamo se, da se naše drage Mimike spomnite v molitvi.
Njeni najdražji
Savinjske novice št. 7, 19. februar 2021
23
Za razvedrilo
Mozirska policija sporoča, da imajo med najdenimi predmeti že vedno gorjačo, konjsko sedlo, kraljevo krono In šoitanjski koš z osebo v nJem. Če bi jih udeleženci nekdanjih pustnih povork začeti pogrešati, se lahko oglasijo po naštete artikle. Akter labodjega jezera pa je mini krilo žc prevzel.
Teta: "Kako je bilo na prvi letošnji šolski dan?"
Nečakinja; "V redu, dokler si učiteljica ni snela masko."
Teta: "Kaj pa je bilo potem?"
Nečakinja: "Pol razreda nas je spoznalo, da nismo v pravem razredu."
Nekateri poslanci nočejo v drugo vlado, ker so tam že bili.
Česar ne zmore dosmrtni Erjavec, zmore dosmrtni mozirski pustni žiupan. Medlem ko je Karel poskušal zamenjali Janeza, je Drago Poličnik z enim glasom za ponovno zamenjal mozirskegs župana. Resda samo na pustni torek, a Ivan Suhoveršnik ve, kaj so šaljivti, dosmrtni Janša pa vse vzame za res.
■ Hej! Vi ste pa že dmgič tu m testiranju, pa sploh nitfate smuči! - Saj ne grem na Golte. Ravno sem mimo, pa me po nosu srbi..
Najina borba prati porabi energije in podnebnim spremembam.
Vesela novica: letos smo imeli za pusta že vsi pripravljene maske. Žalostna novica: letos smo imeli vsi zelo podobne maske.
_S
Fortza: "Ne razumem, kako, da nI pnšlo do zamenjale oblasti."
Anza: "Zakaj bi jo pa?"
Fortza: "Najprej vlada počaka, da skopni sneg, potem sprosti ukrepe in uvede počitnice!"
Politiki trdijo, da mediji lažejo. Kdaj? Ko citirajo njihove izjave?
Medicinska sestra: "Lahko hodimo v druge občine!"
Zdravnica: "Se mi je zdelo, da so sprostili nekaj ukrepov, ker 50 si moški na veliko zaželeli viagre "
Medicinska sestra: "A v svojih občinah jih ne uporabljajo?"
Zdravnica: "Tisti, ki imajo ljubice v drugih občinah, kaže, da ne."
Otipavati dekleta v šoli je neprimerno. Izobraževanje na stran, to je nadlegovanje in se Ivegano dejanje. Če se fant zatjuhi v dekle z masko, mu bodo všeč vse.
VISOKI VIŠJI ZAPOSLENI
V zadnjih dneh smo na terenu opazili okrepljene »miličniške« enote. Predvsem so bili vidni višji zaposleni v tej enoti, ki so bili zaslužni za kontrolo nad prehajanji meja občine. Zaradi svoje velikosti so porabili veliko manj goriva, saj so z enega mesta videli prehajanja skozi skoraj vseh sedem občin Zgornje Savinjske doline. Po napornih mesecih so si duška dali še za pusta, potem pa bodo lahko zapustili svoje vrste, saj je trenutno prehajanje dovoljeno.
PUSTNA KURIRJA ZA ZGODOVINO
Medtem ko je 130-letnica pustovanja v Mozirju vsebinsko preložena za leto dni, pust-naki in glavni pustni kulturniki ne ignorirajo svojega zaščitnika dobre volje in prijaznega okroglega zgodovinskega izročila. Pustni kurir je izšel, njegovo poslanstvo je šlo od ust do ust, od ekrana do telefona. Občani si pa le naj ogledajo vsaj po trgu raztreseno razstavo fotografij, ki imajo kaj povedati. Ne ravno vse, a veliko bo tega, kar ima Pust Mozirski za pokazati iz daljne in bližnje pustne zgodovine. Zato pridite kaj okrog, je za pogledat', kot ima ta slika od predlani za povedat'.
24
Savinjske novice št. 7, 19. februar 2021
Križanka, Informacije
m mm
SLOVENSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Jure Godler: Casino Banale
Prvi roman priznanega slovenskega komika Jureta Godlerja je satirična kriminalka, ki opisuje dan v življenju dveh agentov, Spencerja S. Spencer-ja, strokovnjaka za kibernetsko varnost, ki je bil poslan s strani britanske MI6, in Filipa Novaka, njegovega slovenskega partnerja, s katerim preživljata preveč časa v gostilnah In neizži-vetih bondovskih fantazijah.
Kot se za pravo kriminalko spodobi, se zgodba kmalu zaplete, pri tem veliko tudi po zaslugi glavnih protagonistov, obeh agentov. Med drugim pride tudi do ugrabitve našega predsednika. Ker pa se želi Spencer vsaj malo oddolžiti naši mali državici, ki se mu je zelo priljubila, hoče primer seveda uspešno rešiti.
V recenziji Bukle so zapisali, da gre za roman »ki bi si s svojo stopnjujočo napetostjo zaslužil filmsko upodobitev, vas bo potegnil vase in ne izpustil iz primeža. Poleg pa še nasmejal!«.
L ■ >.„
! • i
i 'm
: Ni»
t	' ffJUt
StovjrčeV:
BASOV - njsliifrih fNinoia- G GRAVIS - gr^ično znamenje, fcraiivec, PEN^A - rreslo vSusi;
Reši lev prej S nje križanke (vodoravno);
BETON, VOK. ELEKTRIKA» SJPA. AGAR, SKI, KRIPA. JOSH BROLiU. ANI, REGA. K AVTOR, RENO, NOS, ARZENID, PILOTKA, ZORMCE, OSiR. TI. IME, GARANT, ASAM NAJEM. ASI RŠČINA, OTAVA, KATARAKTA
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 8. številki SN
Ime in priimek: Naslov:
Vsebina oglasa (do 10 besed):

Savinjske novice št. 7, 19. februar 2021
25
Mali oglasi, Oglasi
ŽIVALI - PRODAM
Prašiče, vrhunske mesnate selekcije za dopitanje na večjo težo. Fi-šar, Tabor; gsm 041/619-372. Prodam plemenskega zajca; gsm 040/906-392.
Prodam telico simentalko, staro 6 mesecev; gsm 031/801-430. Prodam bikca sr., star 3 mesece, 160 kg; gsm 031/759-955. Teličko rj/bbp, 3 mesece staro, prodam; tel. št. 58-45-197. Prodam dve telici, breji 8 mesecev, sim/lim; gsm 031/557-996.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim kravo, telico za zakol, dopi-tanje in teličke bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745.
Kupim bikca simentalca, 14 dni starega; gsm 031/788-720.
DRUGO - PRODAM
Prodam kvaliteten sekalnik za sekanje vej in obrezlin; gsm 031/801430.
Orehova jedrca in neškropljena jabolka bobrovec, jonatan, jonagold prodam; gsm 041/239-017.
Samonakladalka landsberg 30 m3 in traktorska prikolica za mini bager 3 t, z novim al. rampami, prodam; gsm 041/783-594. Kosilnico sip roto 185 g prodam; gsm 031/453-164.
Drva suha, klaftre, možen razrez na kratko in prevoz, prodam; gsm 031/585-735.
Jedilni krompir rudolph prodam; gsm 041/480-325. Teletino polovice (40-45) kg prodam; gsm 051/423-440. Prodam nov 150-litrski zalogovnik za vodo. Vgrajeno ima spiralo za sanitarno vodo; gsm 031/800-852. Ugodno prodam kocke sena/ota-ve; gsm 041/764-290. Prodam silažne bale fi 140 cm in trosilec sip krpan 30, obnovljen; gsm 041/614-818.
Prodam krmni krompir in peso; gsm 041/696-802.
DRUGO - PODARIM
Podarim šivalni stroj mirna v omarici; gsm 051/631-190. Podarim kotno sedežno garnituro in dva fotelja; gsm 041/95-95-18.
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje.
◊	SKI BOARD SERVIS TEVČ
Novo - popravilo pancerjev - klipsne nove, širjenje pan-cerjev in tudi druge obutve. Prodaja nove in stare smučarske opreme. Možna menjava staro za staro. Brusim tudi nože. Tel. št. 041/529-063.
Vinko Tevč, Prihova 51, Nazarje.
VOZILO - PRODAM
lesnike; gsm 068/692-652.
Volkswagen polo 1,6 tdi, l. 2011/10, 203.000 km, ugodno; gsm 041/664376.
NEPREMIČNINE
VOZILO - KUPIM
Mlada družina kupi kmetijo v Zgornji Savinjski dolini; gsm 031/297796.
Traktor in ostalo kmetijsko mehanizacijo kupim; gsm 041/259-810. Kupim stare mopede in motorje tomos, puch, jawa, dele in štiriko-
OSEBNI STIKI
Želim spoznati dekle s srčno kulturo, do 48 let; gsm 041/524-564.
26
Savinjske novice št. 7, 19. februar 2021
Oglasi
VETERINA MOZIRJE d.o.o.
Cesta na Lepo Njivo 10 3330 MOZIRJE Tel.: 03/839-02-20
Na podlagi desetega odstavka 6. člena, drugega odstavka 18. člena in drugega odstavka 20. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (UL.RS., št. 93 / 05) in prve točke 7 člena ter 10. člena Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje stekline (Ur.list RS št.98/2013 in Pravilnika o označevanju in registraciji hišnih živali (UL.RS št. 89/2014) razpisujemo
REDNO LETNO PREVENTIVNO CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI 2021
Lastniki psov morajo zagotoviti, da so psi prvič cepljeni proti steklini (primarno cepljenje) do dopolnjenega 3. meseca starosti.
Drugo in tretje cepljenje psov je treba opraviti v razmikih do 12 mesecev od predhodnega cepljenja, vendar dve zaporedni cepljenji ne smeta biti opravljeni v istem koledarskem letu. Za tretje cepljenje se uporablja cepivo, ki zagotavlja imu-nost več kot eno leto. Ostali psi morajo biti obvezno cepljeni proti steklini v skladu z navodili proizvajalca.
Rok naslednjega cepljenja je vpisan v potnem listu živali.
Če se drugo, tretje ali nadaljnja cepljenja ne izvajajo v rokih, se cepljenje po prekinitvi šteje kot prvo cepljenje.
Vsak pes mora biti označen z mikročipom in registriran ter dobiti EU potni list, najpozneje do dopolnjenega tretjega meseca starosti. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka morajo biti psi za namene premikov izven RS ali PRED PRVO SPREMEMBO LASTNIŠTVA označeni z mikročipom tudi pred dopolnjenim tretjim mesecem starosti. Ob vsakem cepljenju psov proti steklini je treba psom odpraviti notranje zajedavce.
PRI REGISTRACIJI PSOV SKOTENIH PO 01. 01. 2015 JE OBVEZNA ŠTEVILKA MIKROČIPA MATERE MLADIČA.
PSE PRIVEDITE NA KATEROKOLI MESTO CEPLJENJA. PROSIMO, DA S SEBOJ PRINESETE TO VABILO in EVROPSKI POTNI LIST.
BREZ POTREBNIH DOKUMENTOV ŽIVAL NE MORE BITI CEPLJENA. PSE MORAJO CEPITI TUDI LASTNIKI PSOV, KI NISO DOBILI OBVESTILA
SVOJEGA PSA LAHKO PRIPELJETE NA CEPLJENJE TUDI V AMBULANTO ZA MALE ŽIVALI NA VP MOZIRJE V PONEDELJEK, SREDO IN PETEK , OD 7 DO 15. URE ALI V TOREK IN ČETRTEK OD 10. DO 18. URE. POTREBNO SE JE PREDHODNO NAROČITI PO TELEFONU.
PRIPOROČAMO VAM, DA POSKRBITE ZA ZDRAVJE VAŠIH ŽIVALI TUDI Z OSTALIMI PREVENTIVNIMI UKREPI:
-	cepljenje psov proti kužnim boleznim (parvoviroza, pasja kuga, nalezljivi hepatitis, leptospiroza, koronavirusna infekcija)
-	redno odpravljanje zajedavcev (vsaj trikrat letno)
-	cepljenje mačk proti steklini in kužnim boleznim (kužni nahod, mačja kuga, mačja levkemija)
OBVEZNA JE UPORABA ZAŠČITNIH MASK, UPOŠTEVAJTE MEDSEBOJNO RAZDALJO IN SPOŠTUJTE OSTALE UKREPE ZA ZAJEZITEV EPIDEMIJE BOLEZNI CO-VID 19.
LETOS SMO CEPNA MESTA PRILAGODILI GLEDE NA ŠTEVILO PSOV, KI MORAJO BITI CEPLJENI, ZATO VAS PROSIMO, DA PREVERITE V POTNEM LISTU PSA, ČE MORA BITI VAŠ PES LETOS CEPLJEN, IN GA PRIVEDITE NA KATEROKOLI NAVEDENO CEPNO MESTO.
Direktor JOŽE PODMENINŠEK, dr. vet. med.
RAZPORED CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI 2021
PONEDELJEK 01. 03. 2021			ČETRTEK 04. 03. 2021	
07:30		LJUBNO - NA FORŠTU	06:30	OTOK - PRI MATAROŽNIK
08:30		LJUBNO - PRI KEGLJIŠČU	07:30	NOVA ŠTIFTA - PRI PAVELNU
09:00		PRIMOŽ 70 - GORSKA PUSTOTA	08:30	NOVA ŠTIFTA - PRI ZADRUGI
09:30		KONJSKI VRH - PRI BRCLOVNIKU	09:30	LENART - PRI SP. KOSU
11:30		LJUBNO - LOVSKI DOM	10:30	GORNJI GRAD - AVTOBUSNA POSTAJA
12:00		RADMIRJE - PRI ŠETEJ	11:00	BOČNA - PRI ZADRUGI
12:20		TER 60 - PRI IVANIČNIKU	12:00	FLORJAN PRI ZAVRŠKI KAPELI
13:30		LJUBNO - PROD PRI GRUDNIKI	12:30	NAZARJE PRI GASILSKEM DOMU
TOREK 02. 03. 2021			PETEK 05. 03. 2021	
07:00		VIMPASLE - PRI TLAKERJU	07:30	ŽLABOR - PRI MLINARJU
07:30		POLJANE - ŽERONICE	08:00	KOKARJE - PRI FLERETU
08:00		REČICA - GASILSKI DOM	08:15	LAČJA VAS - GASILSKI DOM
08:50		VARPOLJE - PRI ŽUNTARJU	08:30	PUSTO POLJE - PRI CAJNERJU
09:30		ŠENTJANŽ 29 - PRI BRŠNAKU	9:30-10:00	ŠMARTNO OB DRETI - PRI ZADRUGI
10:00		GRUŠOVLJE - PRI KOLENCU	10:15	ZG. POBREŽJE - PRI BITENCU
10:30		OKONINA - PRI GASILSKEM DOMU	10:30	TRNOVEC - PRI KRANČIČU
11:00		DOL-SUHA - PRI RBETU	11:00	PRIHOVA PRI UNATU
11:30		ŽEKOVEC - PRI BELEJ	11:15	BREZJE - NA VRHEH PRI HUDOBREZNIKU
11:45		MOZIRJE - PRI STARI OBČINI		
12:00		BREZJE - NA BRDU PRI ROGLU		
SREDA 03. 03. 2021			SOBOTA 06. 03. 2021	
07:00		PRIMOŽ - PRI JERAJU - BUKOVJE	07:00-08:00	LJUBIJA - VETERINARSKA POSTAJA
08:00		LUČE - ZA TRGOVINO	08:30	LOKE PRI LEVCU
9	30	SOLČAVA - PRI ZADRUŽNEM DOMU	09:00	LEPA NJIVA PRI JOŽU
11	00	PODVOLOVLJEK - PRI PODPEČNIKU	10:00	GNEČ - ŠPORTNO IGRIŠČE
11	15	PODVEŽA - PRI JERIJEVI UTI	10:30	TRNAVČE - PRI PEČNIKU
11	45	RADUHA - PRI TEVČU	11:00	ŠMIHEL - PRI GOSTILNI
12	00	STRMEC - PRI MIKLAVCU		
12	30	STRMEC - PRI SP. MOŽICU NA OVINKU		
Savinjske novice št. 7, 19. februar 2021
27
Izberite naj kulturnika 2021
spoštovani bralci in bralke Savinjski h novic, wjlspii bvala za odnv na naš? povabilo, da skupaj pojemo osetifli ki vi ¿i^ci ponrii mbnega vpliva na razmah ljubitelji ki kulturne dejavnosU v
¡jffcjjrnji Savlnjild dolini iasLiiži, r.* jose posebej
Preko glasovnic v s. in t. številki Savinjskih novic in preko spleta se je nabralo kar neka} vaših predlogov z j naj ku IL upnika Igor nje Savinjske doline 2021 Med pravočasno prispelim: rjlasovnitami ima izžrebali štiri prejemnike praktičnih nagrad, ki jih podarjajo Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - območna izpostava (JSKD OI > Mozirje in kultu rn a d rušiva Zg ornj e Sa vi njske do I i ne: I v j n C (i p s r, L o k p 44 ¿i, M oz; rje; ' Darja Kak er. Rečica ob Savinji S, Ftečica ob Savinji; Betica Ročnik, Potikam G, Gornji GmcJ; 'Ana ZarnernikfStrmoc3B,Luč*.
Na podlagi vaših predlogov in strokovne presoje JSKD Ol Mozirje ^mc oblikovni hibo kandkJatov naj kulturnika Zgornja Savinjske doline 2021 (kar-d¡dati/kandidatke so navedeni po ,h b^ [ a d n e.Ti urst nem red ij n j i h o vih p 11 i mk o v);
MI ko Bczovnlk Tomaž Čretnik ' Oejun ikovrc Aleksander Oblak Darja Planovšek Tomaž Pud le sni k -Alei Podrižnik Jož« Pustoslemšck -
■ juro H epi ni et
Barbara V^jdl
«est dfisti Sulfjrn ustvarjalec.ilan&UD Luči, aktiven v riisičnih pevsk-h ¡aiedbih. vsestiapskl kulturni ustvarjalec, člin KD Gornji Grad, gledalki igralec:, p.edsfdnik Jifl Stlčava, glafbeflfc, pe^ec gt«foli5f(j igre lic; ' predsednik hm aktben iUn KUD Utrip Mo ukinitve društvi);
kulturna nitvtljslfci. Manita K.D G Grad in KuK Polovic, flleridlivki igralka; mstnjmontahst. aktivni član in dirigent Godbe Zgornje savinjske .Johne,
reiiief v r«!i^nlh gledaliških t ase d b,n h I UD Gornji Grad, KD Morine, KD Lepa Njiva!: iklivni :Un KD Novi Stil! a in KD 3očr.L;. /borcivodifl, čhn rariičnih pevskih rasedb; predmetnik jun . B»vni pedagog, ilan itvikUi zasedb, $leda1iiki igralec In reiisifj vsHtfifiti kulturna ustvarjala čliin ta KD „pp; Njhr^ gledališka igralka.
Sedaj vas vabimo b glasovanju, kaj i i štetje glasov se sedaj šele začne. Glasovanje bo potekalo v treh krogih, upoštevali pa bomo glasovnice, ki bodo do določenega roka prispele v uredništvo Savinjski h n ovit. Med pra vota s n o prispeli m i g I asov n i ca m i b om o v vsakem krogiji:irebali nekogBjkibop'ejel praktičnonagrado
fi polnjen d glasovnico pošljite na nasi d v: Savinjsko novici, SmiheLska testi 2,3530 Mozirje, najkasneje do torka, 23, Februarja
s»i*)ou ssiitfti v ^itiii A'injt srrt miov <ridfiiJ*i doiflti e'ginJMttjfM ibiwut, ■■■L-tfi n-i GtKlelOYityi i hI ante^paweiiwaiiih osebnih po&srtnu, sUadno i Zakoditn p^iiP-UD^ilnihSCKl.H-^fiVClP i. ur ( RS. V «4®*)!, wjtWff \ttmiSpWflOi : ledbo svai sf."j «etaiih	(COiftj Ci i<1dl.*.ji: ni j ■■ pDČJtfc ie (nwjfctyaio
ifloll v izmeni1 :birama piedlcHjm i pe-'L,.arva<fiiilii ns^riiier-cimi. Ssif-w [Kxisttf i ¡rf|itGip™ narrer*. «liijfrijjjihirisiitoWj'rt,

GLASOVNICA
Naj kulturnik 2021 je po mojem mnenju
'■Tin 'H p i nr i
Moje ime, priimek in naslov:
PEČARSTVO MATJAŽ PIRŠ S.P.
lil»		
i		
Kamini, popravila krušnih peči, kerarničarstvo, adaptacije kopalnic, izris in svetovanje.
GSM: 041-204-260 E-mail: pečarstvo.pirs@gmail,com