K zadnjim srednješolskim imenovanjem. Od 8eptembra 1909. do zadnjih imenovanj z dne 3. julija je bilo razpisanih 181 mest na srednjih šolah, kamor so lahko opravičeno kompetirali slovenski prosilci, izprašani za nemški in slovenski učni jezik. Na posamezne stroke se lazdeli omenjeno število sledeče: klasifcua filologija 42, moderna filologija 59, zgodovina in zemljepisje 19, matematika in fizika 29, prirodopis 18, telovadba 5, risanje 9. Od vseh razpisov odpade na kranjske srednje šole 14 mest, in sicer na slovenske 8, na nemške pa 6. V tem terminu je bilo jako mnogo slovenskih prosilcev ia so nekateri med njimi prosili tudi za službe izven Eranjske. Posamezna imenovaDJa so prišla med časom (na Kranjskem 3 za nemško gimuazijo v Ljubljaai); z imenovanjem od 3. julija pa se je zasedlo 99 med gori navedenimi mesti, in od teh pri nas na slovenskih zavodib 4, na nemških 4. V celera je bilo 238 imenovanj, ki se razdele tako-le: 81 profesoijev je bilo premeščenih na lastno prošnjo (Slovenci 4; na I. državno gimnazijo t Ljubljani dr. Jos. Debevec z gimnazije v Eranju, Jos. Reisner in Fr. Vadnjal z gimnazije v Novem mestu, na II. državno gimnazijo v Ljubljani: dr. Janko Lokar z gimnazije v Novem mestu), 16 provizoričnih gimuazijskih učiteljef je dobilo defiaitivna mesta (Slovenec 0), 116 suplentov je dobilo defiuitivna mesta (Slovenei 3: Antoa Detela na gimaaziji v Kranju za ravnotja, E. Eunc na realki r Ljubljani za gimnazijo v Novem mestu, dr. Ad. Pečovnik na gimuaziji v Mariboru za ravnotja), 25 suplentov je dobilo provizorično mesto (Slovenec 1: dr. Fr. Kotnik na gimnaziji v Oelovcu). Zoačilno za Kranjsko deželo je pri teb imenovanjih, da je bilo razpisanih za slabo uspevajoči in umetno vzdržani nemški gimnaziji v Eočevju in v Ljubljani kar pet defiaitivnih mest, imenovanih je pa bilo v tem času 9 tujib defioitirnih oseb. Na nemški gimnaziji y Eočevju 2 klas. filologa, dr. J. Ettl, suplent iz Bielic, iu Lud. Scbmid, suplent iz Moravske Ostrave, obadva z izpitom iz leta 1909., in drugi zgodovinar dr. H. Grobl, suplent iz Weidenaua, z izpitom iz leta 1909. Na neraški gimnaziji v Ljubljani dra klas, filologa (H. Podrasek, prov. učitelj ravno tam z izpitom leta 1909, in J. Lob, suplent iz Solnograda, z izpitora 1. 1908), drugi germanist (S. Scboppl, pror. učitelj raraotam, z izpitom 1. 1909.), d?a zgodovinarja (dr. 0. Jaucker, profesor na II. drž. gimnaziji v Ljubljani, in dr. A. Fiegel, suplent z Dunaja z izpitom 1. 1907.) iu prirodopisec (dr. J. Bischof, suplent ravnotam, z izpitom 1. 1907.). Dobro označuje sedaoje razmere v deželi tudi dejstro, da imata naredeni dve slabo usperajoči ia še nepopoloi nemški gimnaziji že po dva defioitivna zgodorinarja, stara in dobro obiskana noromeška gimaazija pa le enega. Ako uvažujemo naredeaa dejstva in pa veliko število domačih suplentor, ki so ravnotako avstrijski državljani in imajo sroj izpit prav pred isto komisijo, uvideramo, da se jib mora polastiti malodušnost, ko vidijo, kako se celo v najoži domovini, kjer jim je tekla zibel, protežira tuji zivelj, ki ima pred njimi aamo to prednost, da je prepojen z nemškimdubom.