Leto 1899.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XCVHI. Izdan in razposlan dne 6. decembra 1899.
Vsebina; (Št. 238- 240.) 238. Ukaz gledé izpremembe nekaterih določil o prometu z žganjem, ki se je denatu-rovalo s splošnimi sredstvi. — 239. Ukaz, da se uvaja novo kolkovno znamenje z vrednostnim ozname-nilom v kronski vrednoti za račune in vozne liste. — 240. Ukaz, da se uvajajo' nove znamke zapirnice in da se izpreminja kolkovno znamenje za k.arte.
33§.
z dne
30. novembra 1899. 1.
gledé izpremembe nekaterih določil o prometu z žganjem, ki se je denaturovalo s splošnimi sredstvi.
V porazumu s kraljevim ogrskim finančnim ministrstvom se izpreminjajo določila oddelka I, št. G, lit. d) odstavka 1 do vštevši 1 1 v pravilniku za žganje, določeno v davščine prosto porabo (Priloga B k §. 2, I! razpisa finančnega ministrstva z dne 21. julija 1899. I. [drž. zak. št. 130]) in uaj se glase tako:
d) Osebe, katere hočejo dobivati s splošnim denaturovalnim sredstvom denaturovano žganje za zopetno prodajo, potrebujejo dovoljenja finančnega oblastva prve stopinje. To dovoljenje se sme dati samo po razmerju krajevnih potreb in oziraje se na naslednja določila.
Izključene od njega so osebe, o katerih imovini je razglašen konkurz, ali katere so bile pravomočno obsojene radi zločina ali radi kakega iz dobiČkarije zakrivljenega prestopka, ali radi tihotapstva ali kakega težkega dohodarstvenega prestopka, ali katere imajo v poslopju ali v skupini poslopij, v katerih se hoče
Ukaz finančnega ministrstva
prodajati, destilovalno pripravo. Ako bi nastal ali se zaznal kateri prej omenjenih izključivnih vzrokov še le potem, "ko se je dovoljenje dalo, dovoliti je prodajo zaloge denaturovanega žganja v roku, kateri se ima primerno določiti, in potem dovoljenje odvzeti.
Denaturovano žganje se lahko zopet prodaja ali v obliki prodaje na debelo ali v obliki prodaje na drobno.
Za prodajo na debelo velja prodaja denaturovanega žganja v množinah po vsaj 25 litrov. Ako se v obrtnem obratu, v katerem naj se denaturovano žganje prodaja na debelo, prodajajo tudi žgane opojne pijače v katerikoli obliki, se sme denaturovano žganje prodajati samo v zaprtem prostoru, in v prostornostih, v katerih se prodajajo žgane opojne pijače, se ne srne shranjevati denaturovano žganje v odprtih posodah.
Za prodajo na drobno velja prodaja denaturovanega žganja v množinah z manj nego 25 litrov.
V prodaji na drobno se sme denaturovano žganje prodajati samo v zaprtih steklenicah z vsaj </„ litra vsebine. V prodajo na drobno služeče steklenice morajo biti tako zaprte, da v primem, ako se’rabi probkov zatvor, probka ne sega čez rob odprtine, in ako se rabi patentni zatvor. da ga more stranka zavarovati s plombo ali s kakim prilepljenim papirnatim trakom. Na vsaki steklenici, v ka.
(SlorenUch.)
199
teri se prodaja denaturovano žganje v prodaji na drobno, se mora v njej obsežena množina in pa najmanjša alkoholovitost denaturovanega žganja na primeren način natančno naznaniti.
Žganje, ki se je dobilo v namen prodaje na drobno, se sme v zato določene steklenice potakati samo v prostoru, ki je popolnoma ločen od prodajnega prostora in ni ž njim v zvezi niti z vratini niti z okni. Ako se v prostoru za prodajo na drobno, v katerem se h kratu točijo, na drobno prodajajo žgane opojne pijače ali se ž njimi trguje, najde denaturovano žganje v odprtih shrankah ali v steklenicah, ki niso predpisu primerno zaprte, je takoj odvzeti dovolilnico.
pribiti v prodajališču, oziroma obrtovališču na dobro vidnem mestu oditsek pod lit. a) omenjene prepovedi. V prodajališčih, v katerih se poleg prodaje na drobno z denaturovanim žganjem tudi točijo, na drobno prodajajo žgane opojne pijače ali se trguje ž njimi, naj ima goranji sestavek še pristavek, da se denaturovano žganje v odprtih shrankah ali v steklenicah, ki niso predpisu primerno zaprte, ne sme hraniti, sicer se izgubi pravica prodaje na drobno.
Ta ukaz stopi s 1. dnem januarja 1900. 1. v moč.
Kniazioiucki s. r.
V dovolilnici za zopetno prodajo denaturovanega žganja je izrečno povedati, ali se dodeljuje za prodajo na debelo ali na drobno.
239.
Prodajalci na debelo morajo pisati o prodaji na debelo uradno prirejen prodajni register z uredbo, naznačeno v pravilniku (obrazec št. VI). Tiskovina se dobi v paginiranih in parafiranih zvezkih, katerih nit je pod uradnim pečatom, proti povračilu na-pravnih troškov pri uradu ali organu, kojega določi finančno oblastvo prve stopinje, in ima urad ali organ na vsakem zvezku, predno ga izroči, zaznamovati ime, bivališče in hišno številko onega, za kogar je namenjen prodajni register. Iz'tega prodajnega registra izdaja prodajalec na debelo vsakemu posameznemu prejemniku prodajne bolete, v katere mora vpisati dotične podatke v soglasju z registrovo juksto. Prodajne registre je dne 1. septembra vsakega leta zaključiti in vposlati finančnemu oblastvu prve stopinje v pregled.
Ako prodajalec na debelo prodaja denaturovano žganje tudi na drobno, naj množino denaturovanega žganja, vzeto iz zaloge, da se pretoči v steklenice, določene za prodajo na drobno, takoj ko se je odnesla, v prodajnem registru zapiše med izdatke kakor za prodajo na drobno določeno, in naj dotične prodajne bolete priloži registru. V steklenice se sme pretakali samo izven prodajnega prostora.
Osebe, ki dobivajo denaturovano žganje v množinah po 25 litrov in več od prodajalcev na debelo, ki niso h kratu denaturatorji, so dolžne na zahtevo pokazati finančnim organom predpisano prodajno boleto.
Prodajalci, ki se pečajo s prodajo s splošnim denaturovalnim sredstvom denaturovanega žganja na debelo ali na drobno, kakor tudi obrtniki, ki uporabljajo tako žganje v svojem obrtu, so zavezani,
Ukaz finančnega ministrstva z dne 1. decembra 1899.1.,
da se uvaja novo kolkovno znamenje z vrednostnim oznamenilom v kronski vrednoti za račune in vozne liste.
Oziraje se na ukaze finančnega ministrstva z dne 9. decembra 1886. 1. (drž. zak. št. 175) in z dne 11. decembra 1892. 1. (drž. zak. št. 213), oziroma z dne 26. septembra 1891. 1. (drž zak. št. 148) in z dne 12. januarja 1897. 1. (drž. zak. št. 25) se naznanja.
1. V teku meseca decembra 1899. 1. se uvede na mesto kolkovnih znamenj, ki sta popisani v najprej navedenem ukazu, za natisk na računske golice in v zasebnih tiskarnah narejene vozne liste enotno kolkovno znamenje z vrednostnim oznamenilom v kronski vrednoti.
Novo kolkovno znamenje je 30mm visoko, 25;mw široko, obdano z dvema črtama in se deli v dva dela. V sredi gornjega s tretjo črto obdanega dela je narejen okrogel medaljon za alegorično na levo obrnjeno doprsno sliko Avstrije, katero okro-žuje opis „Kais. Kön. Stempel“ (Ces. kr. kolek). Štirje ogli gornjega dela so izpolnjeni z okraski. Spodnji del predočuje podolgast ščit, v čigar sredi je zapisan vrednostni znesek „2 h“, oziroma „ 10 h“, obdan na obeh straneh od dveh okraskov s štirimi zobčki z vrednostnimi številkami, ki so poprek vpo-stavljene v majhni pisavi. Majhen ščitek pod sliko Avstrije obsega številko signeta. Medaljon z vpisom, okrožnimi črtami in ščitkom vred je izdelan v rdeči in beli barvi, ostali del risanja v modri in beli barvi.
Za natiskovanje kolkovnega znamenja, in to na računske golice kakor tudi na vozne liste za železnice, za plovstvo po morju in po notranjem vodovju so pooblaščeni: Osrednji kolkovni urad na Dunaju, kolkovni urad v Pragi, dohodarstveni in kolkovni urad v Trstu, ekonomata finančnih deželnih ravnateljstev v Gradcu in v Brnu, glavni carinski urad v Levovu, Linču, Opavi, Libercu, Budëjovicah in Bol-canu in glavni davčni uradi v Salcburgu, Polznju, Kolinu in Ustju.
Tem uradom se bodo novi signeti polagoma razdeljevali tako, da bodo počenši s 1. dnem januarja vsi uradi natiskovali izključno novo kolkovno znamenje na računske golice in vozne liste, ki se podajo v natis kolka,
2.	Od 1. dne januarja naprej bode dvorna in državna tiskarna polagoma izdajala železniške vozne liste z novim kolkovnim znamenjem, ki se od spredaj popisanih razlikuje samo s tem, da je narejen v črni in beli barvi, in da ima mali ščitek pod-sliko Avstrije letno število izdaje „1900“.
3.	Računske golice in v zasebnih tiskarnah narejeni vozni listi z vtisnjenim kolkovnim znamenjem za 1 kr. in 5 kr., in pa v dvomi in državni tiskarni narejeni železniški vozni listi s kolkovnimi znamenji, glasečimi se na avstrijsko vrednoto, se smejo tudi v bodoče uporabljati. Vsled tega se torej izdaja takih golic in voznih listov ne izmeni, oziroma se ne razveljavijo ali izmenijo (zamenjajo).
S 40.
Ukaz finančnega ministrstva z dne l. decembra 1899.1.,
da se uvajajo nove znamke zapirnice in da se iz-
preminja kolkovno znamenje za kvarte.
1.	S 1. dnem januarja 1900. 1. se uvedejo nove znamke zapirnice za kvarte.
Razlikujejo se od sedanjih, v ukazu finančnega ministrstva z dne 8. februarja 1884. 1. (drž. zak. št. 174) popisanih znamk samo stem, da nosijo leto izdaje „1900“, in da se vrednostna znamenja v številkah in besedah na primerne zneske glasé v kronski vrednoti.
Izdelovalci kvart ne smejo poprej omenjenih dosedanjih znamk zapirnic rabiti po 1. januarju 1900. 1. Te znamke zapirnice je torej najdalje do 16. dne januarja 1900. 1. oddati pristojnim uradom.
2.	Kolkovna znamenja za kvarte se počenši s 1. dnem januarja 1900. 1. izpremené tako, da imajo vrednostne zneske v številkah po kronski vrednoti, torej namesto številk „15“, „30“ in „60“ številke „30“, „60* in „120“.
Ako bi se kakemu uradu, poklicanemu za kol-kovanje kvart, ne dal pravočasno signet za kolkovno znamenje „120“, naj, ako je treba, dvakrat pritisne kolkovno znamenje „60“.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru,
izhaja v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse št. 26, tudi leta 1900. v nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, malornskem, slovenskem, hrvaškem in rumunskem jeziku.
Naiočnina ze celi letnik 1900 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K.
Naročevati se je v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse št. 26, kjer je moči dobiti tudi posamezne letnike in kose državnega zakonika.
Naročilu pa je ob enem priložiti za nje pripadajoči znesek, ker se državni zakonik pošilja samö, če se je plačala prej naročnina zanj.
Kadar kdö kupi celo desetletje ali več desetletij državnega zakonika na enkrat, tedaj stane v nemški izdaji:
desetletje od 1. 184-9. vštevši do 1. 1858.	. . 50 K j desetletje od 1. 1879. vštevši do 1. 1888.	. . 40 K
,	, , 1859.	,	„ , 1868.	. . 24 ,	„	„ , 1889.	,	, , 1898.	. . 60 ,
,	, , 1869.	,	, , 1878	. . 32 „	|
Vseh pet desetletij od 1. 1849.	vštevši	do	1. 1898.	pa	stane	.	.	.	180 K
Desetletja „	„ 1870.	„	„	„ 1899.	,	„	.	.	.	1 k.0 ,
V izdajah drngiii jezikov stane:
desetletje od 1. 1870. vštevši do 1. 1879.	. .	32	K	I	desetletje	od	1. 1890. vštevši do 1. 1899. . . . 6r' K .
,	,	»	1S80. „ „ „ 1889.	... 40	„	I
desetletji od 1. 1870. vštevši do 1. 1899. pa staneta .... 120 K
Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo
Letnik 1849.	za		,		2 K	20 h	Letnik	1866.	Zi .			. 4 K 40			h	Letnik 1883.	za			5	K	—	h
,	1850.	»				10,	50 ,		1867.				. 4		—		,	1884				5		—	
,	1851.	»				2,	60 ,		1868.				. 4		—		,	1885.				3		60	
,	1852.	*				5,	20 ,		1869.				. 6		—		, 1886.				4		60	
,	1853.	»				• 6,	30 .		1870.				. 2		80		,	1887.				5		—	
„	1854.	»				8.	40 ,		1871.				. 4		—		, 1888.				8	1*	40	
,	1855.	•				• 4,	70 ,		1872.				. 6		40		,	1889.				6		—	
,	1856.	*				4,	90 „		1873.				. 6		60		,	1890.				5		40	
,	1857.						70 ,		1874.				. 4		60		,	1891				6		—	
,	1858.	»				4 ,	80 .		1875.				. 4		—		,	1892.				10		—	
,	1859.	*				4,		 r		1876.				. 3		—		,	1893.				. 6		—	
, 1860.	•				3,	40 .		1877.				. 2		—		,	1894.				. 6		—	
, 1861.	*				3,		 „		1878.				. 4		60		,	1895.				. 7		—	
, 1862.	s				2,	80 ,		1879.				. 4		60		,	1896.				. 7		—	
,	1863.	»				2.	80 .		1880.				. 4		40		,	1897.				. 15		—	
,	1864.	n				2.	80 ,		18S1.				. 4		40		,	1898.				. 6		—	
,	1865.	»				4,	— ,		1882.	n			. 6	I»	—	n	,	1899.	n			. 10	T		
Posamezni lethiki v drugih sedmih jezikih počenšf z 1. 1870. se dobivajo po tisti céni, kakor nemška izdaja.
NB. Tisti kosi državnega zakonika, ki naročniku celô niso došli ali pa so mu došli nedo-st.at.iii, naj se reklamirajo najdalje v štirih tednih naravnost pri c. k. dvorni in državni tiskarnici na Dunaju, III. okraj Rennweg št. 16.
Kadar ta rok izteče, se bodo kosi državnega zakonika izročevali samo proti plačilu piodajue cene (Vi pole, to je 2 strani, stane 2 h).
Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. naprej, in v izdajah ostalih sedmih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma dopolnjeni, se dobiva ne samd vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos
vseli teh letnikov za prodajno ceno (‘/4 pole, to je 2 strani, stane 2 h) iz založbe c. k. dvorne in državne tiskarnice; potemtakem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike, ter si liste urediti po tvarini.