Politični ogled. — Državnl zbor razpravlja že tretji teden o postavi za zvišanje uradni^kih plac. NaSi poslanci zavzemajo pri tem staliSče, katero zavzemajo njihovi volilci. Liberalci seveda tega ne morejo razvtoeti, kako bi mogel zastopati poslaneo koristi svojili volilcev in ne svojo lastno kprist. Ziato poseon« grdo iiapadajo dr. Verstovšeka, ki je sicer tudi sam uradnik, vendar v državnem zboru kot poslanec pogumno in brezobzirno zastopa svoje volilce, ne pa predalec idooe želje svojih stanovskihi tovarišev, 'Med poStenimi Ijudmi se mu to š-teje v dobro, a liberalci so izdali geslo v svojih časopisih: Pri prihodnjih volitvah mora dr, VerstovSek na vsak način pasti. Dobro, se bomo pa merili! Zanimivo pri obravnavanju o uradniSkih plafiah v državiiem zboru je to, da sprejemajo uradniŠki poslanci taKe določbe v postavo, o katerih vlada, odlocno izjavlja, da jih na noben na^in ne more odobrav.ati in da vsled tega cele postave jie bo predložila cesarju v potrjenje. Zato je posla,nec dr. Koro^ec, ki je že zadnji teden in tudi ta teden, parkrat nastopil icot govornik pri tem predmetu ter med ,reli! >:n nemirom liberalnih poslancev in hudiini na,pa(di liberalnih listov branil stališce slovenskega ljudstva, povedal v obraz tem poslancem, da goljufajo uradnike, ker jim nekaj obetajo, česar ne bodo jiikdar dobili, V celi zbornici so zopot edino-le slovenski poslanci naSli korajžo, da so se postavili brez ozira na vse mnogoStevilne napade ob stran svojega ljudstva. — V ogrski zbornici se dan na dan nadaljujejo nasilni prizori nasproti opoziciji. Predsednik Tisa da vsalčegi poslanca s policijo odgnati iz zbornice, ki ni po njegovi volji miren. Do 40 poslancev pomece policija na dan iz zbornice. Dne 4. Junija je na ta riaČifl, kakor smo že poročali, sprejela zbornica brambni zakon in poznejše dni druge zakone, ki so z brambnim zakonom v zvezi. Poslopje državne zbornice je obdano od policistov in vojaštva. Vse te nasilnosti prenaša ogrska javrtost s precejSnjo mirnostjo. Narod, ki se da tlačiti, ni drugega vreden, kakor da se tlaci, Avstrijski narodi bi naj pa v bodoče ne bili tako popustljivi nasproti Madžarom, ker sedanji dogoilki jih učijo, da se da tudi Madžarom priti do živeg;>. Zadnji petek pa jo prišlo v zbornici do obžalovanja vrednili dogodkov. Eden izmed opozicionalnih poslancev, Kovaf1., je trikrat ustrclil na, Tiso in potem pomeril dvakrat nar-se ter se smrtno-nevarno ranil. Ta. ko je tudi opozicija prekoražila dovoljene meje. O tem dogod^u poroftamo na drugem mestu, — Jugoslovanski kraljl priKaJajo na, DiinaJ. Komaj so minule slovesnosti ob navzočnosti lioltRarslcega kralja na Dunaju, že prihaja drug jugoslovan- ski kralj v našo cesarslco prestolnico, cmogorski kralj Nikita* Naša mornarica mu je poslala piosebno ladjo, ki ga ]e pripeljala na avstrijska tla. Zaporedni objski jugoslovanskih kraljev na Dunaju so pomenljivi, Dokazujejo, da se sedanji zunanji minister Berhtold na vso moS trudi, da bi pridobil na&i državi ljubezen med balkanskimi narodi. Nasproti drugim državam naj bi pa ti obiski pokazali, da to ljubezen že ima. Sedaj, ko se vse boji vojske na Balkanu in zaradi Balkana, je modro, skrbeti za prijatelji; toda tudi notranja politika nasproti avstrijskim jugoslovanskim narodom bi morala biti taka, da bi tudi zunanji Jiigoslo\iaiiii mogli hvaliti avstrijsko pravičnost nasproti vsem narodom. Dosedaj tega ne morejo. — Splošno oboroževanje. Odkiaj" kroži italijansko brodbvje po Sredtozemskem morju in zaseda razliene turške oltoke, so vse države zelo vznemirjene. Različne vesti krožijo po svetu. Francija je baje o1> ljubila Angliji, da bo vzdrževala, v Sredozemskem morju brodovje, ki bo močnejše, lcakor brodovje Italije in Avstrije. Angleži pa bodo skrbeli, da bodo ohranili premoč v Severnem morju proti Nemeiji in Rusiji, To so na&i nasprotniki na morju. Glede vpliva na Balkanu pa imamo zopet druge nasprotnike. Prvic se vse balkanske države branijo proti vsakiemu tujemu vplivu, zunanja naša nasprotnika pa sta Rusija in Italija, ki bi vsaka rada gospodovala nad Balkanom in zapirala Avstriji gospodarsko pot v Šredozemskb morje. Casi so skrajno nevarni in zato ni nobeno Čudo, da s.o vse države oborožujejo. — Nemiri v Belgiji. Ker so združem liberalci in socialni demokratje pri državnozborskih volitvah hudo propadli, a katolicani sijajno zmagali, je pisana brezverskia d'ružba hotela potolažiti svojo jezo s tem, da je nekaj dni po volitvali' razbijala po deželi, pobijala mirne katoličane, napadala vojastvo in se klatila kot roparska d'ružba po mestih iri trgih. Na. mnogjli krajih je moralo vojašh'0 z orožjem posefei vraes; ranjenih je ranogo oseb. Celo tako nesramni sq bili liberalci in socialni demokratje, da so napadali cerkve, stanovanja duhovpikov in samostane ter na istih pobijali Mpe in strelie. V bližini Liitilia je socialnodemokraška tolpa razbijala s sekirami vrata nekega samostana in pretila, da pobije vse, ki so v pjem. Vojaštvo je lmdobce Se v zadnjem hipu razpodilo. Zimaga katolieanov je bila sijajna. Dosedaj so imeli saino 6 glasov vecine v državnem zboru, po novih volitvah pa znaSa katoliška vecina 20 glasov. Katoličani iraajo 103 poslance, liberalci 45, socialni demokratje pa 38, — Italij.-turška vojska. Pri selii Buchamez v Tripolisu so bili Lahi premagani. Iz Buchameza je marširalo 5000 Lahov, ki so jili napadli Turki in po boju, ki je trajal 4 ure, vrg,H na morsko obrežje, Lahi so izgubili 135 mrtvih in ranjencev. Pri Tobruku so se po porogilih turškega vojnega ministra morali umakniti dne 26. maja Lahi, ki so izgubili v boju 70 mož, Nad 80,000 laških vojakov tabori okrog mesta Tripolisa pod milim nebom, Okolu mesta grade laški vojaki utrdbe, do 8 metrov široke jarke, kl obd'ajajo mesto m velikem polkrogu. ysak dan i&5ejo v varstvu svojih topov sovražnika, k"i se pa previdno skriva. Turki postopajo zelo strogo s svojimi begunci. Izgon Lahov iz Turčije' jim povzroeaj zelo občutno škodo. Mnogi izmed izgnanib. so rojeni na Turškem, nekaleri niti laško ne znajo. Ker pa imajo le laško državljanstvo, morajo proč, Na otoku Scalonovi, ki leži nar sproti otoku Sama, kjer prebiva 6000 •mohamedancsv in 4000 kristjanov, so priceli dne 1. julija mohaiTiedanci klati kristjane. Vojaki so napravili red, ko so rnohamedanci že zaidali 6, nevarno ranili pa 20 kristjanov,