85 54 ti 60100200 0SREDNJ A KNJIŽNICA Abb. postale i gnippo Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 149 (10.061) TRST, nedelja, 25. junija 1978 PRIMORSKI DNEVNIK .je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji TrebuSi, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi Zadnje napotilo slovenskim volivcem Slivenski volivci v deželi Furlaniji - Julijski krajini smo, tako kot naši italijanski sodeležani, klicani danes in jutri na volišča za izvolitev novega deželnega sveta. Slovenci v tržaški občini smo klicani Posebej na volišča tudi zato, da izvolimo nov tržaški občinski svet in prvič z neposrednim glasovanjem tudi nove rajonske svete. Slovenci v goriški pokrajini pa smo klicani na volišča še zato, da izvolimo nov pokrajinski svet in nov občinski svet v Ronkah. O pomenu vseh teh volitev smo t našem dnevniku že povedali jasno besedo, povedali so jo na naših straneh tudi nosilci 'list in slovenski kandidati na listah strank, za zatere volimo že po tradiciji Slovenci, to je Komunistične partije Italije, Socialistične stranke Italije in Slovenske skupnosti, ki se tokrat prvič predstavlja na vsem deželnem področju. Po svoje in iz svojih interesov so pomen tokratnih Volitev tolmačile v času volilne kampanje tudi druge stranke, tiste iz sedanje parlamentarne vladne večine in tiste, ki so izven nje, kakor tudi lokalne liste, ki so skupaj s skrajno desničarskimi odraz, demokratičnemu razvoju pri nas in Slovencem posebej, najbolj nasprotnih sil. Toda v trenutku, ko stopamo na Volišča, velja pomen volitev še fnkrat ponoviti. Čeprav bo vseh Volivcev le nekaj čez milijon, bodo volitve vendarle predstavljale Značilen in lahko tudi daljnosežen test v vsedržavnem merilu. Uspeh strank vladne večine bi, neglede na to kakšen je naš odnos do vsake posamezne od njih, pomenil podpora nadaljevanju politike naprednejših ravnotežij v sedanjem izredno kritičnem trenutku za italijansko demokracijo, izpostavljeno napadom levega in desnega terorizma in ogroženo od znotraj zaradi neučinkovitosti njenih struktur. Neuspeh strank vladne večine bi se, nasprotno, negativno o-drazil na nadaljnjo konsolidacijo politike teh ravnotežij. Uspeh naprednih vsedržavnih Strank KPI in PSI, bi pomenil ve-ijo težo obeh strank v naši deželi tako za reševanje splošnih gospodarskih, socialnih in družbenih problemov, s posebnim ozirom na odpravljanje posledic potresa, pomenil pa bi skupno z uspehom Slovenske skupnosti, večjo zavzetost Za reševanje naših narodnostnih Vprašanj na deželni ravni in posredno tudi na vladni in parlamentarni. V interesu naše narodnostne skupnosti je zato, da slovenski volivci Vasujemo na deželnih volitvah za suo od treh strank (KPI, PSI in SSk) po naši svobodni izbiri in da na njihovih listah' damo preferenčne glasove za glavne slovenske kandidate, da zagotovimo ustreznejšo prisotnost slovenskih svetovalcev in deželnem svetu in da se Slovenski kandidati tudi sicer uveljavijo z velikim številom preferenc na Tržaškem, Goriškem, v beneški Sloveniji in Kanalski dolini. Za razvoj demokratičnih odnosov Pri nas, za utrjevanje in poglabljanje odprte meje in prijateljskega sodelovanja ob njej Z izvajanjem Plimskih sporazumov med Italijo tn Jugoslavijo, in ne nazadnje za Učinkovitost boja za naše narodno- Argentina'78 Italija četrta za Brazilijo Italijanska državna nogometna reprezentanca je na svetovnem nogometnem prvenstvu v Argentini osvojila včeraj četr-to mesto. V malem finalu je Podlegla Braziliji z 2:1, potem ko je v prvem polčasu celo vodila z 1:0. Italijansko moštvo je tako ponovno potrdilo, da je bilo v Prvi polovici tega prvenstva v boljši formi, kot v drugi, vendar pa je četrto mestu na končni lestvici vseeno uspeh, na katerega je pred mesecem dni le malokdo računal. sine pravice, so izrednega pomena volitve za obnovitev tržaškega občinskega sveta. Protiosimska gonja, ki so jo sprožile heterogene reakcionarne sile, povezane na skupnem imenovalcu iredentizma in avtonomističnega šovinizma v cListi za Trst*, pod katere okrilje so se zatekli tudi užaljeni in maščevalno nastrojeni odpadniki iz demokri-stjanskih, socialističnih in liberalnih vrst, si je zadala za cilj osvojiti večino ali vsaj toliko pomembno prisotnost v tržaškem občinskem svetu, da bi v njem uspešno bojkotirali vsako možnost uresničevanja določil osimskih sporazumov, ne le tistih, ki zadevajo ureditev mejnih vprašanj in razvijanje gospodarskega sodelovanja vključno s svobodno industrijsko cono, marveč logično in celo predvsem tistih, ki obvezujejo Italijo za maksimalno zaščito naše narodnostne skupnosti. Za dosego svojega cilja se ta reakcionarna koalicija, h kateri moramo prišteti še radikalce, MSI in izrazito neofašistično «mestno listo*, poslužuje najbolj demagoških propagandnih sredstev in nizkih u-darcev, v kampanjo pa je vrgla tudi milijardna sredstva in svoje vsedržavne prvake, kar očitno kaže, da so za temi silami tudi interesi, ki so izven našega krajevnega območja. Verjamemo, da med slovenskimi volivci te skupine ne morejo imeti pristašev, toda vendarle m odveč še enkrat poziv: niti en sam slovenski glas listam in skupinam, ki nastopajo proti našim narodnostnim interesom in proti konstruktivni vlogi Trsta na tem pomembnem mednarodnem vozlišču. Slovenski volivci bomo tudi na volitvah za obnovo tržaškega občinskega sveta glasovali za stranke in liste, za katere smo glasovali doslej, in ki zagotavljajo izvolitev tudi slovenskih občinskih svetovalcev. Te stranke in liste so: KPI, SSk in PSI, njihovim nosilcem in slovenskim kandidatom na njih pa bomo dali preferenčni glas, da bo njihova izvolitev še bolj zajamčena. Volivci v goriški pokrajini obnavljajo goriški pokrajinski svet. Tudi zanje velja načelno isto, kot za volitve za obnovitev deželnega in tržaškega občinskega sveta. Uveljavitev demokratičnih in predvsem naprednih strank nudi večje jamstvo tudi za nas, še posebej pa je važno, da se poveča slovenska prisotnost v pokrajinskem svetu s tem, da bi bila poleg predstavnika ali predstavnikov KPI, v njem zastopana tudi slovenska predstavnika na listah Slovenske skupnosti in PSI. Važno je tudi, da si zagotovimo prisotnost v občinskem svetu v Ronkah, kjer živi precejšnje število slovenskih ljudi. Za vse demokratične sile v naši deželi bodo današnje in jutrišnje volitve, preizkušnja politične zrelosti in odgovornosti. Kot dnevno glasilo Slovencev v Italiji smo se v času volilne kampanje zavestno odločili, v skladu z našo načelno politiko, da podpiramo kandidature tistih vsedržavnih strank, ki so že doslej edine nastopale v obrambo naših narodnostnih interesov, in kandidature Slovenske skupnosti, ne da bi v okviru teh treh možnosti hoteli kakorkoli vplivati na individualno odločitev slovenskih volivcev, prepričani, da je to stvar zgolj idejne opredeljenosti vsakogar od nas. Zato vedimo! Slovenci glasujemo za KPI, PSI in SSk in s preferencami za njihove slovenske kandidate! STRANKE OBLIKUJEJO SVOJA STALISCA DO VOLITEV DRŽAVNEGA POGLAVARJA Novi predsednik republike naj dejansko pooseblja enotnost demokratičnih sil Socialisti menijo, da bi njihov kandidat lahko bil izraz tiste enotnosti, ki je državi prepotrebna ■ KPI: laični kandidat naj bo reprezentativen tudi za KD RIM — Poleg volitev v naši deželi in v Dolini Aoste so pogajanja in stiki med strankami za izvolitev novega predsednika republike osrednje italijansko politično vprašanje, kateremu posvečajo vsi največjo pozornost. Stališča strank se postopno izoblikujejo in, z besedami, skoraj vsi načelno pristajajo naj bo no- Na izredni seji deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine Izvolili tri deželne svetovalce za volitve predsednika republike TRST — Sergio Coloni (KD), Valentino Vitale (PSDI) in Mario Colli (KPI) so trije predstavniki dežele Furlanije - Julijske krajine, ki bodo skupaj s parlamentarci izvolili novega predsednika republike. Izvoljeni so bili na včerajšnjem izrednem zasedanju deželne skupščine, ki je tako izpolnila določila 83. člena ustave, ki določa da morajo predsednika republike izvoliti skupno s senatorji in poslanci tudi po trije predstavniki vsake italijanske dežele, razen Doline Aoste, ki bo imela le enega predstavnika. Pač pa je bilo včerajšnje glasovanje le gola formalnost, saj je bil na vsedržavni ravni dosežen sporazum med predstavniki vseh strank, ki so zastopane v parlamentu o .pgfdg-., Ut vi mest, tako da se pri volitvah predsednika republike ne bi spremenila specifična teža posameznih skupin in da bi ne izginile manjše laične skupine, ki bi bile praktično izločene, če bi se sporazumevali v okviru posameznih deželnih svetov. Na osnovi tega vsedržavnega sporazuma so torej v naši deželi izvolili po enega predstavnika KD, KPI In PSDI. vi predsednik — ki mora imeti seveda kot osnovne značilnosti poštenost, predanost demokraciji in izrazite državniške sposobnosti — izraz vseh demokratičnih sil in naj dejansko predstavlja enotnost države. Tako je obrambni minister Ruf-fini (KD) med vojaško svečanostjo v Chietiju poudaril, da se morajo demokratične sile zave- dati, da izbira predsednika republike ne sme postati predmet nevarnih iger za oblast in zaradi tega so veti ali prehodni pogoji škodljivi. Komunistično glasilo «l’Unita» pa v današnjem komentarju razvija in pojašnju-je stališče komunistov, ki ga je v bolj skopi obliki nakazal v petek senator Chiaromonte. »Laična' kandidatura — piše list — je očitno najbolj oportuna, vendar le pod pogojem, da je izraz zelo širokega sporazuma. To mora biti kandidatura, ki ni le sprejemljiva za KD, pač pa je tudi zanjo, kot za vse ostale demokratične sile, reprezentativna*. Taka osebnost pa bi po mnenju socialistične stranke bil lahko kandidat PSI. Kot je v razgovoru s časnikarji pojasnil socialistični tajnik Bettino Craxi, PSI meni, da bi socialistična kandidatura lahko bila izraz uravnovešenih teženj demokratičnih sil in plod tridesetletne zgodovine italijanske republike. »Prizadevamo si, da bi kandidat sile, ki nekaj pomeni v italijanski zgodovini, lahko ponazarjal tisto enotnost, ki nam je danes prepotrebna.* Socialistično kandidaturo podpira tudi skrajna levica, vendar ne kot izraz nacionalne enotnosti, pač pa izraz enotnosti laičnih in levičarskih sil. Glasilo PdUP »Manifestom v današnjem uvodnem članku poudarja, da vsaj teoretično obstaja večina, ki bi lahko izvolila za predsednika laika in levičarja in levica ne bi smela zamuditi priložnosti, da se tako uveljavi. Tak izid bi bil po mnenju lista še dokaz, da levica sprejema medsebojne razlike, ki so sad zgodovinskega razvoja in ne posledica naključja. Julija srečanje vlada - sindikati RIM — Celotna vladna gospodarska politika, zaskrbljujoče u-padanje zaposlitvene ravni .potreba po nujnih ukrepih in čimprejšnja odobritev večletnega načrta so bili v ospredju neuradnega srečanja, ki je bilo v petek zvečer v palači Chigi med vlado in sindikati. Na srečanju, ki so se udeležili zvezni tajniki CGIL -CISL - UIL, predsednik vlade Andreotti in predstavniki nekaterih ministrstev, so sklenili, da odložijo na julij za jutri predvideno uradno srečanje. Vincenzo Guagliardo in Nadia Mantovani od snoči na prostosti TURIN — Včeraj ob 18. uri je zapustila turinski zapor «Nuove» rdeča brigadistka Nadia Mantovani. Pred glavnim vhodom sta jo čakala sestra in svak ter skupina prijateljev in znancev. Mantova-ndjeva je takoj odpotovala v svojo rojstno vas Sustinente (Mantova). Sorodniki in znanci pa so morali dalj časa čakati na izpustitev drugega brigadista, Vincenza Guagliarda, ker niso pravočasno poslali iz Milana ustreznega pooblastila. ■ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMMi militi iiinif hiiii iiiiiittiiuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii V GRIČEVNATEM PASU MED HUMIN0M IN SPILIMBERG0M SILOVITO NEURJE POVZROČILO OGROMNO ŠKODO V FURLANIJI Ena oseba je bila ubita, številne pa ranjene zaradi zračnega vrtinca v Colloredu di M. Albano VIDEM — Silovito neurje z zračnimi vrtinci, dežjem, točo in močnim južnim vetrom je včeraj popoldne opustošilo gričevnat pas severne Furlanije. Najbolj prizadeta so območja med Huminom, Cento in Spilimbergom, kjer je toča skoraj v celoti uničila pridelke, veter opustošil vinograde in sadovnjake, voda pa poplavila ogromne površine. Neurje se je sprevrglo v pravi orkan nad Colloredom di M. Albano, kjer se je zračni vrtinec znesel nad šibkimi strukturami barak in zasilnih bivališč, ter jih odkrival in rušil, kot da bi bile iz lepenke. Tornado je celo prevrnil gradbeni žerjav, ki se je zrušil nad barake in pri tem hudo ranil priletno Roso Pezzetta, ki so jo takoj prepeljali v videmsko bolnišnico, a je že po nekaj urah podlegla hudim poškodbam. V samem Colloredu naj bi škoda znašala skoraj milijardo lir. Manjka električna energija, bivališča so razdejana, polja so opustošena. Reševalne ekipe kot v tragičnem maju izpred dveh let mrzlično delajo, da bi prizadetemu prebivalstvu nudile prvo pomoč in zacelile rane v poškodovanih bivališčih. , Zračni vrtinci so povzročili škodo tudi v Huminu, Riu d’Arcano in v San Danieleju, kjer je toča debela kot oreh trikrat sesekljala poljske pridelke. Škoda je o-gromna točna ocena bo možna šele čez kak teden. Trenutno je vsaj 50 barak hudo poškodovanih. V bolnišnicah je 25 ranjenih oseb, njihovo stanje pa ni zaskrbljujoče, saj bodo vsi okrevali v nekaj dneh. Še večje je število ljudi, ki so bili lažje potolčeni. Videmski gasilci so že od jutra imeli polne roke dela, ko pa se je popoldne neurje ojačilo, so pri- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiiMiiiiiiiiiiiiH MLADA AVTONOMISTA HUDO RANJENA Krvav spopad v središču Bologne Trojico skrajnežev so presenetili člani «mestnih pa-trulj», potem ko je napadla in razorožila nočnega čuvaja BOLOGNA — Včeraj ponoči je prišlo do oboroženega spopada med tremi mladeniči, ki so bili že znani policiji, kot pripadniki skrajnolevičarskih avtonomističnih organizacij in skupino članov posebnega korpusa, ki ga sestavljajo občani in ki v nekaterih primerih sodeluje s policijo. Dogodek je še v dobršni meri nepojasnjen, vendar kaže, da je trojica najprej napadla nočnega čuvaja Orlanda Fabrija, ki je v starem delu Bologne pre- gledoval ključavnice nekaterih trgovin, ter mu odvzela samokres. Po njegovem pričevanju so ga napadli trije zakrinkani ljudje, ki so ga nato zaprli v bližnje skladišče. Nekaj časa zatem, še preden se je Fabri uspel osvoboditi, je patrulja oboroženih meščanov opazila tri mladeniče, ki so stali pri parkirani simci. Ker so jih videli tudi pri naslednjem obhodu, so jih vprašali za osebne listine. Mladeniči so baje llllllllllUln•ll•llllH«••■ll*«nlll•lN«lmrlmllll vsem tem pa so napovedi meteorologov kar se da negativne, saj predvidevajo nadaljnji padec temperature, nove nevihte, ojačenje zahodnega vetra in razburkano morje. (voc). VČERAJ BLIZU REKE Štirje mrtvi pri letalski nesreči REKA — Štiri osebe so včeraj izgubile življenje, ko je v Gorskem Kotarju, na pobočju hriba Ris-njak nedaleč od Reke, strmoglavilo majhno turistični letalo. Žrtve so 57-letni letalski inštruktor Rudolf Berkovič, Jasna Krebelj ter Mirza Bečirovič, obe stari 24 let in 3(Metni Aldo Risola, ki so se nameravali spustiti s padalom. Vzrok nesreče je verjetno hudo neurje, ki je tedaj divjalo nad področjem: letalo je začelo padati in strmoglavilo na pobočje Ris-njaka, kjer se je vžgalo. Ameriško posredovanje med Egiptom in Izraelom? VVASHINGTON - Združene države Amerike bodo ponovno skušale premakniti z mrtve točke pogajanja med Egiptom in Izraelom. V Washingtonu so napovedali, da bo 29. junija odpotoval v I-zrael podpredsednik Walter Mandate, v dobro obveščenih krogih pa zatrjujejo, da bo državni tajnik Cyrus Vanče obiskal Egipt, ko se bo podpredsednik ustavil na povratku v ZDA tudi v Kairu, kjer se bo sestal z egiptovskim predsednikom Sadatom. Ameriška pobuda hoče omiliti napetost, ki je nastala med Egip-to min Izraelom, potem ko je te-lavivska vlada zavrnila možnost, da zapusti zasedena arabska o-zemlja desnega brega Jordana in pasu ob Gazi. BAGDAD — Kot poroča iraška tiskovna agencija, so včeraj ubili predsednika Severnega Jemena Ahmeda Hussaina Al Ghashmija. Atentat naj bi izvedel posebni odposlanec južnojemenskega predsednika. ALBINA Ni VEČ Le v nekaj vrsticah smo lahko v včerajšnji številki objavili bolečo vest o smrti našega dolgoletnega delovnega tovariša Albina Bubniča. Prišla je, ko smo imeli list že zakjjučen. Zavedamo pa se, da bi niti vsa naša nedeljska številka ne bila dovolj, da bi lahko prikazali v vsej njegovi celovitosti lik našega dragega Albina kot časnikarja, družbenega delavca in borca za narodnostne in socialne pravice Slovencev in delavcev, predvsem pa kot človeka z veliko začetnico. Albin Bubnič je bil v našem kolektivu cenjen in spoštovan in to spoštovanje je res izviralo iz poznavanja njegove bogate in težkih preizkušenj polne življenjske Odiseje, a je izviralo predvsem iz občudovanja njegovih človeških lastnosti, v katerih smo — kljub tolikim letom skupnega dela — vedno znova prav do poslednjih dni njegovega življenja, odkrivali poteze, ki so ga delale tako samosvojega, neponovljivega, rekel bi tako iskreno izvirnega v velikih in drobnih stvareh, iz katerih je sestavljeno človekovo življenje. Ko smo ga v preteklih dneh obiskovali v ljubljanski kliniki, kamor se je zatekel po pomoč, ki je žal ni bilo več, je še do pretekle srede dopoldne, kot da bi še vedno bil v aktivni službi, spremljal življenje pri nas. Zanimalo ga je, kakd nam teče delo v uredništvu, kako bo z volitvami, mučil se je z dvomi ali je ali ni med njegovimi arhivskimi papirji o Rižarni tudi kakšna beležka o nacističnem taboriščnem krvniku Wag-nerju, dopovedoval je, da se mora čimprej vrniti v Trst, da postori še to in ono. Stali smo ob njegovi postelji, zrli v njegov že od prej zdelani obraz, v katerega mu je bolezen zadnjih mesecev izdolbla nove gube, in še enkrat smo se čudili moči njegove volje, da je prav do poslednjega trenutka zavesti Albin Bubnič, tak, kakršen je bil 30 naših novinarskih let. In spet si je zaželel svežih marelic: ni jih mogel zaužiti, le božal jih je z očmi in prijazen nasmešek mu je zdrknil čez ustnice, kot takrat, ko nam je prinašal sočnih sliv iz svojih brkinskih gričev. V tem trenutku je bil spet drugačen in enak Albin Bubnič: sin svoje borne rodne zemlje, kmečki sin, ki je rasel z zemljo in jo ljubil z vsem žarom primorskega Slovenca. Zdaj je pred nami samo Se kot živ spomin, tako živ, kot da bi hodil s svojim upočasnjenim korakom zadnjih časov po našem uredništvu, kot da bi še vedno sedel zakopan v neredu svoje pisalne mize v sobi, v kateri se še vedno združujeta dah arhivskega papirja in prijeten vonj dobre kmečke kašče, kot da bi še odmevala pr hodniku njegova žolčna razburjenost, pa že kar v istem hipu vsa otroško srčna milina, ki jo je nosil v sebi v tako neizmerno zvrhani meri. A vse to so žal le občutki naše podzavesti, naše nemoči, da bi se že v tem trenutku sprijaznili z njegovo smrtjo. Niso pa občutki podzavesti pač pa bogata dediščina, kar je ostalo za njim, za njegovim življenjem in delom: za življenjem revnega kmečkega sina, strastno hlastajočega za znanjem, ki si ga Je nabiral kot brkinski šolarček, koprski semeniš-čnik, obiskovalec skrivnih tečajev slovenščine v Trstu in privatist na učiteljišču, bot mlad učitelj po brkinskih vaseb in kot odličen učenec v življenjski šoli tolikih uglednih primorskih intelektualcev - emigrantov v stari Jugoslaviji; za življenjem antifašista in interniranca v fašističnih in nacističnih zaporih in taboriščih v Italiji in v Nemčiji, ža življenjem člana družine, ki je prenašala gorje boja za svobodo in dala v njem težak krvni In premoženjski davek; za delom organizatorja mladega slovenskega šolstva na Koprskem in predvsem za delom slovenskega zamejskega časnikarja, s katerim je postavil sebi in vsemu slovenskemu časnikarstvu trajen spomenik. Zdaj bi moral naštevati najrazličnejša področja njegovega časnikarskega delovanja od začetnega posvečanja kmetijskim vprašanjem in ustanavljanja strokovne organizacije slovenskih kmetov, od izjemnega posluha za probleme slovenskega šolstva, za katerega je vodil is leta v leto toliko težkih in tudi u-spešnih bitk, od boja za slovensko zemljo pred njenim razlaščanjem, ko je prav on s svojim nastopom že leta 1962 v Primorskem dnevniku sprožil pobude, ki so nam vsa do danes rešile vrtove na Kolonkov-cu, od tolikih političnih bitk, ki jih je bojeval kot pristaš socialističnega humanizma, pa vse do krone njegovega časnikarskega dela — do odkritja in še nedokončanega odkrivanja nacističnih1 zločincev iz Rižarne in trpljernja tlsočev slovenskih, hrvatsklh in Italijanskih antifašistov In Židov v tem edinem nacističnem uničevalnem taborišču v Italiji. Rižarna — danes nacionalni spomenik — je v resnici njegov spomenik in če danes svet ve za Rižarno je najprej njegova In samo njegova zgodovinska zasluga. Arhiv, ki ga Je ustvaril s svojim vztrajnim in potrpežljivim raziskovanjem časnikarja in znanstvenika obenem, torej zgolj iz težnje po razkrivanju resnice o enem najstrahotnejših obdobij moderne zgodovine človeštva brez vsake želje po maščevanju, ki ga ni bil sposoben, je zapuščina izjemne vrednosti. In še bi moral reči kaj o njegovi stanovski sindikalni zavzetosti, ko je kot slovenski časnikar zastopal naše specifične in splošne časnikarske Interese v vsedržavnem častnem razsodišču časnikarskega sindikata, pa o njegovem »škofov-stvu», ki je bilo anekdotična svoje-vrstnost našega uredniškega življenja. Tomšičeva nagrada za življenjsko delo — najvišja nagrada, ki jo lahko prejme slovenski časnikar v matični domovini, nagrada »Kronistovo življenje«, s katero ga je nagradilo italijansko vsedržavno združenj« kronistov skupno z občino Senl-gaiia, ter «Tristoletni srebrni pečat tržaškega mesta*, ki mu ga je podelila tržaška občina, so priznanja, ki jih je prejel Albin za svoj« časnikarsko delo, s katerim pa Je priboril priznanje tudi slovenskemu časnikarstvu v celoti v našem deželnem in vsedržavnem merilu. Za vse, dragi Albin, za bogastvo tvojih 30 let med nami, prisrčna Ti hvala. Počivaj mimo svoj poslednji sen v domači zeml ji, b kateri si se želel povrniti s poslednjim znakom Tvojega umirajočega življenja. JOŽE KOREN TRŽAŠKI DNEVNIK POMEN PREFERENČNIH GLASOV Vsak glas je dragocen, dvakrat pa je ovrednoten preferenčni glas. Treba je pravilno izbrati znak stranke in podpreti kandidata ali kandidate, ki bodo najbolj učinkovito zagovarjali naše pravice. Pri tem pa je še zlasti važno, da izvolimo, ali uveljavimo, slovenske kandidate na listah strank, ki zagovarjajo naše pravice, da eventualno podpremo tudi italijanske kandidate, oziroma da izberemo ustrezne kandidate na listah Slovenske skupnosti. V Trstu bomo na volišču prejeli tri glasovnice: Na glasovnici zelene barve za deželni svet imajo te lastnosti kandidati: na listi KPI BORIS ISKRA (št. 7) na listi Slovenske skupnosti DRAGO ŠTOKA (št. 1) na listi PSI se bo uveljavil ALJOŠA VOLČIČ (št. 15) lahko pa glasujemo tudi za Slovencem naklonjenega nosilca liste Arnalda Pittonija. Za tržaški občinski svet lahko na glasovnici sive barve izrečemo 4 preference. V občinski svet imajo stvarno možnost izvolitve naslednji slovenski kandidati: na listi PSI FILIBERT BENEDETIČ (št. 4) na listi KPI MARTA IVAŠIČ (št. 28) RAVEL KODRIČ (št. 29) STOJAN SPETIČ (št. 51) DUŠANA VALEČIČ (št. 531 na listi Slovenske skupnosti ALEŠ LOKAR (št. 1) Na glasovnici roza barve za rajonske svete lahko oddamo dva preferenčna glasova. Tudi tu so važni slovenski kandidati. Seznam kandidatov je razobe-šen na vsakem volišču in vsak slovenski volivec naj izbira med tistimi, ki jim najbolj zaupa. Za naprednejšo občinsko upravo m Slovenska skupnost svojim volivcem Ob današnjih deželnih in upravnih volitvah je deželno tajništvo SSk naslovilo na slovenske volivce poziv, v katerem opozarja na veliko vlogo, ki jo imajo predstavniki Slovenske skupnosti v deželnem svetu in v drugih izvoljenih organih. «V tem obdobju,* je med drugim rečeno v pozivu, ki ga je podpisal deželni tajnik dr. Drago Štoka, «in v vsej bodoči mandatni dobi, ko se bodo morali izvoljeni organi v naši deželi soočati z nadvse pomembni mi vprašanji, kot sta smotrno izva janje osimskega sporazuma in obnova potresnega področja in kot je, upamo, odobritev zakona za globalno zaščito slovenske manjšine v Italiji, je aktivna prisotnost predstavnikov SSk v izvoljenih organih jamstvo, da pri teh problemih ne bo mogoče obiti specifičnih interesov manjšine.* Poziv se nadaljuje s kratko analizo splošnega političnega stanja in naglaša potrebo, da se v času, ko po vsej Italiji in tudi po naši deželi divja terorizem okrepijo vse demokratične in protifašistične sile, med katere sodi tudi slovenska skupnost. Poziv se zaključuje z besedami: «Vsak glas za Slovensko skupnost je glas za demokracijo v duhu u-stave, proti fašističnemu in vsakemu drugačnemu nasilju, glas za splošen napredek države in 1“ n- MEDNARODNA SREČANJA NA VELESEJMU Cena kave na mednarodnem trgu odvisna od letine v Braziliji Za obnovitev občinskega sveta bomo glasovali z glasovnicami sive barve. Ko katerega smo se odločili, bomo lahko oddali 4 preferenčne glasove, seveda kandidatom tiste stranke, katere znak smo prekrižali •iiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Od ponedeljka pri Miramaru VI. tržaška konferenca o fiziki snovnih drobcev Pri Mednarodnem centru za teoretsko fiziko bo od ponedeljka do vključno 30. jun. VI. tržaška konferenca o fiziki drobcev materije, ki jo organizirajo profesorji A. Salam, L. Bertocchi, G. Furlan in G. Giacomelli v sodelovanju z ustanovo IN FN. Sodelovali bodo strokovnjaki najpomembnejših evropskih laboratorijev, tako laboratorijev CERN iz Ženeve, DESY iz Hamburga in italijanskega laboratorija v Frasca tiju, ter nekaterih raziskovalnih sre dišč iz ZDA. Na konferenci bo tudi govor o ameriških načrtih za gradnjo novih pospeševalnikov snovnih delcev. Poleg strokovnjakov se bo konference udeležilo okrog 150 mladih raziskovalcev iz Italije in tujine. V. ponedeljek^ 26. junija, se -bo.pni Miramaru začel tudi kongres o fiziki trdnega stanja, ki bo. trajal do konca septembra. V času od 3. do 7. julija pa bo na vrsti IV. posvet o astrofiziki, na katerem bo nastopila tudi prof. M. Hack s svojimi sodelavci s tržaškega astronomskega observatorija. Nova zmrzal bi pognala Danes strokovni posvet o Na tržaškem velesejmu je bil včeraj 14. mednarodni dan o kavi. Posveta o vplivu mednarodnih dogovorov na tržišče s kavo se je udeležilo nad 200 strokovnjakov iz Evrope in iz Brazilije, Srednjeafriškega cesarstva, Konga - Brazzaville, Gabona, Gane, Gvatemale, Indonezije, Kenije, Ugande in Japonske. Nadalje so bili prisotni predstavniki Mednarodnega sporazuma o kavi s sedežem v Londonu, EGS iz Bruslja, Inferafrican Coffee Organiza-tion iz Abidjaaa ter..številnih tukajšnjih in italijanskih združenj trgovcev s kavo in pražilcev. Razpravo je vodil predsednik tržaškega združenja trgovcev s kavo dr. Hesse. Na posvetu so med drugim poudarili, da se Italija uvršča na četrto mesto med uvozniki in na peto mesto med potrošniki kave v svetu. Cene kave na mednarodnem tržišču v zadnjem času močno nihajo in nadaljnji razvoj kotacij je odvisen od skorajšnje letine v Braziliji: če kotacije nezadržno kvišku > novih tehnikah varjenja bo letina normalna, se bodo cene po vsej verjetnosti ustalile. Če bi se pa ponovila nedavna zmrzal, bodo cen j poskočile nezadržno kvišku. Praksa zadnjih let namreč uči, da povpraševanje po kavi ne popušča, tudi če se cene dvigajo. Nekako do septembra pa bodo skušali v okviru Mednarodnega sporazuma o kavi doseči soglasje glede izvoznih kontingentov, ki naj bi stopili v veljavo v primeru neravnovešenosti na tržišču. V razpravo je posegel tudi član tržaškega združenja trgovcev s kavo Lokar, ki je podal pregled delovanja 42 držav izvoznic kave in opozoril na težnjo, ki Jb je opazil tudi na italijanskem tržišču,' da se pražilci in potrošniki v zadnjem času čedalje bolj usmerjajo k s'ibšim vrstam kave. Glavne misli je na koncu povzel predsednik Hesse. Z dnevom o kavi se je praktično iztekla serija glavnih strokovnih srečanj v okviru velesejma. Danes dopoldne bo na vrsti še zadnji posvet, in sicer posvet o novih tehnikah varjenja. Volitve v F-JK na ekranu TV Koper Jutri, 26. junija, ob 24. uri bo na koprski televiziji posebna oddaja «Odprti prostor*, ki bo posvečena volitvam v Furlaniji -Julijski krajini. za napredek vsega našega prebivalstva.* KAKO GLASUJEMO Sožalne brzojavke Ob smrti našega delovnega tovariša Albina Bubniča smo prejeli naslednja brzojavna ali pismena sožalja: «Ob nenadni smrti novinarja Albina Bubniča, vnetega demokrata in nepopustljivega zasledovalca nacifa-šističnih krvnikov, socialista in člana naše slovenske komisije, svojcem in Primorskemu dnevniku izrekamo globoko sožalje.* Gianfranco Carbone za pokrajinsko federacijo PSI • # * «Globoko užaloščeni ob nenadni smrti prijatelja in kolege Albina, žalujem z Vašim uredništvom in izrekam tudi v imenu predsedstva in upravnega sveta INPGI iskreno sožalje. Prosim Vas, da posredujete sožalje tudi družini Bubnič.* Giorgio Milossevich * * * «Ob izgubi kolege Albina Bubniča Vam izrekamo iskreno sožalje.* Slovenska poročila Radia Trst * * # »Iskreno se pridružujem žalovanju Vašega dnevnika in antifašističnega gibanja. Ganjen se spominjam dolgih let navdušene zavzetosti kolege Bubniča in njegovega prispevka k poznavanju antifašistične preteklosti naših krajev.* Mario Colli • • • «Ob težki izgubi velikega iskalca resnice in pravice Albina Bubniča, izrekam vsem kolegom Primorskega dnevnika iskreno sožalje.* Sergij Kocjančič * * * * »Boleče prizadeti ob smrti kolege Albina Bubniča izrekamo sožalje Vašemu uredništvu.* Redakcijski odbor RAI Ob smrti nepozabnega tov. ALBINA BUBNIČA izreka odbor bivših aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem iskreno sožalje svojcem in kolektivu Primorskega dnevnika. Ob bridki izgubi tov. ALBINA BUBNIČA slovenskega časnikarja in neumornega raziskovalca resnice o Rižarni, izrekajo sodelavci odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici iskreno sožalje svojcem in kolektivu Primorskega dnevnika. Ob prerani smrti časnikarja, javnega in političnega 'delavca, antifašističnega borca in predanega Slovenca, člana šolskega odbora naše organizacije Albina Bubniča izreka Slovenska kultumo-gospodar-ska zveza svojcem in uredniškemu kolektivu Primorskega dnevnika svoje globoko sožalje. Jutri in v ponedeljek bodo po vsej deželi volitve za obnovo deželnega sveta (Consiglio regionale), v tržaški občini pa bomo obnovili občinski svet (Consiglio comunale) in prvič izvolili svetovalce 12 rajonskih svetov (Consigli circoscri-zionali). Volišča bodo jutri odprta od 7. do 22. ure, v ponedeljek pa od 7. do 14. ure. Na volišče moramo priti -z volilnim potrdilom (kdor ga ni prejel, ali pa ga je izgubil, se mora obrniti na občinski volilni urad) in veljavnim osebnim dokumentom s sliko, sicer ne bo mogel glasovati razen če ga predsednik volišča ali kdo od skrutinatorjev ne pozna in jamči za njegovo istovetnost. Na voliščih tržaške občine bomo prejeli 3 glasovnice: zelene barve za obnovo deželnega sveta (Consiglio regionale), sive barve za obnovo občinskega sveta (Consiglio comunale) in roza borve za izvolitev svetovalcev v rajonske svete (Con-siali circoscrizionali). V okoliških občinah tržaške pokrajine pa bodo volilni upravičenci prejeli le glasovnico zelene barve za obnovo deželne skupščine (Consiglio regionale). S svinčnikom, ki nam ga bo izročil predsednik volišča, bomo v kabini na glasovnicah (ali glasovnici) prekrižali volilni znak stranke, za katero smo se odločili glasovati. Poleg tega pa lahko še damo preferenčni glas: to naredimo tako, da na pikčastih črtah ob volilnem znaku napišemo ime in priimek ali številko kandidata, kateremu želimo dati preferenčni glas. Imena in zaporedne številke kandidatov so izpisani na volilnih lepa kih, ki so izobešeni na voliščih. Za obnovo deželne skupščine (Consiglio regionale) in občinskega sveta (Consiglio comunale) lahko oddamo največ po 4 preferenčne glasove, za izvolitev rajonskih svetov (Consigli circoscrizionali) pa 2, seveda izključno kandidatov tiste stranke, katere znak smo prekrižali. Ko to opravimo, pri čemer mo- ramo paziti, da glasovnic kakorkoli ne pokvarimo ali pomažemo, kar bi lahko povzročilo njih razveljavljenje, glasovnici prepognemo in izročimo predsedniku volišča, ki jih bo pred nami spustil v volilne žare. Če bi se pri prekrižanju volilnega znaka ali pri izpisovanju preferenčnih imen pomotili, lahko na to o-pozorimo predsednika volišča, ki bo glasovnico uničil in izrečil drugo. Volilni upravičenci, ki zaradi bolezni ali invalidnosti ne morejo sami opraviti volilne dolžnosti in jih mora zaupna oseba spremljati do kabine ali celo glasovati namesto njih (za slepce, ljudi brez rok ali paralizirane), lahko dobijo brezplačno zdravniško potrdilo pri zdravstveni službi tržaške občine. Za središče mesta in okolico bodo potrdila izdajali na oddelku za zdravstvo in higieno v VI. Torirto 8 in sicer danes od 7. do 22. ure, jutri pa od 7. do 14. ure. Za kra-ško planoto bodo zdravniška potrdila izdajali v občinskih ambulantah: danes od 7. do 22. ure, jutri pa od 7. do 14. ure. • Tržaška občina je poskrbela za prevoze osebja, ki bo zaposleno na voliščih izven mesta. Odhod avtomobilov bo iz Ul. Giustiniano (pred licejem Dante) in s trga pred tramvajsko postajo na Opčinah in sicer danes ob 5. uri, jutri ob 6. uri in v torek ob 7. uri. Po zaključenem preštevanju glasov bodo zainteresirani lahko telefonsko pozvali tržaško občino (tel. 64466), ki bo poskrbela za prevoz. Zaradi upravnih volitev bodo obiski v tržaških bolnišnicah danes ukinjeni, jutri pa bodo obiski v sanatoriju San-torio od 16. do 18. ure.- ASSICURAZIONI GENERALI 23 milijard čisli dobiček lanskega poslovanja Delničarji zavarovalnice Assicu-razioni Generali so se včeraj v Tr stu sestali na rednem letnem obč nem zboru, na katerem so med drugim odobrili obračun poslovnega leta 1977. čisti dobiček je znašal skoraj 23 milijard lir, zaradi česar bo družba izplačala dividendo v višini 600 lir za vsako delnico. V izrednem delu občnega zbora so delničarji sklenili povišati družbino glavnico s sedanjih 65,8 na 79 milijard lir. Občni zbor je vodil predsednik zavarovalnice Merzagora. Po skupščini se je sestal upravni svet, ki je potrdil za predsednika dr. Merzagoro, za delegiranega u-pravitelja E. Randona, za podpredsednika De Benedettija in Luzzata ter izvolil za nova delegirana u» pravitelja dr. Desiato in odv. Du-sija. Prednostne lestvice za ljudska stanovanja Na oglasni deski IACP v Trstu so objavljene prednostne lestvice za dodelitev ljudskih stanovanj v tržaški pokrajini. Prednostne lestvice upoštevajo naslednje občine: Devin - Nabrežina, Dolina, Milje, Zgonik ter 298 stanovanj v tržaškem okolišu Rocol - Melara. Tržaški kmetje žalujejo za prijateljem ALBINOM BUBNIČEM ki je vedno čutil z njimi in jim pomagal braniti in obstati na svoji zemlji, ki jo je z njimi neizmerno ljubil. KMEČKA ZVEZA SPD Ig0 Gruden in ŠD Sokol izre kata globoko sožalje svojcem in ured ništvu Primorskega dnevnika ob težki izgubi ALBINA BUBNIČA Splošnemu žalovanju ob težki izgubi časnikarja in prijatelja ALBINA BUBNIČA se pridružuje družina Male od Do-mja. Ob hudi izgubi predragega ALBINA izrekata župan in uprava občine Rc-pentabor najglobje sožalje prizadetim svojcem in kolektivu Primorskega dnevnika. Pavel in Majda Colja izrekata najglobje sožalje svojcem ob prerani izgubi nepozabnega prijatelja in tovariša Albina. Pokrajinski odbor VZPI - ANPI izraža v imenu vseh svojih članov ob nenadni smrti prekaljenega antifašističnega borca ALBINA BUBNIČA globoko sožalje užaloščeni družini in kolektivu Primorskega dnevnika. Sekcija partizanov — Opčine izreka globoko sožalje svojcem ob smrti nepozabnega ALBINA BUBNIČA. TRŽAŠKA ČASNIKARSKA ZBORNICA se pridružuje žalovanju svojcev ob izgubi časnikarja Albina Bubniča ZVEZA JULIJSKIH ČASNIKARJEV sc pridružuje žalovanju svojcev ob izgubi časnikarja Albina Bubniča člana častnega razsodišča zveze. Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče, nono in brat LUDVIK GUŠTIN (gostilničar) Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 26. t.m., ob 13.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na domače pokopališče. Žalostno vest sporočajo: žena Silvestra, hčeri Nevenka in Meri, zeta Salvo in Ivan, vnučki Igor, Nataša in Vesna, sestre in drugo sorodstvo Repentabor, Col, 25. junija 1978 (Pogrebno podjetje Zimolo) Žalovanju se pridružuje župan Pavel Colja v imenu sveta občine Repentabor Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mama MARIJA PRAŠELJ (Tonca) Pogreb bo jutri, 26. junija, ob 13.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče v Dolino. Žalostno vest sporočajo: mož Jožef, sin Pino z ženo Vilmo, hčeri Edita in Nerina z možem Giannijem, vnukinje ter drugo sorodstvo Dolina, 25. junija 1978 (Pogrebno podjetje Zimolo) ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob izgubi naše drage MARIJE TAUČER vd. ŠVAGELJ se vsem zahvaljujemo. Posebna zahvala sorodnikom, darovalcem cvetja ter tistim, ki so jo spremili k zadnjemu počitku. Trst,' 25. junija 1978 SVOJCI r Nepričakovano nas je zapustil naš tovariš in sodelavec Albin Bubnič Prizadeti družini izrekamo globoko sožalje Zavarovalnica goveje živine iz Bazovice, Padrič, Gropade in z Jezera Ugodno poslovanje družbe Stock V ponedeljek bo v Trstu občni zbor delničarjev družbe Stock. Na skupščini bodo obravnavali lansko poslovanje in odobrili obračun. Ta izkazuje dobiček v višini 313 milijonov lir. Upravni svet bo predlagal izplačilo dividende v višini 1600 lir. Do 30. junija vpisovanje v 1. razred osnovnih šol Tržaški šolski skrbnik obvešča, da zapade rok za vpis otrok v 1. razred osnovne šole 30. junija. Starši so naprošeni tudi, da ob vpisu o-pozorijo na morebitne težave, ki bi jih imeli otroci pri vključevanju v razred, zaradi katerih je potrebna posebna oažnja. Sporočam žalostno vest, zapustil moj dragi mož da me je po dolgi in mučni bolezni AVGUST SVETLIČ Pogreb nepozabnega pokojnika bo jutri, 26. t.m., ob 14. uri izpred šempolajske cerkve na domače pokopališče. Žalujoča žena Zora Prečnik, 25. junija 1978 PREDSEDNIK IN IZVRŠNI ODBOR VSEDRŽAVNE ZVR?!? KRONISTOV ITALIJE se pridružujeta ,,ftglpvanju kolegov Primorskega dnevnika ob tež. ki izgubi Albina Bubniča nagrajenca »Senigallia — Življenje kronista 1977». SKUPINA JULIJSKIH KRONISTOV se pridružuje žalovanju ob izgubi svojega člana Albina Bubniča ZAHVALA Ob izgubi naše predrage mame FRANČIŠKE ŠKERLAVAJ vd. BRIŠČEK se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Hčeri Pijerina in Danica -------—----------- z družinama Opčine, 25. junija 1978 m m ZAHVALA Ob izgubi našega dragega FRANCA FILIPČIČA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti. Hčere Boljunec, 25. junija 1978 OBVESTILO SSŠ Sindikat slovenske šole sporoča, da bo seja glavnega odbora v sredo, 28. junija, ob 16. uri na sedežu sindikata, Ul. Fabio Filzi 8. Dnevni red: 1. reforma višje srednje šole; 2. razno. V gledališču Rossetti festival operete V soboto se prične v gledališču Rossetti festival operete: prva opereta bo «Izgubljena žena» Giuseppeja Pietrija. Sledili bosta «Knegi-nja iz Čikaga» Emmericha Kalma-na ter «Nedolžna Suzana* Jeana Gilberta. Jutri bodo pri osrednji blagajni v Galeriji Protli pričeli s prodajo, vstopnic. ZAHVALA i Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob nenadni izgubi našega nepozabnega EMILA MARUŠIČA se iskreno zahvaljujemo župniku Breclju, pevskemu zboru, pevcu solistu, delovnim kolegom, darovalcem cvetja in vsem, ki so kakorkoli počastili njegov spomin. Žalujoči svojci Salež, Slivno, 25. junija 1978 0 Za vedno se je poslovil naš najdražji ALBIN BUBNIČ Pogreb bo izpred njegove domače hiše na Pregarju danes, 25. junija 1978, ob 16. uri po krajevnem času. Zelo ga bomo pogrešali Žalujoči vsi njegovi Pregarje, Ilirska Bistrica, 25. junija 1978 ZAHVALA Vsem, ki so sočustvovali ob izgubi naše drage OLGE ŽAFRAN vd. BORČIČ se iskreno zahvaljujemo. SVOJCI Trst, Kroglje, Zemun, Lonjer, Ricmanje, 25. junija 1978 Mnogo prezgodaj je umrl ALBIN BUBNIČ zaslužni zamejski slovenski časnikar, dolgoletni urednik Primorskega dnevnika, bivši -interniranec v nacističnem taborišču, zavzet družbeni delavec in odločen borec za narodnostne in socialne pravice slovenskega človeka. Ohranili ga bomo v trajnem spominu Kolektiv Primorskega dnevnika in nameščenci Založništva tržaškega tiska Trst, Gorica, Čedad, 25. junija 1978 PnmoršfcTdffiGvmlc 3 25. 1978 PRIHODNJO SOBOTO IN NEDELJO PD «SLOVAN» IZ PADRIČ PRAZNUJE 80-LETNICO Domači prosvetni delavci so pripravili bogat program, ki naj dokazuje živost in zavednost društva ter vasi Prihodnjo soboto in nedeljo bodo na Padričah slavili 80. obletnico svojega prosvetnega društva «Slovan». 80 let pomeni razburkano in tudi plodno zgodovinsko obdobje male, a trdne slovenske vasi. prosvetno društvo «Slovan» pa je eden izmed tistih stebrov, ki so pripomogli, da je vas ostala zavedna in odprta kulturnim pobudam. Vaščani praznujejo obletnico z mladim zagonom, koliko stvari se je spremenilo! Kras ni več tako tih kot nekoč, življenje bolj mrzlično, nihče več ne hodi po Drašci v Trst s težkim bremenom na hrbtu. Nič več težke borbe za vsak pedenj plodne zemlje. Spomini, lepi in ne, živijo v pripovedi starejših vaščanov. Spomini na vroča poletja, na borbo Slovencev za svoj obstoj, spomini na mlekarice, na fašizem in osvoboditev. Prosvetno društvo je del vasi, obletnica «Slovana» je o-bletnica Padrič, vendar vas ne živi le od tega, kar je bilo. Mladi pristopajo k društvu in vaškemu življenju, ne zanimajo se samo za žogo in motor, proslava 80-letnice naj bi bila jasen dokaz tega. Poleg starejših prosvetnih delavcev bodo morali mladi seveda tudi po proslavi pokazati svojo voljo do dela, svojo fantazijo in zavest. Obletnica potnem tudi to, da se prosvetno delo na vasi okrepi, položaj Padrič terja danes zavedno skupnost, saj je naša prisotnost na tem delu Krasa pomembna za vso slovensko narodno skupnost. Od razmišljanja in čustvenih besed preidimo sedaj k stvarnemu Programu. V soboto, 1. julija, sta predvidena balinarski turnir in nastop folklorne skupine *Stu ledh. V V sredo, 21. junija, je na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenskega jezika iv književnosti BORIS PANGERC Iskreno mu čestitajo svojci. Na ljubljanski univerzi je diplomiral iz slavistike BORIS PANGERC Ob življenjskem uspehu mu iskreno čestita PD Valentin Vodnik. nedeljo popoldne bo osrednji kulturni program, nastopili bodo pevski zbori, recitatorji, godba na pihala, odprli bodo razstavo fotoamaterjev na temo «Kras». Prireditelji so sestavili tudi brošuro, ki naj bo ličen prikaz preteklosti ter današnje stvarnosti Padrič in seveda «Slova-na». Napovedani so gostje iz Šoštanja, pijače in jedače ne bo manjkalo, ansambel Potepuhi bo podžigal pete mladih in manj mladih. Obletnica «Slovana» bo torej pravi praznik: dovolj slovesen in dovolj vesel, bo izvrstna prilika, da bomo skupaj z vaščani dvignili čaše na naslednjih plodnih 80 let. V Borštu piknik za starše in učitelje Med pravkar minulim šolskim letom so na dvorišču osnovne šole v Borštu uredili lepo mini trim-stezo. Do uresničitve te pobude so poleg učiteljstva pripomogli tudi starši s prostovoljnim delom. Takrat je nastala zamisel, da bi se ob koncu šolskega leta zbrali vsi učitelji in starši na pikniku na lepo urejenem šolskem dvorišču. Zamisel je bila večini pogodu. Organizatorji so tako določili, da bo piknik 17. junija. Na žalost je muhasto vreme onemogočilo zabavo na prostem. Starši -organizatorji pa so se hitro znašli in piknik je bil v večji dvorani srenjske hiše. Udeležilo se ga je lepo število staršev in otrok ter seveda vse u-čiteljice. Vabilu se je odzval tudi ravnatelj Škrinjar, ki je navzoče pozdravil, organizatorje pa pohvalil za lepo zamisel in delo, ki so vanjo vložili. Otroci so nato starše presenetili s kratkim pevskim nastopom. Ob prigrizku in dobri kapljici so kar hitro stekle ure. Oglasila se je harmonika, ki je pritegnila k petju tudi odrasle in še bolj razgrela prijetno razpoloženje. Vsi, ki so se srečanja udeležili, so bili navdušeni. S tem so nagradili delo organizatorjev in kuharjev, ki so kljub dežju pripravili prav dobre jedi na žaru. Ob slovesu so se starši zahvalili učiteljicam za trud z učenci in sklenili, da bi bilo lepo, če bi se taka srečanja ponovila ob koncu vsakega šolskega leta. (zb) Bogdanu Jamšku v slovo svoje vrste. Zavezniki so ga na njegovo goreče željo pripeljali v Gra-vino, kjer je bib zbirališče naših prekomorcev in 10. 2. 1944 je bil vključen v I. bataljon III. prekomorske brigade. Sodeloval je v številnih operacijah pri osvobajanju Jugoslavije na dalmatinskih otokih, v bližnjem in širšem zaledju, v zaključni operaciji za osvoboditev slovenskega ozemlja se je udeležil bojev prj Klani, Dirski Bistrici in Tržiču. Odlikovan je bil z medaljo za zasluge za narod in za hrabrost. Vojaško službo v jugoslovanski vojski je odslužil 15. 11. 1946. leta in se nato vrnil v rojstno vas. Nenadna smrt Emila Marušiča • Tržaška občina sporoča, da so prenesli urade sedeža občinskih kulturnih ustanov v Ul. del Teatro 5. I V SOBOTO IN NEDELJO V KRIŽU TRADICIONALNA RAZSTAVA DOMAČIH VIN V sklopu prireditve tudi otroški ex lem-pore in razprava o poimenovanju vin Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine prireja prihodnjo soboto in nedeljo v Križu že tradicionalno razstavo domačih vin, ki letos stopa v 11. leto. V okviru razstave bo V soboto slikarski ex tempore za otroke, uradna otvoritev pa bo isti dan ob 18. uri ko bo nastopila tudi domača mladinska godba. Ob 18.30 bo zanimiva razprava o poimenovanju in zaščiti vin tržaške pokrajine, ob 20.30 pa b0 kulturni spored z nastopom moškega pevskega Zbora Vesna. V nedeljo popoldne °b 13.30 je na sporedu koncert godbe «Verdi», nato pa bo nastopila baletna skupina ŠD Mladina, kulturni program pa bo sklenil nastop Vaškega cerkvenega zbora. Ob 20.30 Pa bo tombola, oba večera pa bo Za ples igral ansambel Lojzeta Furlana. Na lazstavl bo na razpolago 13 vzorcev belega in 6 vzorcev čr-bega vina. Otroški ex tempore, ki ga prirejata ŠD Mladina in PD Vesna, nosi haslov »Kamen in Križ*. Natečaja se lahko udeležijo osnovnošolci in nižješolci, ki bodo razdeljeni v tri skupine. V prvi bodo tekmovali o-troci, ki obiskujejo prvo stopnjo o-snovne šole, v drugi tisti, ki o-biskujejo drugo stopnjo, v tretji pa nižješolci. Vpisovanje na slikarski ex tempore bo od i5.30 do 16. ure pred kriškim spomenikom padlim. Otroci, ki se bodo prijavili bodo dobil; oštevilčeno in ožigosano risalno polo, s seboj pa bodo morali prinesti vse potrebno za risanje. V svojih izdelkih se bodo morali otroci omejevati na prikazovanju uporabe kamna v zgodovini in seveda v sedanjosti Križa. Značilnih kolun, vodnjakov hiš gotovo v naši vasi ne primanjkuje. Izdelke bodo morali otroci oddati do 18.30, nato pa jih bo pregledala ocenjevalna komisija in izbrala najlepše. Nagrajevanje bo ob 20. uri na razstavi vin, kjer bodo razobešena tudi najboljša dela. (mv) V četrtek, 22 t.m., smo pospremili k zadnjemu počitku na vaško pokopališče v Mačkolje prerano preminulega Bogdana Jamška, nekdanjega borca III. prekomorske brigade NOVJ. Njegova prerana smrt je bridko odjeknila med vaščani in vsemi, ki so ga poznali. Težko je bilo se sprijazniti z žalostno vestjo tudi zato, ker je pokojnik še pred nekaj dnevi bil videti čil in zdrav in kot o-bičajno pomagal znancem pri delu na polju. Bogdanova življenjska pot je bila vse prej kot lahka. Rodil se je v siromašni družini 7. 10. 1921. leta. Oče Rok mu je umrl, ko je bil še zelo mlad, mati Karolina pa šele pred nekaj leti; nekaj let prej pa je Bogdanu umrla tudi žena Zorka, tako da je zadnja leta živel čisto sam. Kot mnoge naše može in fante tako so tudi mladega vojnega obveznika Bogdana fašistične oblast; poslale na oddaljeno Sardinijo. Pozneje pa tudi na Sicilijo, kjer je med vojno vihro prišel v anglo-ameriš-ko ujetništvo. Razmah narodnoosvo- V povojnem času je bil zaposlen kot delavec pri raznih podjetjih, na koncu pred invalidsko upokojitvijo pa pri gradbenem podjetju Ban, ko je gradilo Kulturni dom v Trstu. Ideali, za katere se je v NOB nesebično boril, so mu ostali nenadomestljivi življenjski cilj tudi v vsem povojnem času. Ostal jim je vseskozi zvest. Ni klonil niti v tistih žalostnih trenutkih naše zgodovine, ko je stalinistična samovolja in brutalnost sejala poguben razdor med naše ljudi. Ostal je ves čas vse do svoje prezgodnje smrti zaveden in napreden Slovenec. Bil je tudi vsa povojna leta stalen naročnik in vnet bralec Primorskega dnevnika. Naj mu bo lahka domača zemlja! (sb) Mladinski dom *Boljunec» in boljunski župljani iskreno čestitajo svojemu župniku MARIJU GERDOLU ob 25-letnici mašniškega posvečenja ter mu želijo obilo božjega blagoslova ob izvrševanju svojega poklica. Vso javnost v zgoniški občini in v bližnji okolici je v sredo zvečer presunila žalostna vest o nenadni smrti Emila Marušiča iz Saleža, ki je bil star komaj 57 let. V petek ga je res velika množica prijateljev in znancev spremila k zadnjemu počitku na pokopališče v Zgoniku. Pokojni Emil je bil doma iz Sliv-nega. Po opravljenih šolskih obveznostih se je izučil strugarstva in te mu poklicu je z ljubeznijo in strokovnostjo posvetil vse svoje življenje, saj je še pred dobrima dvema tednoma bil na svojem delovnem mestu. Pred 27 leti (ravno včeraj bi zakonca proslavila obletnico) se je oženil z Angelo Grilanc iz Saleža, kjer je tudi družina, katero je osrečilo rojstvo Anuške, živela v vseh teh letih. Po svojem delovnem urniku je doma vedno pomagal ženi v trgovini jestvin. Bil je namreč zelo delaven, veselega značaja, zaveden in dober družinski mož. Pred 14 dnevi se je moral nenadoma zateči v bolnico zaradi obolenja na jetrih, po kirurškem posegu pa so nastopile komplikacije in smrtna ■iiiiiiiiiiHiiiiiriiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiliffmiiiiiiiiiiiiiiiniifiiiiiiMiKiiHiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiii Darovi in prispevki Ob 7. obletnici smrti nepozabnega brata Venčka Krelčiča daruje sestra Marija 5.000 lir za TPK Sirena. V isti namen darujeta Magda in Sandra 5.000 lir za TPK Sirena. Ob 2. obletnici smrti očeta Gašperja Kureta daruje sin Erminijo 10.000 lir za PD Slavec iz Ricmanj. Ob obletnici smrti očeta Leopolda daruje Rožeta Guštin 3.000 lir za ŠD Kras. Namesto cvetja na grob Milkota Marušiča darujeta Janko in Marica Obad 5.000 za ŠD Kras in 5.000 lir za PD Rdeča zvezda. V počastitev spomina Umberta Pregellija darujeta Anka Prinčič in Ivica Prinčič - Tratnik z družino 10.000 lir za ŠZ Bor. V spomin na ljubo mamo in dobro taščo pok’ Emilijo Vecchiet darujeta Lina in Jakob Renko 10.000 za šeotjalfpbsjcp kulturno društvo in 10.000 lir, , Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Marije Taučer vd. Švagelj daruje Marko Tence z družino 10.000 lir za ŠD Polet. V počastitev spomina Ani Vodopivec daruje osebje podjetja Janov-šek 35.000 lir za TPK Sirena. Ob zaključku šolskega leta darujeta družina Kalc (Padriče 63) 2000 in družina Ozbič 5000 lir za šolo K. D. Kajuh. V počastitev spomina tovariša Albina Bubniča darujeta Neva in Jožko Lukeš 10.000 lir za Dijaško matico. ZA POIMENOVANJE SREDNJE ŠOLE V ROJANU PO BAZOVIŠKIH JUNAKIH Dorka Perhauc - Sugan 10.000, Olga in Mario Ižanc 5.000, družina Brecelj 20.000 lir, družini Sušič 30.000, dr. Franc Škerlj 10.000, TKB 50.000, Centralsped 20.000, dr. Franc Tončič 5.000, Pino Rudež 10 tisoč, Stanko Širca 3.000, Silvester Čepar 1.000, Radivoj čač 1.000, Sa vino Vodopivec 2.000, Silvano Sancin 1 C00, Vladimir Kenda 5.000, Stojan Spetič 10.000, Rosetta Černigoj 10.000, družina Zlobec 10.000, Le nardon 1.000, Justina Marušič 1000, Bisiach 10.000, podjetje Petra 20.000, C.G.R. 50.000, firma Vatovec 50.000, Adriaimpex 5.000, N.N. 20.000, tvrdka Coloniale 50.000, Francesco Novak 5000 in Jurij Slama 5000 lir. V počastitev spomina pok. Marije ll'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiii>iiiiiiimiHniiiiii(iiia»iiiiii«iiaiiiiiiiHii«Miiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||,l|iai|||||||||||l|||||„|l||l|,l„|,||,|||||„||||,minili. ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM V NOB S KOLONKOVCA, IZ SKEDNJA IN OD SV. ANE V počastitev spomina tov. Albina Bubniča daruje odbor bivših aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem 20.000 lir. V spomin na svoje mrtve daruje družina Nardin 5.000 lir. V počastitev spomina tovariša Al bina Bubniča darujeta Minka in Drago 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V SAMATORCI Namesto cvetja na grob Emila Marušiča daruie Josip Guštin z družino 10.000 lir. ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA NA OPČINAH Namesto cvetja na grob Frančiške Brišček z Opčin daruje Ivanka Dolenc lOTOOO liri ZA KULTURNI DOM PROSEK-KONTOVEL V počastitev spomina pok. Jaka Kemperleja darujeta Dragica Husu in Zvonko 5.000 lir. V počastitev spomina Ani Vodopivec darujeta El vi in Jure Slokar 20.000 lir za Slovensko skupnost v Miljah. Ob obletnici smrti Josipa Polha daruje hčerka Ana z družino 20.000 lir za ŠD Polet. Milojka in Edi Ota darujeta 14 tisoč lir za PD F. Prešeren. V počastitev spomina pok. Frančiške Škerlavaj vd. Brišček darujeta Angelca in Zvonko Malalan 10 tisoč lir za Glasbeno matico. V isti namen daruje Silvana Malalan 5000 lir za SPD Tabor. Namesto cvetja na grob Frančiške Brišček daruje družina Valter Berginc 3.000 za ŠD Polet in 3.000 lir za SPD Tabor. V počastitev spomina mame Marčeta Švaglja darujeta Stojan in Irma 10.000 lir za ŠD Polet. V spomin na mamo in taščo Frančiško škerlavaj darujeta Danica in Radi 10.000 za ŠD Polet in 10.000 lir za SPD Tabor. V počastitev spomina Marije Taučer vd. Švagelj daruje družina 0-strouška 10.000 lir za ŠD Polet. V isti namen daruje družina Sedmak iz Devinščine 10.000 lir za ŠD Polet. Danes, NEDELJA, 25. junija HINKO Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.58. — Dolžina dneva 15.42. — Lu-ha vzide ob 00.05 in zatone ob 10.51. Jutri PONEDELJEK, 26 junija GRUDA Vreme včeraj: Najvišja dnevna tem-Peratu 22,4 stopinje, najnižja 20,4, ob 13. uri 22.4 stopinje, zračni tlak 1005.2 hib. ustaljen, vlaga 58-odstotna, nebo oblačno, veter sever, severovzhodnik JO km na uro, morje malo razgibano, temperatura morja 21,3 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 24. junija 1978 se je v Trstu Podilo 10 otrok, umrlo pa je 10 oseb. RODILI SO SE: Massimo Zollia, Claudia Podreka, Maurizio Spazza-Oan, Michele Parovel, Gaia Marti-belli, Sara Cumin, Fabio Filiputti, Michele Amadi, Manuel Zuliani, Giu-*io Meiorin. UMRLI SO: 71-letni Giuseppe Kansas. 82-letna Paola Sulcich, 83-let-ba Caterina Possega vd. Pugliese. 3 mesece stara Laura Scilipoti, 81-jetna Amaiia I,evitz vd. Faidiga, 76-tetna Maria Denardi vd. Bazzarini, M-letni Guglielmo Ghirardi, 60-letna otefania Sabadin vd. Ban, 88-letna Diovanna Corte vd. Favento, 50-let-ha Esperia Stancich por. Stroppolo. . OKLICI: delavec Giovanni Wiess [h uradnica Madia Toneatti, natakar Umberto Corazza in točajka Lo-tena Gaspard, trgovec Carlo Ligot- in radiolog Daniela Arban, študent Maurizio Melon in študentka Manuela Uiurco, uradnik Mario Go- Včeraj-danes ruppi in trg. pomočnica Iolanda An-tolli, kjigarnar Andrea Balanza in študentka Marina Corbato, delavec Celio Verona in trg. pomočnica Ida Giannella, elektromehanik Boris Per-tot in trg. pomočnica Silvana Valenta, uradnik Mario Masteni in šivilja Primalba Zecchini, delavec Nello Rakar in gospodinja Jolanda Ličan, kretničar Fulvio Tavarado in študentka Gabriella Milani, trgovec Luca Villini in učiteljica Tiziana Carnieli, delavec Sergio Bortulin in Zj^&fSr%uosr/ trg. pomočnica Patrizia Bandera, strugar Gianfranco Boccia in trg. pomočnica Paola Soldatich, učitelj Giuliano Comelli in uradnica Annan-gela Arrica, raziskovalec Giorgio Tauszik in uradnica Maria Susanna Scaroni, podčastnik Nicola Lorusso in študentka Maria Teresa Baldi, e-lektrotehnik Ferruccio Samitz in čistilka Enrichetta Bressanutti, natakar Franco Lutman in uradnica Marina Cerovaz, tehnik Luigi Zuliani in uradnica Dalia Pangher, zdravnik Lucio DTncecco in zdravnica Lore-dana Lepore, mehanik - strugar Tulilo Gelcich in delavka Silvana Buro-lo, upokojenec Guido Furlani in čistilka Lidia Kellner, grafik - publicist Virgilio Toniati in uradnica Gianfranca Perrone, nogometaš Francesco Schiraldi in uradnica Rita Spadoni, programator Paolo Stra-visi in študentka Adriana Bradassi, reklamni agent Piero Mariola in vrtnarica Marina Mari, bolničar Sergio Blasina in socialna delavka Fla via Švara, mehanik Giovanni Tra-versa in uradnica Vittoria Corbacio, pleskar Gerardo Massafra in bolničarka Maria Antonietta Serafini, u-radnik Rosario Lovecchio in učiteljica Maddalena Piazzolla. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8 30 do 20.30) UL On, m 2. Trg Venezia 2, Ul F. oevero 112, Ul. Baiamonti 50. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM m EN H AS od 22. do 7. ure: telef. št 732-627. V predprazničnih tn prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje ne pretrgoma do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM, fNADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441. nočni pa na številki 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211001: Prosek: tel. 225141: Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200-121: Se sl.ian: tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137. Milje: tel. 271-124. BARI LOTERIJA 43 61 19 34 1 CAGLIAR1 28 70 42 31 53 FIRENCE 14 58 6 25 89 GENOVA 5 47 79 34 82 MILAN 30 50 25 33 84 NEAPELJ 15 4 40 50 79 PALERMO 77 63 56 36 2 RIM 36 73 8.2 6 62 TURIN 21 46 44 17 54 BENETKE 10 87 33 40 18 ENALOTTO XII 111 2X1 112 KVOTE: 12 točk - 24.822.000: 11 točk - 589.100; 10 točk — 45.700 Ur Kovač darujeta Neva in Luciano Jagodic 5.000 lir. ZA POIMENOVANJE ŠOLE NA OPČINAH PO FRANCETU BEVKU- V spomin na mamo in taščo Frančiško škerlavaj darujeta Danica in Radi 10.000 lir. Ob zaključku šolskega leta darujejo starši V. b razreda 10.500 lir. V počastitev spomina Frančiške Brišček darujeta Justina in Anica Daneu 20.000 lir. Učiteljstvo openske šole 70.000, Saška in Niko Kosmina 50.000, Maja in Pavel Fonda 50.000, Mila Sosič 5.000 in Gracija Peršič 7.000 lir. Prostovoljni prispevki 203.370 lir, ki so bili zbrani ob prireditvi in 'fazštavj šole na Opčinah, gredo za sklad za poimenovanje šole na Opčinah. , ' ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V TREBČAH PO PINKU TOMAŽIČU Ob zaključku šolskega leta darujejo učenci V. razreda osnovne šole V Trebčah 7.000 lir. ZA OSNOVNO ŠOLO PREŽIHOV VORANC IZ DOLINE Ob zaključku šolskega leta daruje II. razred osnovne šole Prežihov Voranc 13.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNA ŠOLE V NABREŽINI PO VIRGILU ŠČEKU V spomin na mamo Marijo in sestro Vando daruje Marija Tomšič 100.000 lir. ZA UREDITEV PROSTOROV PD LONJER - KATINARA IN ŠD ADRIA V LONJERJU Gilo Maver 30.000, Karlo Gombač 5.000, Dario Gregori 10.000, Alfon-so Gregori 5.000, družini Delle Cave in Merlak 30.000, Anton Kjuder 20 tisoč, Sergio Batič 12.500, ' Pino 60 tisoč in Želo Zocchi 16.800 lir. ZA NOVE OBLEKE MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA SLAVEC IZ RICMANJ Marija Hrvatič 10.000 lir, bto-jan in Nataša Corbatti 5.000 lir in Viktor Corbatti 10.000 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE Namesto cvetja na grob Franca Filipčiča daruje Antonija Klun (Boljunec 148) 5.000 lir. V isti namen daruje Milka Keber 5.000 lir. V spomin na Marijo Taučer vd. Švagelj darujeta družini Mazzini in Zernada 10.000 lir. Anica Daneu (gradbeni material - Opčine) daruje 27.504 lir. kosa je neusmiljeno terjala svojo žrtev. Naj mu bo lahka domača gruda, hudo prizadetim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje, (bs) Vpisovanje v otroški vrtec v zgoniški občini Zgoniška občinska uprava javlja, da se do petka, 30. t.m., vsak dan od 8. do 14. ure, vrši vpisovanje v občinska otroška vrtca v Gabrovcu in Zgoniku za šolsko leto 1978 - 79, ki se bo pričelo 4. septembra, (bs) Obvestilo Kmečke zveze uporabnikom kmetijskih strojev Kmečka zveza opozarja člane in vse kmetovalce, ki uporabljajo za pogon kmetijskih strojev ali za ogrevanje rastlinjakov goriva po znižani ceni, da zapade 30. junija rok za prijavo morebitnih ostankov lani jim dodeljenih goriv in pa za vložitev naročil za leto 1978. Zato naj se čimprej zglasijo v uradih Službe za uporabnike kmetijskih strojev (UMA) v Ulici Mazzini 20, ker je za zamudnike predvidena visoka globa. Nagrajevanje najboljših vin na zgoniški razstavi V četrtek, 29. t.m., bo ob 19. uri v postorili društvene gostilne v Gabrovcu nagrajevanje najboljših vzorcev belega vina in terana na letošnji 14, razstavi domačih vin z območja zgoniške • občine, (bs) Zveza vojnih invalidov NOV TRST - Ul. Montecchi 6 prireja dne 2. 7. 1978 enodnevni izlet za osebne invalide v Škofjo Loko in Dražgoše (ogled spomenika NOB). Število mest omejeno. Vpisovanje in informacije na sedežu Zveze vsak dan od 9. do 12. ure. Mali oglasi »CITROEN* — mehanična delavnica Cavalli. tudi drugih avtomobilov Ul. Rittmayer 4/a. POTUJETE V RIM? V slovenskem hotelu Bled imate na razpolago hotelske usluge po različnih cenah, restavracijo z jedili po, naročjlu. za prt parkirni prostor, ugodno menjavo dinarjev. Vsaki vaši prošnji rade volje ustrežemo. Obrnite se na u pravo hotela Bled. Via Croce in Gerusalemme 40, 00185 Rim telefon 06/777102. CARLI VIRGILIO sporoča vsem pri jateljem in znancem, da je odprl novo prodajalno vseh vrst starih in novih avtomobilov. Na zalogi 5IV 68 72, 850 68. A 112 72. NSU 1200 72. mercedes 200 D 70. 124 coupe 1600 74. AR 1300 75. 1500 C 66 tau nus 1300 73. 128 71. 124 68 in še druge na izbiro. Obiščite nov sa Ion v Ulici Brigata Casale št. 7. tel. 826084. ŽELITE se poročiti? Informacije a gencija «Conoscersi», Ul. Helliccerie 6, Videm — odprto od sredah, so botah popoldan in ob nedeljah da poldan. Tel. 295923. ZARADI prenehanja dela prodajamo opremo laboratorija za marmor. Pisati na Freschi Gino — 33040 Fae-dis — Videm. ZGUBIL se je v bližini Briščikov nem ški pes brak, rjav in bel, samec. Tel. 227161 — nagrada. Gostilna SILVESTER NABKEŽIMA vabi na novi urejen vrt, kjer so na razpolago specialitete na žaru: čevapčiči, ražnjiči, piščanci itd. SPLOŠNA OPREMA TT—Sv* JUhMC — SERIJSKO POHIŠTVO — POHIŠTVO PO MERI — PREUREDITVE — POHIŠTVO ZA TERASE IN VRTOVE Izredna prodaja pohištva od 30 do 40% popusta na dnevne sobe «Old America* spalnice vseh vrst, kuhinje, blazinjene in usnjene salotte (pedežne garniture) ter druge vrste pohištva in pritikline do izčrpanja zaloge POHITITE! TRST, Ul. S. Cilino 38 (pri cerkvi sv. Ivana), tel. 54-390 NUDIMO M02NOST NAKUPA V DINARJIH SPD »Tabor* SPZ - Trst ZAPLEŠIMO, ZAPOJMO... PRVO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN IN MLADIH GOSTOV Danes, 25. junija, ob 21. uri dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. (Ob slabem vremenu v dvorani) Šolske vesti šola Glasbene matice v Trstu — vpisovanje gojencev v šolo Glasbene matice v Trstu za šolsko leto 1978-79 bo od jutri, 26., do vključno 30. junija na šoli Glasbene matice, Ul. R. Manna 29, od 9. do 11. ter od 16. do 18. ure. Dosedanji gojenci naj čimprej potrdijo vpis. Vpisovanje gojencev v podružnico šole Glasbene matice v dolinski občini za šolsko leto 1978/79 bo v gledališču «F. Prešeren* v Boljuncu v torek, 27. junija, od 17.30 do 19.30. Ravnateljstvo znanstvenega liceja «F. Prešeren* v Trstu obvešča, da se znanstveni in klasični zrelostni izpit pričneta 3. julija, ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Obvešča tudi, da zapade rok za predložitev vpisa v prvi razred ali vpis na drugo šolo dne 8. julija 1978. Pripravljalni odbor za poimenovanje osnovne šole po Francetu Bevku vabi vse Opence, da izrečejo svoje mnenje o bodočem kipu pred šolo. Osnutki bodo izpostavljeni v sredo. 28. t.m., od 9. do 12. ure v šolskih prostorih. šola Glasbene matice - Trst Vpisovanje gojencev v po-' družnico šole Glasbene matice na Proseku bo v Sosčevi hiši v sredo, 28. junija, od 17. do 19. ure. Vpisovanje gojencev v podružnico šole Glasbene matice v dolinski občini za šolsko leto 1978-79 bo v gledališču «F. Prešeren* v Boljuncu v torek, 27. junija, od 17.30 do 19.30. PD Valentin Vodnik prireja v petek, 30. junija, ob 21. uri v cerkvi sv. Martina v Dolini JUBILEJNI KONCERT PEVSKEGA ZBORA VALENTIN VODNIK ob 100-letnici društvenega obstoja in zborovskega delovanja. Vabljeni! Kino Miramarski park — »Luči in zvuki*. ob 21.30 «Der Kaisertraum von Mi-ramar* (v nemščini); cb 22.45 «11 so-gno imperiale di Miramare* (v italijanščini). Prevoz z motornim čolnom s pomola Audace ob 20.20 in ob 21.50 ter iz Miramara ob 22.45 in ob 00.05. Ariston 17.00—18.40—20.20—22.00 »Ber. linguer ti vogli0 bene*. Roberto Benigni in Alida Valli. Prepovedan pod 18. letom. Mignon 15.30 «Viva Las Vegas*. Elvis Presley. Nazionale Poletna zapora. Grattacielo 16.00—21.20 «Sexy jcans*. Prepovedan pod 14. letom. Escelsior Poletna zapora. Fenlce 17.00 «Agente 007 vivi e lascia morire*. Roger Moore. Barvni film. Ritz 16.00 «Quel giorno il mondo tre-mera*. Eden 16.00 »Autopsia di un mostrn*. Cristallo 16.30 «Se!la d argento* Giuliano Gemma. Barvni film. Filodrammatico 15.30 «Una ragazza a due posti*. Prepovedan pod 18. letom. Aurora 16.00 «Bandito e ta madama*. Capitol 16.30 if-. .■) ) I 1 •ftli Nas Na glasovnici za deželni svet, ki je zelene barve, Imamo poleg znaka stranke tudi tri črtaste črtice, na katere lahko vpišemo preferenčni glas. To lahko napravimo potem ko smo prečrtali znak stranke. Preferenčni glas damo tako, da napišemo priimek kandidata ali številko s katero nastopa na listi. Damo lahko največ tri preferenčne glasove Na glasovnici za pokrajinski svet, ki je rumenkaste barve, so že označena imena kandidatov poleg znaka stranke. Ko glasujemo za stranko glasujemo tudi za kandidata oziroma za njegove tovariše v drugih volilnih okrožjih na isti listi Slovenskim kandidatom preferenčni glas! Prišel je čas, ko je potrebno povzeti vse to, kar je bilo v volilni kampanji za upravne volitve povedanega. Potrebno je strniti stališča strank, njihova medsebojna primerjave, pojasnila in tudi nasprotovanja, da bomo danes in jutri, ko bomo z volilnico v roki stopili v kabino na volišču, točno vedeli kaj hočemo in to svoje hotenje tudi izrazili s prekrižanjem simbola stranke, kateri hočemo zaupati svoj glas. Za nas, Slovence, v tem trenutku ni nobenih dvomov, koga bomo volili. Ne samo volilna propaganda, ampak predvsem družbena in gospodarska kriza ter njeno reševanje nas navaja k temu, da glasujemo za demokratično in napredno usmeritev razvoja italijanske družbe, kar za naše razmere še dodatno pomeni nadaljevanje politike sodelovanja ob meji, izvajanja določil osimskega sporazuma, ki zagotavlja vse večje gospodarsko povezovanje med dvema sosednima državama ter v tem okviru tudi zaščito naše narodnostne skupnosti, ki jo Slovenci terjamo že dolga leta na podlagi določil ustave in deželnega statuta. Za takšne cilje, ki so življenjskega pomena za narodnostno skupnost, se najbolj dosledno borita dve vsedržavni stranki, KPI in PSI, ki sta v načelu in v praksi manjšinsko vprašanje visoko postavili vštric družbenih, gospodarskih, političnih. Tako KPI in PSI, kakor tudi Slovenska skupnost so postavile svoje kandidate na Goriškem za deželni svet, pokrajinski svet ter občinski svet v Ronkah. Iz izjav naj višjih predstavnikov strank, iz volilnih zborovanj in tudi iz splošnih ugotovitev je v vsem tem razdobju jasno prihajalo v našem listu do izraza, kateri so tisti slovenski kandidati, ki se najbolj dosledno zavzemajo za naše potrebe in ki jih stranke hočejo izvoliti v poprej o-menjene svete. Naša dolžnost je, da glas dobro izkoristimo ter omogočimo izvolitev tistih, ki imajo to možnost, in da omogočimo uveljavitev ostalih. DEŽELNE VOLITVE Na listi SSk Drago Štoka (št. 1) Uveljavila se bosta: na listi KPI Ivan Bratina (št. 3) na listi PSI Jože Cej .(št. 2) POKRAJINSKE VOLITVE Volivec glasuje tako, da prekriža znak stranke, kateri hoče zaupati svoj glas. S tem bo podprl slovenskega kandidata, ki ga hoče izvoliti, čeprav ta ne kandidira v njegovem volilnem okrožju. OBČINSKE VOLITVE V RONKAH Na listi KPI Robert Pahor (št. 18) in Lilijana Vižintin (št. 28) na listi SSk Vilko Peric (št. 1) Izvolitev Slovencem naklonjenega Nerea Battella na listi KPI (št. 1) za deželni svet pomeni njegovo o-*»avko ter vstop Acela Mermolje v oočinski svet v Gorici. Volilnice za deželni svet so zelene, za pokrajinski svet pa rumen- kaste barve. Za izvolitev deželnega sveta lahko oddamo največ tri preferenčne glasove. Volivci naj na volišča prinesejo s seboj volilno potrdilo, ki ga je izstavila občina, ter dokument, s katerim bodo dokazali svojo istovetnost. Na volišču bodo prejeli dve glasovnici, za deželne in pokrajinske volitve, v Ronkah in Tržiču pa tri, torej tudi za občinske volitve. Dolžnost slovenskega volivca je oddati preferenco slovenskim kandidatom. S tem bo omogočil njihovo izvolitev, če pa izvolitev ni mogoča bo pomagal k njegovi uveljavitvi. Občinska uprava v Sovodnjah ob Soči se zahvaljuje vsem društvom na področju občine, zamejskim organizacijam, gostujočim skupinam iz škofjeloške občine ter vsem prebivalcem, ki so pripomogli, da je praznik pobratenja z občino Škofja Loka 18. junija 1978 tako dobro uspel. DANES IN JUTRI VSI NA VOLIŠČA Glasujmo za napredne stranke ter izvolimo slovenske kandidate KPI, PSI in SSk uspešno zaključile volilno kampanjo - Slovenski kandidati, ki imajo možnost izvolitve ali uveljavitve so govorili na številnih zborovanjih • Za KD govoril Zaccagnini V petek zvečer so se v Gorici in v ostalih občinah goriške pokrajine zaključila zadnja volilna zborovanja, ki so jih stranke prirejale, da bi pojasnile svoje stališče glede deželne in pokrajinske problematike, v nekaterih vaseh na Goriškem, kot v Tržiču, Gradežu, Ronkah, Romansu in Vilešu pa tudi glede občinske problematike. Včeraj so zvočniki utihnili, da bi volivci imeli čas za premislek, kako bodo danes in jutri dopoldne glasovali. Po pošti prihaja volivcem na dom še zadnja volilna propaganda, v volilnem boju udeleženi kandidati in družbeno angažirani državljani pa izkoriščajo še zadnje ure, da še koga prepričajo ali ga utrdijo v njegovem stališču, da si ne bi očitali, da so kakšno priložnost zamudili. Na Goriškem smo imeli v tem tednu vse vodilne italijanske poli-, tike, podobno kot drugje po naši deželi, od Berlinguerja dalje do Craxija, Signorileja, Pajette in kot zadnjega, v petek zvečer, Zacca-gninija. Voditelj KD Zaccagnini je govoril v Verdijevem gledališču v Gorici, kjer ga je predstavil pokrajinski tajnik Longo, za predsedniško mizo pa so bili navzoči tudi deželni tajnik Coloni, poslanec Belci, senator Marocco in deželni odbornik Tripani. Zaccagnini je dejal, da so v tako kritičnem trenutku, ki ga preživlja država, stranke pokazale svojo • lllllflMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillMIllir JfllllMIIMIIIimMIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIItlllltMMIIMIIIIIIIIinilllllllllllllllltllllltlllIMmillllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMIIIIinilllllll POGOVOR VODITELJEV SSG S ČLANI SPZ IN ZSKP ' ■ ir4') f Tl Nad 10.000 obiskovalcev na predstavah slovenskega gledališča v minuli sezoni V Gorici in na podeželju je imelo SSG 31 predstav - V prihodnje še večja angažiranost našega gledališča - Goričani: € Nadaljevali s tako repertoarno politiko > «Z 10.611 gledalci na 31 prireditvah je Stalno Slovensko gledališče zabeležilo v pravkar minuli sezoni na Goriškem izreden uspeh, ki potrjuje deželno vlogo gledališča in ki odpira še nove možnosti za dejavnost na Goriškem*, sta na srečanju s predstavniki Slovenske prosvetne zveze in Zveze slovenske katoliške prosvete, ki je bil prejšnji večer v Gorici, poudarila predsednik upravnega sveta SSG prof. Josip Tavčar in ravnatelj gledališča Filibert Benedetič. Obe prosvetni zvezi že vrsto let namreč pomagata gledališču pri organizaciji gledališke abonmajske sezone in zato so taki sestanki, kjer se pripravlja program in kjer se delajo obračuni, postali nekaj običajnega. Obe zvezi sta določili vsaka po dva svoja predstavnika v ZAHVALA Dekliški zbor z Vrha se prisrčno zahvaljuje RENATU DEVETAKU za podarjene obleke. MlkMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIUIICIimillllMIIIIIIIIIIIMIIIIIimilllllllimilllllilllllMlIlllMI SKUPŠČINA DELAVCEV V PREVOZNIŠTVU Stalno kršenje določil kolektivne delovne pogodbe Pospešiti je treba publicizacijo prevozov Delavci, zaposleni v prevozniških podjetjih, javnih in zasebnih, na Goriškem so se te dni zbrali na skupščini, kjer so razpravljali o kopici nerešenih vprašanj v zvezi z izvajanjem kolektivne delovne pogodbe. Dotaknili pa so se tudi pomembnega političnega vprašanja, publicizacije potniškega prometa, če je pred dvema letoma izgledalo, da se bo pu-blicizacija z ustanovitvijo pokrajinskega prevoznega podjetja na Goriškem, nadaljevala pospešeno, je rečeno v obširnem tiskovnem poročilu, ki ga je izdala pokrajinska federacija CGIL - CISL - UIL delavcev v prometu, je prvotno prizadevanje v zadnjih mesecih skoraj popolnoma splahnelo. Nerazumljivo je zlasti stališče komisije, ki upravlja pokrajino in 'd ni hotela (ali pa znala) izkoristiti razpoložljiva sred stva dežele, da bi ojačala zmoglji vosti pokrajinskega podjetja in za sebnim podjetjem (Stabile, Petruz, Isonzo) odvzela koncesijo za prevoz oseb. Delavci v prometu posebej o- njena podjetja najpogosteje kršijo predpise kolektivne delovne pogod be, čeprav so taki negativni pojavi občasno prisotni tudi v podjetju APT in celo v podjetju «La Gradese*, ki posluje na zadružni osnovi. Zaradi omejenega števila osebja so uslužbenci večkrat prisiljeni o-pravljati prekomerno nadurno delo, odpovedati se morajo letnemu dopustu, dnevnemu počitku itd. Prikraj šani pa so tudi pri osebnih dohodkih, kajti nekatera podjetja ne izplačujejo posebnih dodatkov za de lo ob praznikih, ali pa jih izplačujejo okrnjeno. Za tako stanje v APT (pokrajin sko prevozno podjetje) naj bi bila kriva pokrajinska komisija, ker da je izkrivljeno tolmačila zakonski dekret Stammati. Pokrajinsko tajništvo CGIL - CISL - UIL sindikata delavcev v prevoz ništvu, poudarja, da bodo posamez na vprašanja obravnavali med u-službenci in upravo podjetij, vendar pa je nujno, da se z njimi seznani pozarjajo na dejstvo, da prav orne- tudi širša javnost. kontaktni odbor s SSG, na sestanku pa so bili tokrat prisotni tudi odborniki obeh prosvetnih zvez. V zgoraj omenjeno število predstav spadajo tudi tri predstave Zupančičeve »Veronike Deseniške*, ki jih je SSG priredilo za docente iz Nove Gorice kar v goriškem Verdijevem gledališču in dve predstavi istega dela, ki so jih imeli v mestnem gledališču v Krminu. V goriško abonmajsko sezono sta spadali dve predstavi »Veronike Deseniške*, po ena Nušičeve »O-blastb, Košutovega »Viteza na O-bisku*, Arbuzove «Irkutske zgodbe*, Fojeve «Sedma zapoved: kra di malo manj*. To so dela v izvedbi tržaških gledališčnikov, poleg teh pa smo gledali še mariborske gledališčnike v Mahničevi «že čriček prepreva*, ljubljansko dramo v »Nestorjevem talismanu* in Zagrebčane v komediji «Dundo Maroje*. Poleg abonmajskih predstav velja omeniti še recital Janeza Sveto-kriškega s katerim so nastopili v šolah in v prosvetnih društvih, recital na besedilo Otona Župančiča ter predstavi Oliviera Negra »Bunker* in Kole čašule »Vrtinec*, ki sta bili v avditoriju. Sezona je bila vseskozi pozitivna, je poudaril Filibert Benedetič, program je bil speljan do konca kot je bilo v začetku predvideno. Novost so predstavljala gostovanja v društvih in v šolah, to pa bo treba še izpopolniti. Treba bo pregledati tudi program ljudskega značaja in najti možnost za večje zanimanje za take predstave. V programu za prihodnje leto imajo o-biske na šolah, od osnovnih do nitiih in višjih srednjih in ker je treba mladino vzgajati v ljubezni do gledališča bodo vse te predstave na visoki umetniški ravni in seveda. primerne za mladino raznih let. V programu ima SSG za prihodnje leto tudi ponovno poživitev gledališčne šole, program dikcije in prav bi bilo. da bi se v to akcijo vključili tudi Goričani. Govor je bil tudi o vsebini pravkar minulega programa. Prisotni so bili tako z vsebino kot izvajanjem izredno zadovoljni, in to je tudi publika dokazala s svojo prisotnostjo. Zato je treba s tako programsko politiko tudi nadalje vati, so ugotovili goriški prosvetni predstavniki in nuditi možnost gledališkega razvedrila čim širšim plastem naše publike. Prof. Tavčar je tudi povedal, da je v teku sestava umetniškega programa za prihodnjo sezono in da bodo tudi letos, kot že v preteklosti, upoštevali vlogo, ki jo ima naše gledališče, danes še bolj kot v preteklosti, ko je vendarle do- bilo vse dolgo pričakovana in zahtevana uradna priznanja. SSG mora posredovati slovenskemu in jugoslovanskemu svetu italijansko in sploh zapadno kulturo, v njegovem programu pa morajo biti prisotna klasična in sodobna dela sloven; skih, jugoslovanskih in drugih slovanskih avtorjev. V tem mora seveda svoj repertoar izpopolniti z deli drugih slovenskih gledaliških hiš. V razpravo so posegli številni prisotni. Izrečene so bile želje po pripravi takih del, ki gredo lahko na podeželske odre, in v prosvetna društva, so prisotnosti Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice o gostovanju marionetnih skupin, o kaki igri v primorskem narečju, o nastopih v Kanalski dolini in v Slovenski Benečiji, o strokovni pomoči gledališča našim podeželskim dramskim skupinam. Prof. Tavčar je še naglasil potrebo, da pride, po uradnem priznanju statusa Stalnega slovenskega gledališča, do širše in dejanske povezave tudi s tukajšnjimi krajevnimi upravami, tako da bo SSG tudi na tem področju zares deželnega značaja. Izrečena je bila s strani vodstva gledališča tudi zahvala prosvetnim društvom za vse delo, ki ga imajo v propagandi za abonmaje in uradnici SPZ Elijami Bensa za vse administrativno delo, ki ga je opravila tudi v tej sezoni. Predstavniki obeh zvez pa so se vodstvu in igralcem gledališča zahvalili za umetniški užitek, ki ga iz leta v leto nudijo naši publiki. vzdržljivost. Kar zadeva KD je Zaccagnini dejal, da se stranka ni izognila težavnim odgovornostim v zadnjih dramatičnih mesecih in da je izpolnila svojo dolžnost v službi republike zato, ker je imela pred seboj ideale svobode, miru, blagostanj ter sodelovanja v Evropi in v svetu. Zaccagnini je priznal, da je stranka marsikdaj pogrešila, toda nikoli toliko, da bi postali vprašljivi svoboda italijanskega ljudstva in mednarodna opredelitev Italije. Obe delavski stranki, KPI in PSI, sta priredili številna zborovanja v Gorici in njenih vaseh ter v občinah Števerjan, Sovodnje, Doberdob in Ronke. Slovenski socialistični in komuni-nistični kandidati so se na poglavitnih zborovanjih, kjer je bil navzoč tudi italijanski volilni zbor, sodelovali skupno z italijanskimi kandidati ali- pa govorniki in tako tudi italijanskim voliveenr v pojasnili naše probleme. " ' M k Slovenska skupnost Je biltt’ prav tako navzoča v slehmri slovetiski vasi in pa v krajih, kjer naš živelj prebiva. Pripravila je številna zborovanja ter se pojavila s svojimi letaki. Ena izmed poglavitnih lastnosti letošnje volilne propagande po naših krajih je bila ta, da je skoraj do konca prevladovala treznost v izražanju stališča, da so se govorniki izogibali medsebojnemu napadanju in da so bila postavljena v ospredje osnovna vprašanja našega razvoja, globalne zakonske zaščite, povečanje izvoljenega predstavništva, potreba po vse večji enotnosti v nastopanjih, tisti enotnosti, ki smo jo pokazali v sestavi pisma predsedniku vlade, v sestavi delegacije Slovenev v Rimu, v zahtevah glede šolskega okraja itd. Takšna zrelost je prevladala zato, ker nas je življenje izučilo, da bodo šle volitve mimo, problemi bodo pa ostali in jih brez sodelovanja in enotnosti ne bomo reševali. V letošnji volilni kampanji so se izredno angažirali kandidati I-van Bratina in Borut Spacal ter Ace Mermolja, ki bodo izvoljeni, prva dva v pokrajinski svet, tre tji bo Battella nasledil v občinskem svetu v Gorici. Za listo PSI je na številnih zborovanjih govoril Jože Cej, ki bo izvoljen v pokrajinski svet. Za SSk je bil Marija Ferle-tič (SSk) je prav tako govorila na številnih zborovanjih ter pojasnjevala možnost ponovne vrnitve v pokrajinski svet. Tudi lotos branje v občinskem parku Občinska uprava v Gorici je tudi letos odprla občanom park za županstvom, kjer so na razpolago tudi številne revije in časopisi, krajevnega in vsedržavnega zna čaja. Park je odprt vsak dan od 9. do 12. ure in od 16.30 do 19.30. Ob praznikih je park zaprt. V prometni nesreči, ki se je zgodila včeraj zjutraj, nekaj minut po 10. uri. se je poškodoval 55-let-ni mizar Ambrosio Gastone iz Gradišča. Ulica Palmanova, 14. Zaradi lažjega pretresa možganov, ter lažjih poškodb na nogah in glavi, se bo moral zdraviti 10 dni Nesreča se je zgodila v Ulici Duca d'Aosta. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in nonoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ulica Car ducci, 38, tel. 2268. Danes ob 15. uri bo pri spomeniku Saše Lemuta, na Bonetovšču pri Kromberku, srečanje internirancev in političnih zapornikov. Najprej bodo odprli 1,5 kilometra dolgo cesto na Bonetovšče, ki so jo zgradili iz solidarnostnih sredstev, prispevkov delovnih organizacij in prostovoljnim delom. Sledil bo bogat kulturni spored, zvečer pa bo na Kekcu družabno srečanje. Davčne prijave sprejemajo ves dan Goriško županstvo je odredilo, da bodo od jutri dalje, sprejemali davčne prijave v začasno urejenem uradu v telovadnici zavoda Le-nassi, tudi v popoldanskem času in sicer med 16. in 19. uro. Viljem Černo po radiu Koper Koprski radio bo posvetil svojo oddajo »Dogodki in odmevi*, ki bo danes ob 11. uri, kongresu Zveze komunistov Jugoslavije. Oddaja bo prinesla vrsto reportaž in razgovorov z raznimi delegati in gosti. Prav tako danes bo ob 15. uri v rubriki «Stisk rok* Pinuccia Politi intervjuvala predsednika kulturnega društva «Ivan Trinko* iz Čedada Viljema Černa. Slednji bo govoril o potrebi, da vidimo v Slovencih, ki živijo v deželi Furlaniji - Julijski krajini nerazdružljivo celoto, omenil bo tudi zasluge slovenskih beneških kulturnih društev pri obujanju narodne zavesti beneških Slovencev. Andrej Košič razstavlja v Gradišču Danes ob 11. uri bodo v umetnostni galeriji La Serenissima v Gradišču odprli razstavo akvarelov go-riškega slikarja Andreja Košiča. Odprla bo do 9. julija, vsak dan, razen ob ponedeljkih. V Gabrijah pogreb Borisa Černiča V sredo popoldne je velika množica domačinov in prijateljev tudi iz drugih krajev pospremila na zadnjo pot prehitro preminulega Borisa Černiča iz Gabrij. Pokojnik, komaj 30 let star, je podlegel zahrbtni bolezni in zapušča ženo Natašo ter komaj 7-letnega sinčka Davida. Pokojni Boris Černič je delal v tržiški ladjedelnici kot delavec. Vsestransko je bil aktiven v našem manjšinskem življenju kot odbornik prosvetnega društva «Skala» v Gabrijah, bil je izvoljen na zadnjih občinskih volitvah na listi »Občinske enotnosti*. Bil je tudi član sovo-denjskega društva krvodajalcev in v zadnjem času si je z drugimi Ga-brci zelo prizadeval, da bi sredi vasi postavili spomenik padlim v NOB. Na pogrebni svečanosti se je od njega na gabrskem pokopališču poslovil sovodenjski župan Jožef Če-ščut. Na pogrebu je bilo veliko vencev in cvetja prijateljev, sorodnikov in raznih društev. Pogreb so spremljali kotalkarji prosvetnega društva «Vipa"a» v krojih (sin David je namreč kotalkar). Ženi in sinu ter vsem drugim sorodnikom naše iskreno sožalje. V SOBOTO IN NEDELJO Letos 28 ansamblov na števerjanskem festivalu Zamejski festival domače glasbe prirejajo lelos že osmič V soboto, 1. in v nedeljo, 2. julija, bo v Formentinijevem parku v šte-verjanu ie tradicionalni, letos osmi, zamejski festival domače glasbe, ki ga prirejata ansambel »Lojze Hlede* in katoliško prosvetno društvo «Franc B. Sedej*. Prireditelji so tudi letos najboljšim ansamblom namenili nagrade, teh je šest, prva znaša 120.000 lir, poleg teh pa bo še nagrada tednika tNedeljski dnevnik* iz Ljubljane, na voljo bodo tudi pokali in trofeje. Program se bo pričel v soboto, 1. julija, ob 20. uri. Prijavilo se je icar 28 ansamblov, polovica med lemi■ bo prvič nastopila v števerjanu. Vsak ansambel bo izvajal dve novi izvirni skladbi. Ocenili jih bosta dve komisiji (prva za besedila, druga za glasbo). Komisije bo v soboto izbrala najboljših 15 ansamblov, ki bodo nastopali v drugi fazi prireditve v nedeljo, 2. julija, ob 17. uri. Ob koncu bo nagrajevanje najboljših. Sodelovali bodo naslednji ansam bli: n s tem premagali še zadnjo veliko oviro, ki jih čaka. Po maturi se življenjske poti dijakov razidejo: nekateri se odločijo za nadaljevanje študija na univerzi ali na drugih višjih šolah, drugi se raje takoj zaposlijo. To je pri nas primer dijakov trgovske šole «Ivan Cankar*, ki nudi svojim maturantom precej možnosti za takojšnjo zaposlitev, čeprav je tudi našo pokrajino prizadelo hudo breme mladinske brezposelnosti. Navezali smo stik z nekaterimi dijaki, ki so lani uspešno končali Peti razred trgovske šole, da bi poizvedeli, kako so se znašli po končanem študiju, kakšni so bili njihovi problemi ob prehodu iz šolskih klopi v popolnoma drugačno okolje, kakršno predstavlja vključitev v službo. Takoj naj povemo, da je lani opravilo maturo na trgovski šoli šest dijakov, med katerimi je bilo eno dekle in pet fantov. Dva fanta služita trenutno vojaški rok, Zato se z njima nismo mogli pogovoriti, z enim pa smo se srečali je nekaj dni preden je oblekel vojaško suknjo. Prvo smo obiskali Florijano iz Steverjana, ki je trenutno zaposlena kot uradnica na občini. «V tej službi sem samo začasno, za šest mesecev*, nam je povedala, «ko pa Se bo rok iztekel, se bom udeležila natečaja v upanju, da bom dobila stalno mesto*. Že iz teh prvih njenih besed smo ugotovili, da ji je delo, ki ga opravlja, všeč. Vprašali smo jo, če je po končani šoli dolgo iskala zaposlitev in kako se je znašla a delovnem mestu, tudi glede Pa pripravo, ki jo je dobila v trgovski šoli. »Po maturi sem precej časa i-skala primerno zaposlitev, predvsem v raznih trgovskih podjetjih, žal je bilo moje iskanje precej brezuspešno, saj so mi ponujali samo začasne službe. Šele januarja letos se mi je ponudila priložnost za delo na nbčini. Kar se tiče težav na delovnem mestu moram povedati, da jih ni bilo veliko. Trgovska šola ne Pripravi dijaka samo za delo v podjetju, marveč mu v četrtem in petem razredu da splošnejšo izobrazbo ter mu razširi pogled tudi v druge smeri. Nekaj težav sem imela le v prvem času zaposlitve, nato Pa sem podlago, ki mi jo je dala šola, dopolnila z izkušnjami nš de lovnem mestu, tako da se sedaj kar dobro znajdem v uradu.* »Kaj pa se je v tvojem načinu življenja spremenilo v primeri z lanskim letom, ko si še hodila v šolo?* »Moje življenje se ni veliko spremenilo odkar delam. Edina razlika je morda v tem, da nimam več šolskih skrbi in živim zato bolj sproščeno.* Tudi Jožko, ki smo ga obiskali v Pod gori, je dejal, da ima sedaj Pianj skrbi kot prej, ko je hodil v šolo. «Ko sem hodil v šolo sem i-hiel malo prostega časa, saj sem imel zjutraj pouk, popoldne pa sem Pioral svoj čas posvečati učenju. Sedaj sem izven delovnega urnika Prost, tako da imam na razpolago več časa za delovanje v domačem društvu in za razvedrilo.* Jožko je zaposlen v trgovini, kjer prodaja rezervne dele za avtomobile. »Ob vstopu v službo nisem naletel na velike težave, ker sem se vedno z:.-nimal za avtomobile. Sedanje delo mi je zato tudi všeč, čeprav je le provizoričnega značaja: moral bom namreč še k vojakom, po vojaščini pa si bom moral poiskati novo zaposlitev. Rad bi dobil delo v kakem trgovskem podjetju, kar je danes precej težko prav zaradi problema vojaščine. Ko bo ta mimo upam, da bom lažje prišel do službe, ki sem si jo izbral.* Zelo podobni so problemi s katerimi se je po maturi srečal Žarko Tudi on se je moral doslej zado-voljniti z začasnimi zaposlitvami, ker ima pred seboj še vojaščino. »Kmalu po maturi sem začel iskati kako primerno službo*, nam je dejal, «za kratek čas sem dobil delo v trgovskem podjetju. Opravljal sem nato še razna druga dela: sedaj sem na primer zidar, vendar bom moral že prihodnji teden k vojakom.* «Kakšno delo pa boš iskal, ko se boš vrnil v civilno življenje?* »Upam, da bom dobil delo, ki bi odgovarjalo usmeritvi, ki sem jo dobil v šoli. človek itna največ zadoščenja in lahko največ nudi družbi, če opravlja poklic, ki si ga je sam izbral. Seveda je danes to zaradi splošne krize zelo težko. Vsekakor če bi lahko sam izbiral, bi rad bil trgovski potnik, ker je ta poklic, na katerega me je trgovska šola pripravila in je obenem bolj zanimiv in razgiban kot kako uradniško delo.* Na vprašanje o morebitnih razlikah med njegovim sedanjim načinom življenja in življenjem, ko je bil še dijak, nam je Žarko odgovoril takole: «Pogrešam dijaške dneve, ker je to eden najlepših delov življenja. V šoli sem imel veliko prijateljev, tudi šolske skrbi so bile manjše kot današnje, ko se ubadam s problemom zaposlitve. Tudi prostega časa sem imel prej več kot sedaj.* Rudi je zadnji lanski maturant trgovske šole, s katerim smo se pogovorili o njegovih problemih ob vstopu v službo. Rudi je takoj po maturi postal kamionist. Tovornjak je vozil 8 mesecev, pred tremi meseci pa se je zaposlil v spediter-skem podjetju. «Šoferski poklic mi je bil všeč, čeprav gre za nevarno In utrudljivo delo. Rad potujem in obiskujem nove kraje, zato mi je prejšnja služba dala precej zadoščenja, poleg tega pa tudi dober zaslužek. Tudi sedanje delo je precej zanimivo, čeprav sem skoraj vsak dan vezan na eno in isto delavno mesto.* »Si takoj našel delo? Ti je opravljena šola morebiti pri tem pomagala.* «Povedati moram, da se mi je priložnost ponudila kar sama. Mislim pa, da je bilo velikega pomena to, da sem opravil slovensko trgovsko šolo. Ta mi je namreč dala splošno priprave za trgovski poklic, poleg tega pa tudi dobro znanje slovenščine in srbohrvaščine, dveh neobhodno potrebnih jezikov TVRDKA LESTAN NICOLO GORICA — Ul. Garzarolll 105 Tel. 81-801 Edini zastopnik za barvne TV sprejemnike SABA, SCHAUB LORENZ, NORD MENDE, LOEWE OPTA. V prodaji tudi ostali barvni TV sprejemniki kot GRUNDIG, BLAUPUNKT, SIEMENS itd. Specializirana trgovina za HI F1 naprave: YAMAHA, AKAI, SANYO, MARANTZ, AR, ADC, AUGUSTA, CORAL, KOSS. NAD. THORENS, VV1NTEC, REV AL. Vse v najsodobnejših tehničnih izvedbah in po najkonkurenč-nejših cenah. za vsakogar, ki bi se rad zaposlil v trgovini. Poznam precej dijakov, ki so končali italijansko šolo, pa so še vedno brez dela, prav zato, ker ne obvladajo slovenščine.* To so nam povedali štirje slovenski mladinci o težavah, problemih in zadoščenjih, ki jih ima mlad človek, ko se po dijaških letih usmeri v produktivno resničnost današnje družbe. O kriznem obdobju, ki ga na lastni koži doživlja današnja mladina, pričajo njihove med seboj nasprotujoče si izjave. Nekateri so imeli pri iskanju dela več sreče in so zato zadovoljni, drugi pa so se morali zadovoljiti z začasnimi rešitvami, zaradi česar nekoliko pogrešajo šolske klopi in razmeroma brezskrbno življenje v njih. Dodatni problem je za fante vojaščina, ki predstavlja za marsikaterega nepotrebno izgubo časa in oviro, brez katere bi prav gotovo prišli hitreje do stalne zaposlitve. Ob vseh teh negativnih ugotovitvah pa ne moremo mimo pozitivnega dejstva, da nudi slovenska trgovska šola dijakom solidno pripravo, ki povsem odgovarja potrebam delovnega tržišča. Čeprav je kriza omejila razpoložljiva delovna mesta, je trgovina v naši pokrajini ohranila svojo živahno dejavnost in zatorej tudi povpraševanje po novih delovnih močeh. Pri tem pa so maturantje slovenske šole privilegirani nasproti italijanskim kolegom zaradi dobre šplošne podlage, ki jo nudi naša trgovska šola, predvsem pa zaradi dobrega znanja slovenščine. MARKO MARINČIČ 90 let Doberdobke Marije Jarčeve V sredo, 14. t.m., smo v Doberdobu obiskali Marijo Jarc - Jarčevo. Sedela je, kot po navadi, v orehovi senci na dvorišču svoje rojstne hiše pri Jarčevih in brala Primorski j dnevnik. Zanjo je to čisto navaden dan, čeprav praznuje svoj 90. rojstni dan. Bere še vedno brez naočnikov, prav tako šiva in plete volnene nogavice. čeprav živi z vnukom Olin-tom v novi hiši, jo vsak dan lahko vidimo v rostni hiši pri jarčevih, kjer krmi kokoši, seveda potem, ko je prebrala novice v tPrimor-skem». Rodila se je kot prva izmed štirih otrok v kmečki družini pri tJarče-vih*. Skopa kraška zemlja ni imela dovolj hrane za vso družino. Poleg dela na polju je bila zaposlena tri leta v tekstilni tovarni v Ronkah, nato je kot dojilja služila pri neki nemški družini v Trstu, pa v Ca-sarsi, Dresdenu in celo v Berlinu. Marija Jarčeva Leta 1911 se je poročila s Štefanom Jarcem, s katerim je imela troje otrok. Drugorojena Marija ji je med prvo svetovno vojno umrla v Uegunstvil zaradi pomanjkanja. Hči Emilija je preminila leta 1940 in ji zapustila vnuka Vando in Olinta. Slednji je imel komaj šestnajst mesecev. Lela 1964 je zgubila še sina Emila. Ker je zet moral zaradi dela v tuje kraje širom po Italiji, je sama vzredila in vzgojila oba vnuka. Družinske nesreče pa je niso strle. Navajena je bila trdnega dela na polju, v tovarni, kakor tudi pri raznih družinah. Nekaj let je poleg domačega kmečkega dela tudi kuhala za otroški vrtec. Imela je že več kot sedem križev na rami, pa je še vedno hodila delat peš na polje v Štarancan (zgodaj zjutraj in se vračala domov pozno zvečer). Kljub 90 letom je še vedno čila in zdrava in še vedno rada pokramlja s sosedi. V svojem življenju ni bila še nikdar pri zdravniku, še toliko manj pa v bolnišnici. Zadnja tri leta sploh ni dobila niti navadne gripe, le nakajkrat je vzela tableto proti glavobolu. Izkaznico bolniške blagajne 1NAM si je priskrbela, seveda pod pritiskom domačih, šele pred tremi leti, čeprav je imela vse pogoje za to. Ob koncu prijetnega kramljanja smo je povprašali naj nam da recept za dolgo življenje. Nič posebnega je rekla: «Skromna hrana, precej zelenjave in posebno Česnika, kozarček vina po obedu.* Rada ima tudi požirek domačega žganja, proti revmi. Mariji Jarčevi ob njenem 90. rojstnem dnevu želijo še mnogo let zdravja vnuki, pravnuki, nečaki in sosedje, čestitkam se pridružuje tudi uredništvo našega lista. J. J. iiiiiiiiiimiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiimiiminiimiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHitniiiiiiiiiiiiiiiiiiia ZAKLJUČEK ENOLETNE SEZONE Nad tisoč vaj v petnajstih letih pevcev zbora «Jezero» v Doberdobu Pevovodji Silvanu Kriimančitu, ki je z njimi prijateljsko delal 15 let, so izročili zlato kolajno - Vloga doberdobskih pros ve farjev Ko je zaključil svoj govor se je Karlo Ferletič zahvalil pevovodji Ignaciju Oti, ki je prevzel pred dvema mesecema vodstvo zbora in Silanu Križmančiču, ki je zbor vodil in ga spremljal od uspejbj dompjlvi v razdobju . petnajstih . let* V itnenu vseh pevcev mu je izročil zlato kolajno na kateri je vrisan društveni grb in napis «Silvanu Križmančiču za 15-letni trud*. Prof. Silvan Križmančič se je ganjen, zelo ganjen, zahvalil dober-dobskim pevcem, poudaril žrtve, ki so jih skupno imeli na vajah in na koncertih, podčrtal prijateljstvo, ki se, je vzpostavilo med pevci in obljubil, da ga bo še vnaprej vezalo prisrčno prijateljstvo z Doberdob-ci. Še nekajkrat so pevci pod njegovo taktirko ta večer zapeli nekaj pesmi, kot zadnjo Simonitijevo »Blo je šaldu lepuo*. O pomenu tako razvejanega prosvetnega delovanja, takega požrtvovalnega dela pevovodij in pevcev ter vseh drugih prosvetnih delavcev, je spregovoril tajnik Slovenske prosvetne zveze Marko Waltritsch, ki je dejal, da imajo člani prosvetnega društva «Jezero» v Doberdobu poleg dela, ki je lastno vsem drugim društvom, še eno posebno nalogo in sicer razvijati dejavnost med Slovenci, ki živijo na Laškem. Prosvetne zveze ne bi bilo, je dejal Waltritsch, če ne bi bilo desetin prosvetnih društev, če ne bi bilo stotin požrtvovalnih pevcev, odbornikov, recitatorjev, in drugih prosvetnih delavcev. Pri tem je podčrtal vlogo, ki jo ima prosvetno društvo v našem manjšinskem zamejskem življenju, saj je prosvetno društvo osnovna celica našega narodnega življenja. Ker so doberdobski pevci bili pred nekaj tedni na proslavi krvodajalcev Rdečega križa Slovenije v Kranju in so tam tudi nastopili, jim je Rdeči križ Slovenije podelil priznanja. Za to je poskrbel predsednik doberdobske krvodajalske sekcije Jože Ferletič, priznanja so dobili Ignacij Ota in pevci. Ferletič je poudaril, da je doberdobska krvodajalska sekcija, ki šteje 86 aktivnih članov, med najboljšimi v deželi, saj so ti krvodajalci lani dali 335 steklenic krvi, kar pomeni več kot 80 litrov krvi. Na zaključni večer so doberdobski pevci povabili tudi svoje žene in s tem tudi uvedli prijetno navado, ki naj se razvije povsod v naših društvih. Predsednik PD »Jezero* Karlo Ferletič je izročil zlato kolujno prof. Silvanu Križmančiču S {Jrijetno slovesnostjo so pevci zbora »Jezero* v Doberdobu prejšnji večer zaključili letošnjo delovno sezono in izkoristili priložnost, da so Pevci prosvetnega društva »Jezero* so ženami zbrali na večer, zaključil letošnjo dejavnost počastili tudi prof. Silvana Križ-mančiča, pevovodjo, ki je njihov zbor vodil celih petnajst let. To ni maihna doba če pomislimo, da je ta zbor v tem dolgem razdobju veliko napravil, imel nad 1.000 vaj, na katerih so pevci bili kar dvatisoč ur, naučili so se 60 pesmi, imeli so 250 nastopov v našem zamejstvu, širom Slovenije, v Makedoniji in tudi v drugih krajih Italije in Koroške, pripravili gramofonsko ploščo partizanskih pesmi, sodelovali pri sestavi plošče «Primorska poje* in imeli povrhu še nešteto radijskih nastopov. Ko je našteval vse te številke je predsednik prosvetnega društva »Jezero* Karlo Ferletič imel pred 'očmi važno vlogo, ki jo je v vasi o-digralo in jo seveda še vedno igra prosvetno društvo. Marsikdaj ni delo pevcev in celotnega društva pra vilno cenjeno, tako kot bi sicer moralo biti. Karlo Ferletič je v svojem posegu povedal, kako so pred petnajstimi leti z nadaljevanjem tradicije začeli skoro znova, kako so postopno rasli in dosegli uspeh za uspehom, kako so skušali odpreti tudi glasbeno šolo in kako so raz vijali prosvetno dejavnost tudi na drugih področjih, ne samo na zborovskem. Društveniki so pred dve ma letoma z navdušenjem obnovili prosvetno dvorano. Društveno delo je morda v zadnjem času nekoliko zamrlo, treba ga je obnoviti s prilivom mlajših moči in z iskanjem novih kulturnih in društvenih pri jemov. Slike s pobratenja Sovodenj in Škofje loke Pred županstvom je Škofjeločane sprejel župan Jožef Češčut s sodelavci in zastopniki manjšinskih organizacij ter veliko množico domačinov. Po govorih so zastopniki obeh občin položili venec pred spomenik padlim v NOB, zbora iz Žirov in z Vrha pa sta zapela dve pesmi. (Foto Miro Kuzmin) **■ " >''■» --'lip”* »» S ™- - —— — - * v * Ji' % .vš& v .. ■ mmm Na čelu sprevoda po glavni so vode n jaki cesti od «kamna» do županstva Je korakala godba na pihala iz Žirov v slikovitih gorenjskih narodnih noSah. (Foto Miro Kuzmin) ■ ■111111111111111111111111; K^HM {IIIIMIIIIIIIIIII II lllllllllltUIIIIIIIHIlIlHMIIftlMIHIIIIItintlllllinilfllMIIIIMIItltlllfniiniimUtUIIIIMIIIII MII til MII llllllimuiltlllllllll IIIIM * ■ • •PTKJOtoi :Š 5 PEVOVVdjM IVANOM KLANJŠČKOM Pevci števerjanskega »Briškega griča* so za nekaj mesecev dali note v arhiv Prenovljeni in pomlajeni zbor vadi že leto in pol, letos je nastopil tudi na reviji Primorska poje • «Spet se bomo sestali v septembru,> pravi pevovodja Prejšnji teden so člani moškega pevskega zbora «Briški grič* v Šte-verjanu odložili za nekaj mesecev note in prekinili vaje. Sprostili se bodo, nekateri na počitnicah, drugi pa na domačem polju ali v domačem vinogradu, kjer bodo imeli polne roke dela v tem poletnem času. O vlogi in pomenu tega zbora smo se pogovorili z Ivanom Klanjščkom, mladim vsestranskim ljubiteljem glasbe. Ivan Klanjšček se z glasbo ukvarja že od mladih let, ko je bil gojenec goriške Glasbene šole, se tam spoznal z inštrumenti in se zav- ..■?w *f?!m Ivan Klanjšček Moški zbor »Briški grič* na letošnji reviji Primorska poje v Krminu zel za ustanovitev slovenskega zabavnega ansambla. S tem svojim konjičkom se ukvarja že dolgo vrsto let, sedaj dela v ansamblu narodne glasbe »Briški slavček*, v katerem so trije Števerjanci in dva glasbenika iz Nove Gorice, ter nastopa na raznih naših prireditvah. Ivan Klanjšček pa se ukvarja tudi z zborovskim petjem, svojčas kot član pevskega zbora »Briški grič*, sedaj pa kot njegov pevovodja. Zbor, bil je tudi v mešani sestavi, je imel svoje uspehe in tudi svoje krize, predvsem zaradi prepogoste menjave pevovodij. Pred približno letom in pol dni so se števerjanski pevci spet zbrali. Ivan Klanjšček je iz tega obnovljenega zbora izločil tiste, ki niso dajali dovolj jamstva za resno in vztrajno delo. V začetku jih je bilo deset in kmalu so nastopili v tej novi sestavi prvič na lanski Prešernovi proslavi, za- KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA - Ulica Morelli 14 Tel. 2206-2207 TELEX 46412 AGRI BANK VSE BANČNE USLUGE - MENJALNICA tem pa še ob otvoritvi prvomajske vinske razstave. Po letu in pol dni je v zboru 25 pevcev, povečini mladih ljudi. V novi sestavi so nastopili na letošnji Prešernovi proslavi, prvič izven domačega kroga pa so nastopih na reviji »Primorska poje* v Krminu pred zelo številno publiko, ki je toplo pozdravila prizadevanja tega novega zbora. Še prej so pevci sodelovali v združenem pevskem zboru na svečanosti ob položitvi temeljnega kamna Kulturnega doma v Gorici lani decembra. Pred petnajstimi dnevi pa je zbor nastopil na poletni prireditvi društva »Andrej Paglavec* v Podgori. Zatem so vaje, ki so jih imeli stalno na sedežu prosvetnega društva na Valerišču, prekinili, Z vajami bomo nadaljevali septembra, nam pove Ivan Klanjšček, in prepričan sem, da bodo takrat prišli nanje vsi dosednji pevci, poleg teh pa si želim še novih, pa čeprav iz kake bližnje vasi, da bi zbor okrepili in z njim še usoešneje nastopali doma in v drugih krajih. Važno je, nam je še dejal pevovodja, da ima prosvetno društvo »Briški grič* svoj aktivni zbor. Tako se bo razširilo delovanje društva, tako bo moč sedanjim dejavnostim cjodati Š3 druge. Notranjost društvenega sedeža je sedaj z novo opremo vabljiva, tako da lahko pride vanj ti di marsikdo, ki mu prej ni bilo do tega. Pogovor z Ivanom Klanščkom smo zaključili z priznanjem njemu in vsem štever.janskim pevcem, da so se spet zbrali in z željo, da bi po ponovnih vajah od septembra dalja spet slišali zbor tako v števerjaiiu kot v drugih naših dvoranah. MARKO VVALTRTlSCH Pnmor?ln "dnevnik KULTURA 25. junija 1978 RAZGOVOR Z A VTORJEM PROF. ERNESTOM PETRIČEM Gradivo o narodnih manjšinah z vidika mednarodnih pravnih norm Doslej najbolj sintetično delo o tem vprašanju Založba *Obzorja» iz Maribora je izdala knjigo E. Petriča, profesorja za mednarodne odnose na fakulteti za politične vede, sociologijo in novinarstvo v Ljubljani uMednarcdno varstvo narodnih manjšim. Avtor je v svoji knjigi strnil gradivo o narodnih manjšinah z vidika mednarodnih pravnih norm, zgodovinsko obdelal nastanek in razvoj norm, podrobneje opisal tendence za časa dejaimosti Društva narodov in se lotil analize vsebinskega in formalnega dela, ki ga je po drugi svetovni vojni opravila na tem področju Organizacija združenih narodov s svojimi posebnimi odbori, komisijami in drugimi telesi. Obenem je avtor obdelal tudi pojem narodnosti in narodne manjšine, ne da bi pri tem osredotočil osrednjo pažnjo na formalistično opredelitev teoretičnega pojma manjšine, ker sam poudarja, da je ta pojem težko shematizirati. Avtorjeva pozornost se je osredotočila tudi na nekatere konkretne primere manjšinske problematike, zlasti pa na razglabljanje o položaju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in Avstriji. Delo je izredno zanimivo, tehtno, znanstveno utemeljeno in poleg vsega še nadvse aktualno. Po vsej verjetnosti je Petričeva knjiga doslej najboljše sintetično delo o tem vprašanju in bo brez dvoma služila kot temeljni tekst za vsakogar, ki se hoče resno baviti z narodnostnim vprašanjem. Prav zaradi tega je naš list namesto navadne recenzije pripravil z avtorjem E. Petričem pogovor, v katerem je odgovoril na naslednja vprašanja: — Kak« gledate na možnosti rešitve slovenskih manjšinskih problemov; ali so sedanji pravni instrumenti v Avstriji in I-taiiii dovolj elastični, da bi bile možne rešitve v smislu manjšinskih zahtev? — Dr. Petrič, vemo da se že leta bavite z narodnostnim vprašanjem in da ste o tem že leta pisali. Zakaj ste se lotili takega sintetičnega dela? — Res me že od študentskih let zanima narodnostna problematika. Kot profesorja mednarodnega prava me seveda še posebej zanimajo mednarodno - pravni vidiki narodnostne problematike. Pri nas je doslej edino monografsko študijo o mednarodnopravnem varstvu manjšin napisal I. A. Pržič — pred skoraj pol stoletja — in torej že dolgo ni več uporabna. Na zahodu je po vojni sicer izšlo nekaj takih študij (Claude, Hoden, Bagley, Balogh, Duparc, Macartney idr.), kj pa so seveda vse meščansko obarvane. Slovenci se bolj kot marsikateri drug narod srečujemo s konkretnimi narodnostnimi problemi in še kako je potrebno, da se pri utemeljevanju naših zahtev poslužujemo mednarodnega prava, to je, da naše zahteve znamo utemeljevati s pravom. V mednarodnem pravu imamo danes več splošnih konvencij in deklaracij, Jci so predvsem plod prizadevanj v OZN in ki posredno ali neposredno zagotavljajo pravice pripadnikov narodnih manjšin. Številni mednarodni organi danes obravnavajo tudi manjšinsko problematiko. Še več. danes že obstoje ali se rojevajo postopki pred mednarodnimi organi, ki naj bi zagotavljali tudi spoštovanje manjšinskih pravic. Vse to pa je še premalo znano in proučeno. To bi bili glavnj razlogi, da sem se lotil tega dela. Seveda me je pri tem vodila želja. dati svoj skromen intelektualni prispevek tisočletnemu boju slovenskega naroda, točneje njegovih delov, naših zamejcev, za obstoj, za njihove pravice. — V svoji knjigi razpravljate tudi o pojmu narodna manjšina. Ali mislite, da bi morale rešitve za odprte probleme narodnosti izhajati iz nekih splošnih načel ali iz vsake situacije posebej? — Narodnostno ali manjšinsko vprašanje se danes v svetu kaže v zelo različnih, pestrih pojavnih oblikah. Vzemimo kot primer samo Italijo, kjer je težko v docela iste kalupe stlačiti problematiko n.pr. Slovencev, Furlanov, Ladin-cev, J. Tirolcev, Francozov, Okci-tancev, Hrvatov v dolini Molise, da nekaterih drugih ne omenjam. Še zlasti je obilo različnosti, če se ozremo na izvenevropska območja, kjer se narodnostno vprašanje kaže pogosto v nam docela tujih razsežnostih. Zato je doslej tudi bilo toliko nepremostljivih težav pri prizadevanjih za definiranje pojma narodna manjšina. Iz povedanega bi sledilo, da je vsako narodnostno vprašanje treba reševati v njegovi konkretnosti. Vendar, neka temeljna izhodišča pa so vendarle skupna in ta je najti prav v mednarodnem pravu. To pa je zlasti, da je treba zagotoviti obstoj in razvoj vsem na-rodnostinm skupnostim, da je potrebno odpraviti vsakršno diskriminacijo, dr je prav za to, da bi se zagotovila enakopravnost, potrebno v prid manjšinskih skupnosti -in njihovih pripadnikov pod-vzemati posebne, konkretnim o-koliščinam ustrezne varstvene u-krepd. Tudi znotraj posamezne države je manjšinskim skupnostim potrebno zagotavljati načeloma enake pravice, konkretno u-resničevanje pravic pa bo seveda odvisno od konkretnih okoliščin. — Ne zaostaja morda pozitivno pravna normativa na mednarodnem in državnem področju BERITE REVIJO za resničnimi potrebami, zahtevami in razvojem narodnosti? — Pravna regulativa položaja narodnosti se resda razvija počasi in mukatrpno na mednarodni ravni pa tudi v večini posameznih držav. In pogosto se še tista pozitivno pravna določila, ki so že nastala, skušajo čimbolj restriktivno tolmačiti. Vendar to ne pomeni, da nimamo danes v mednarodnem pravu — in to sem skušal pokazati v svoji knjigi — kar solidne pravne osnove za uveljavljanje narodnostnih pravic. Zaostajanje pozitivno pravne regula-tive na mednarodni ravni se ka že predvsem v dveh smereh. Ni se se v zadostni meri uveljavila zaščita narodnostnih skupnosti kot takih, pretežno imamo opraviti le z — sicer tudi pomembnimi — pravicami posameznika. In ni še dovolj uveljavljeno spoznanje, da ne zadoščajo predvsem pravice v iezikmmi in kulturni sferi, temveč, da je še kako pomembna zaščita pravic narodnosti v ekonomski in socialni sferi življenja. Toda postopno se ta spoonanja.-«* tirajo v mednarodno življenje. Pomembni korakj v to smer so bili storjeni prav naTTežaškečtK Mislim zlasti na mednarodno konferenco o manjšinah v Trstu. Naj omenim, da je v postopku za sprejem v OZN osnutek posebne deklaracije o pravicah narodnosti, ki ga je predlagala Jugoslavija in, kj bo, če bo oziroma ko bo sprejet, pomenil velik korak na prej v razvoju mednarodnega varstva pravic narodnih manjšin prav v tej smeri. — Vidite, s tem je takole. Če obstoji politična volja v neki državi je tudi brez obsežnih pravnih instrumentov moč ustrezno reševati manjšinske zahteve Takrat pravne garancije niso posebej pomembne. Če pa je manjšina v položaju — in tako je v Avstriji pa tudi v Italiji — ko si mora stalno prizadevati za svoje pravice, so seveda pravna zagotovila še kako pomembna. Mislim, da je zlasti čl. 7 avstrijske državne pogodbe dobra osnova za zagotovitev položaja slovenske manjšine v Avstriji. To pa seveda še zdaleč ne velja za zakone, ki so jih v Avstriji doslej sprejeli za izvajanje določil čl. 7 avstrijske državne pogodbe in katerih očiten namen je bil skrčiti pravice iz čl. 7 državne pogodbe. Suma sumarum ti zakoni pomenijo grobo kršitev mednarodno - pravnih obveznosti Avstrije iz čl. 7 državne pogodbe in seveda niso ustrezna osnova za rešitev manjšinskih zahtev. Naj omenim, da sem to brez velikih težav pokazal v svoji knjigi. Osimski sporazum tako rekoč poziva stranki pogodbenici, torej tudi Italijo, da sprejme v sferi notranjega prava ukrepe v prid slovenske manjšine. Po tem, ko je formalno Posebni statut nehal veljati, tudi na Tržaškem ni več ustrezne pravne re-gulative, ki bi dovolj jasno zagotavljala manjšinske pravice, ne-glede na to, da se je tudi prej pogosto postavljala pod vprašaj izvršljivost določil Posebnega statuta. Torej ne moremo govoriti, da bj v Italiji že imeli opraviti s pravnimi instrumenti, ki bi o-mogočali rešitve v smislu zahtev manjšine. Sprejem takih instrumentov je ne le nuja, temveč iz duha osimskega sporazuma izhajajoča obveznost. — Ali je osimska pogodba dobra podlaga za optimalno rešitev slovenskih problemov v I-taliji? — Temeljni namen osimske pogodbe ni bila ureditev manjšinskega vprašanja, Vqnflar je v tej pogodbi, v zvezi z drugimi vprašanji, ki jih ureja, tudi manjšinsko vprašanje dovolj solidno urejeno. V čl. 8 je zagotovljeno, da ostane varstvo slovenske manjšine na tisti ravni, kot jo je določal Posebni statut. Preambula, ki je nesporno tudi zavezujoči del pogodbe, pa gre dalje. Izraža privrženost strank pogodbenic «na-čelu največjega možnega varstva pripadnikov manjšin* in se pri tem tudi sklicuje na razne akte OZN. To «največje možno varstvo* v skladu z akti OZN in «raven» varstva, kot jo je določa] Posebni statut, je Italija dolžna načeloma zagotoviti vsej slovenski manjšini. Če ne bi ravnala tako, bi ravnala ravno v nasprotju z določili v preambuli k osimski pogodbi omenjenih aktov OZN, ki jim je skupni temeljni kamen načelo enakopravnosti, načelo torej, ki ne dopušča gradacije neke manjšinske skupnosti v isti državi v razne kategorije glede na obseg pravic. Če upoštevamo povedano, predvsem pa, če upoštevamo večkrat izraženo voljo obeh strank pogodbenic, da v duhu o-simske pogodbe uredita tudi manjšinsko vprašanje, lahko zatrdimo, da je prav ta pogodba dobra mednarodno - pravna podlaga za rešitev slovenskih problemov v I-taliji, ki pa ji morajo čimprej slediti notranje - pravni instrumenti. Intervju pripravil KAREL ŠIŠKOVIČ PRED KONCEM ŠOLSKEGA LETA 1977- 73 Zaključne akademije študentov šole GM Mladi muzikanti pokazali zanesljivo znanje in lep napredek v šolanju - Pomemben nastop 3 zborovskih ansamblov Trio Glasbene matice (Jagoda Kjuder, violina. Iztok Kodrič, violončelo, Tomaž Simčič, klavir) Na šoli Glasbene matice so se včeraj v glavnem končali izpiti in šolsko leto se je s tem zaključilo. K uspehom letošnjega glasbenega šolanja se bomo še povrnili, dolgujemo pa našim bralcem še nekaj poročil z zadnjih zaključnih akademij 11. maja je bila v Mali dvorani Kulturnega doma 1. zaključna akademija, na katerj so se kot izvajalci predstavili; Aljoša Starc (iz klavirske pripravnice-, Fede-rioo Monti (3. razr. klavir), E rika Slama (4. razr. flavta, pri klavirju prof. Dina Slama), Damjana1 Kralj (4. razr. klavir), Marko Bitežnik (4. razr. violina, pri klavirju prof. Mojca šiškovič), Aleksandra Udovič (4. razr. klavir), Igor Starc (5. razr. kitara), Bogdan Kralj (2. razr. klavir) in Trio klarinetpv (Igor Košuta, Miran Košuta in Adrijan Pahor). Na programu so bili avtorji: Aprea, J. S. Bach, Bartok, Beethoven, Čajkovski, Haendel. Škerjanc, Lul-li, Zipoli, Tarrega, Chopin in Bouffil. 19. maja je bila, prav tako v Mali dvorani Kulturnega doma, II. zaključna akademija. Če so NOVA PRILOŽNOST ZA OBOGATITEV KNJIŽNIH POLIC Paket izvirnih slovenskih del pri Državni založbi Slovenije v Posebno zanimanje vzbuja prva od treh knjig Zupančičeve proze Državna založba Slovenije je izdala šest izvirnih slovenskih del in z njimi prispevala znaten delež k domači literarni tvornosti. Ne gre sicer izključno za dela, ki bi >ila nova. Gre tudi za ponatise, toda hkrati za pomembne izdaje, kot je n.pr. VII. knjiga Župančičevega zbranega dela. Skratka gre za zanimive in koristne izdaje, ki pomenijo tehten prispevek k slovenski kulturi. Tega se je zavedala tudi založba, ki je knjige predstavila javnosti na- posebni tiskovni konferenci, katere so se udeležili tudi uredniki, avtorji in predstavniki založbe. Oton Župančič: ' Zbrano delo, VII. knjiga Sedma knjiga Zupančičevega zbranega dela predstvalja prvo od treh knjig Župančičeve proze. Žu pančič je bil predvsem lirik, to da v času med obema vojnama je predstavljal osrednjo osebnost ■ llllllllimilllHIIIIIIliaHllllllllllltnHIIItItIBIIMMIIIIIIIIIIIHHiailtIMIIIIIItllHIIIIMIIIIIIIIIIIIIIimilllUIIIIIIIIIHIUHiailllllllllllfHllllllIlHIIItmillllIHMIllUMIIIIIIIIItll PUBLICISTIČNA DEJAVNOST MADŽAROV V SRS Zaokrožena podoba dejavnosti madžarske narodnostne skupnosti Knjiga je izšla v 1400 izvodih samo v madžarščini in je namenjena prebivalcem na dvojezičnem območju LENDAVA — čeprav knjiga Narodnostna politika - narodnostne pravice, ki sta jo v 1400 izvodih izdali narodnostni samoupravni interesni skupnosti za prosveto in kulturo lendavske ter murskosoboške občine, ni prva publikacija iz življenja madžarske narodnosti v Sloveniji, prinaša dokaj zaokroženo podobo iz dejavnosti narodnostne politike in narodnostnih inštitucij. Ker je knjiga le v madžarskem jeziku, brez obširnejšega povzetka v slovenščini — kar ji delno štejemo za pomanjkljivost, ker so bile dosedanje tovrstne publikacije dvojezične, je namenjena predvsem prebivalcem na dvojezičnem območju naše republike; v njej pa bodo vrsto zanimivih in tehtnih podatkov dobili tudi bralci v Vojvodini, na Hrvaškem ali v LR Madžarski. Uvodni prispevek, napisal ga je Ferenc Hajos, govori o pravnj u-reditvi narodnostnih vprašanj. Avtor je uporabil skoraj vse, zlasti pa najpomembnejše dokumente, ki govorijo o narodnostnih vprašanjih v Jugoslaviji, še posebej ustavno ureditev, začenši z ustavo Federativne ljudske republike Jugoslavije iz leta 1946 do zadnje jugoslovanske ozirom., slovenske ustave, zraven tega pa še številne zakone, ki izhajajoč iz ustave urejajo narodnostna vprašanja. Važno vlogo socialistične zveze delovnih ljudi na narodnostnem področju opisuje urednik publikacije Sandor Varga. Znanj na rodnostnj delavec je v tem tekstu zajel obdobje med leti 1960 in 1975, ter opredelil vsestransko angažiranost te organizacije v narodnostni politiki. O narodnostnih samoupravnih interesnih skupnostih in še nekaterih vprašanjih je napisala Zsuzsana Bati Konc — gre za samoupravni skupnosti, ki po sprejetju slovenske ustave v letu 1974, skrbita za kulturno -prosvetna vprašanja in bolj organizirano nadaljujeta že zastavljeno delo na tem področju, hkrati pa sodelujeta tudi z matičnim narodom. Publikacija v nadaljevanju predstavlja družbenopolitične delavce iz narodnostnih vrst. in sicer: Sandor Varga, Feren Hajos, Erno Eory; dalje je objavljen obširen prispevek o informativni dejavnosti; Ivo Orešnik pa opisuje dvojezično slovensko madžarsko o-snovno šolstvo; Maria Feher in Rozsa Kercsmar sta opisali dvojezične vzgojno - varstvene ustanove. Iz knjige izvemo, kako so urejene dvojezične knjižnice oziroma knjižnice na dvojezičnem območju. Zlasti pa je zanimiv prispevek Jozsefa Varge, ki predstavlja založniško in sploh literarno ustvarjalnost med prebivalci madžarske narodnosti v Sloveniji. Ta ustvarjalnost je posebno v zadnjih letih naredila viden vzpon, nemalo tudi po zaslugi murskosoboške Pomurske založbe, ki ob financiranju s strani republiške kulturne skupnosti izdaja leposlovna dela, nastala med Madžari v Sloveniji. Jozsef Varga prične svoj tekst z deli Lajosa Vlaja, sicer pa so predstavljeni že uveljavljeni pisci iz narodnostnih vrst: Jozsef Varga, Sandor Szunyog, in Pal Szomi. Ob njih najdemo tudi nekatera nova imena, predvsem iz mlajše literarne generacije: Zsuz-sa Bati Konc. Erzsebet Bernyak, Lajos Bence, Erzsebet Rozsman, Janos Toplak, to so zlasti pisci, ki še nimajo samostojne zbirke ali knjige, objavljajo pa v Nepuj sagu — tedniku, ki ga izdajajo v Lendavi, ali v vsakoletnem Nap tarju — madžarskem koledarju, nekateri pa tudi v revijah, ki izhajajo v Vojvodini. Na koncu zapisa so predstavljena tudi dvoje- zična, slovensko - madžarska literarna dela, ki so izšla v sodelovanju med Pomursko založbo in založbo Europa v Budimpešti. V njih so zastopani France Prešeren, Matej Bor, Oton Župančič, Ivan Cankar, Fran Levsik. Beno Zupančič, Tone Seliškar. V knjigi je tudi ekspoze Geze Bačiča na skupnem zasedanju slovenske skupščine, ko so lani razpravljali o narodnostnih vprašanjih; objavljeni pa so tudi predlogi, sklepi in priporočila s te seje. Knjigo lepo ilustrirajo fotografije iz življenja na dvojezičnem slovensko - madžarskem območju Slovenije, predvsem v dveh pomurskih občinah. Narodnostni samoupravni interesni skupnosti za prosveto in kulturo sta očitno naredili prav, ko sta se odločili za publikacijo, v kateri je predstavljeno narodnostno življenje Madžarov v Sloveniji ; odločili sta se za predstavitev poklicnih inštitucij in seveda družbenopolitičnih organizacij, ni pa zajeta ostala, predvsem amaterska kulturna dejavnost. Tega knjigi ne štejemo v slabo, saj v Lendavi izhajajo tudi tako imenovani Lendavski zvezki, ki v vsaki številki, v slovenskem in madžarskem jeziku obravnavajo eno tematsko področje, na primer kulturo, kulturno zgodovinske znamenitosti, narodnostno, se pravi dvojezično šolstvo in podobno. Kmalu bo izšla tudi brošura oziroma knjiga, v kateri bodo zbrani materiali s skupne ga zasedanja slovenske skupšči ne lani 28. aprila, ko so obrav navali aktualna vprašanja Ma džarov in Italijanov v Socialistih ni republiki Sloveniji. To bosta dve publikaciji, in sicer ena v slovensko madžarskem, druga pa v slovensko - italijanskem prevodu. ERNEST RUŽIČ slovenske kulture. Zato se je z raznimi članki in govori udejstvoval v slovenskem kulturnem življenju. Razen tega pa je sam pisal tudi prozo. Po knjigah lirike, otroških pesmi in dramatike je prišla na vrsto proza. Tako pomeni sedma knjiga začetek nove zvrsti, obenem pa osrednje zbra nega dela, saj bo to obsegalo tri knjige proze in tri knjige kore-spodence. Sedaj izšla sedma knji-* ga je torej prva knjiga županči : čeve proze. Prinaša leposlovno i prozo, članke o upodabljajoči u-1 metnosti, slovstvene ocene, članke in govore. Knjiga vsebuje torej najprej leposlovno prozo, ki jo je malo, ki je tudi memoarska po vsebini, ki pa predstavlja po svoje male bisere Župančičeve umetnosti. Naj omenimo n.pr. črtico: Iz beležnice Pavla Kuzme, v kateri oživlja spomin na Cukrarno, Krosno m Nagel pogled v preteklost, kjer oživlja spomin na rodno Belo kraiino. Drugi del knjige predstavljajo članki o upodabljajoči umetnosti. Ti bodo morda marsikoga presenetili, toda Župančič je imel velik1 smisel za risanje in akvarelistiko. Zanimiv je pogovor o Bernekerjevem spomeniku Trubarja, ki stoji ob vhodu v Tivoli, pomembno je tudi razpravljanje o Rodinu. V tretjem delu knjige so Župančičevi govori, ocene in članki, med katerimi so pomembni predvsem štirje članki oz. govori o Prešernu, pa znani esej Ritem in metrum. Ti sestavki izražajo tudi Župančičevo navdušenje za ljudsko poezijo. Knjiga ima skoraj 150 strani o pomb. ki so delo urednika Jožeta Mahniča in ki prikazujejo kakšna so bila urednikova uredniška načela. Še prej pa so poleg nekaterih neobjavljenih Župančičevih proznih sestavkov in neobjavljenih spisov o slovstvu objavljene pesnikove misli o sebi in ustvarjanju. Tu je tudi edini avtorizirani Župančičev intervju. Sedma knjiga Župančičevega zbranega dela je torej pomembna knjiga v okviru zbranega dela, za katerega si ;amo želimo in upamo, da bo izhajalo hitreje kot doslej. Ferdo Kozak: Kralj Matjaž Pod naslovom Kralj Matjaž je izšlo v knjigi celotno odrsko delo Ferda Kozaka, kakor ga je izbral in uredil (s sodelovanjem pisateljevega sina Primoža Kozaka) Bojan Štih. Ta je napisal tudi spremno besedo in v njej ovrednotil pomen Kozaka kot slovenskega dramatika iz časa med obema vojnama. Ferdo Kozak se je začel z dramatiko ukvarjati pred prvo svetovno vojno, vendar so ta de la ostala pri poskusih, zaklenjenih v predal. Iz tistega časa je Velikomestna komedija, drama Opol noči ir. Vrnitev. Prvi deli sta bi li uprizorjeni leta 1912, Vrnitev pa doslej sploh ni bila uprizorjena. Leta 1938 je Kozak v Sodobnosti objavil prvo dejanje drame Kralj Matjaž, ki je prvo uprizo ritev doživela šele leta 1974. Tik pred vojno sta bili uprizorjeni komediji Profesor Klepec (prvotno Peter Klepec) in Vida Grantova (prvotno Lepa Vida), po vojni pa je nastala še Punčka, ki pa je avtor ni dokočal in sta jo po pi sateljevih konceptih dovršila sin Primož Kozak in Josip Vidmar. Zadnja odrska stvaritev so Ječe, ki jih je pisatelj napisal leta 1944 v taborišču v Južni Italiji. Kot je zapisal urednik Bojan Štih je knjiga nastala ob potrebi, da se predstavi vsa dramatika Ferda Kozaka. Postavljena je z vidikov dramatike in skuša odgovoriti na vprašanje razvoja slovenske dra matike med Kraigherjem in sodobnimi mladimi dramatiki. Zna čilnost te zbirke je, da je bila drama Vrnitev najdena še v rokopisu, da je Kralj Matjaž doživel prvo predstavitev pred tremi leti in da je zadnji tekst nastal ad hoc med vojno za potrebe kulturnega nastopa v Bariju., Tako po men; knjiga Ferda Kozaka dramatike dokočno umetniško afirmacija tega dramatika, obenem pa pričevanje dobe. > ,.\ Bojan Štih: Faustove improvizacije Margeriti Podnaslov knjige esejista, dra maturga in publicista Bojana Štiha pove, da gre za trinajst esejev o ljubezni, umetnosti, in Car-nioli, za esoje nastale v letih 1974-1977. ki so bili tudi skoraj vsi že objavljeni v prilogi Dela. Gre za poskus lirsko-epske meditacije, ki skuša ob raznih zunanjih pobudah poiskati nove vrednote umetnosti, ljubezni in domovine. Branko Šomen: Tujina To ,ie nova pesniška zbirka pisatelja, novinarja in vsestranskega literarnega ustvarjalca Branka Šbmna, doma iz Maribora, ki je izdal že,,Jvrsto knjig, pesniških, zbirk, romanov in humoresk. Knji ga Tujina ima poleg prologa tricikle pesmi, ki jih označujejo mesta Praga, Varšava in Budimpešta. Nedvomno je to doslej naj-bolja pesniška zbirka Branka Somma, nastala ob podobah iz tujine. To pa seveda ni zbirka potopisne poezije temveč gre za tujino, ki je v pesniku in nas samih Tako ob zunanjih povodih, Sl. Ro. (Nadaljevanje na 7. strani) < 7 % „ tr> Komorni zbor VM # šolskim komornim orkestrom Mladinski pevski zb«r Glasbene matice iz Trsta se na prvi predstavili po večini študentje iz nižjih letnikov, so tokrat nastopili z izjemo Roberte Torzullo (pripravnica, klavir) oni iz višjih letnikov in sicer: Vilma Padovan (2. r.sr. klavir), Ksenija Brass (3. r.sr. klavir), Tea Košuta (1. r.v. klavir), Savica Malalan (2. r.v. klavir), Evald Crevatin (1. r.v. trobenta, pri klavirju Tomaž Simčič), Kvartet za kljunaste flavte (Kristina Hmeljak, David Pupulin, Simona Slb; kar, Andrej Pieri) ter Klavirrid trio (Jagoda Kjuder, Iztok 1 -drič, Tomaž Simčič). Na programu so bili avtorji: Clementi, Ka-balevsky, Bartok, Chopin, Scarlat-ti, Schumann, Haydn, J. S. Bach-,, Reger, Rahmaninov in Anonimo. O tretji zaključni akademiji,; na kateri so sodelovali gojenci glasbene šole iz Zagorja ob Savi in konservatorija «G. Tartini* iz Trsta, smo že poročali, zato preskočimo na IV. zaključno akademijo, ki je bila 5. junija v Mali dvorani Kulturnega doma. Na njej so nastopili nekateri študenti, ki so se predstavili že na prejšnjih akademijah seveda v glavnem z drugimi deli, pa tudi nekateri novi. Tako smo lahko poslušali: Ano Sosič (4. r, klavir), Igorja Kureta (2. r.sr. violina, pri klavirju Bogdan Kralj), Rudija Žagarja (L r. petje, pr| klavirju prof. Silva Hrašovec), Alenko Podgornik (2. r.sr. klavir), Eriko Slamo (4. r. flavta, pri klavirju prof. Dina Slama), Teo Košuto (1. r.v. klavir), Borisa Pangerca (3. r. petje, pri klavirju prof. Silva Hrašovec), Savico Malalan (2. r.v. klavir). Koncertni duo (Silvio Pibrovec, 2. r.v. klarinet, prof. Mojca šiškovič klavir) in Klavirski trio (Jagoda Kjuder, violina. Iztok Kodrič, violončelo, Tomaž Simčič, klavir). Kot celota je ta IV. akademija najbolj uspela po kvaliteti izvajanja in pestrosti zastopanih inštrm mentov, skupin in petja. Zlasti moramo poudariti odlično izvedbo Webrovega «Grand duo concertan-te op. 48». v katerem sta klarinetist Pibrovec in pianistka Mojca šiškovič potrdila visoko izvajalsko raven. Prav tako dobro je muziciral tudi Klavirski trio v Rah-maninovem Elegičnem triu v g-molu št. 1. Naslednja akademija, ki je bila na sporedu 12. junija, je bila posvečena nastopu vseh treh pevskih zborov, ki delujejo v okviru Glasbene matice v Trstu. Najprej je zapel ‘okrog’ 30-članski otroški pevski zbor pod vodstvom dirigenta Stojana Kureta ob klavirski spremljavi Bogdana Kralja in ogrel s svojo prisrčnostjo in čistim petjem. Za njim se je, vedno pod vodstvom Stojana Kureta in ob klavirski spremljavi Bogdana Kralja, predstavil 45-članski mladinski pevski zbor v mešani sestavi in v starosti pevcev od 10. do 15. leta. Zbor. ki se je lepo uveljavil že na reviji slovenskih mladinskih pevskih zborov v Zagorju ob Savi (o čemer smo že poročali), je še enkrat pokazal, da je dirigentu uspelo ustvariti homogeno pevsko telo, glasovno ulito in disciplinirano v izvajanju. Pel je sproščeno z dokaj nazorno zlitostjo v posameznih frazah in je sploh potrdil, da bodo iz njega v kratkem času nedvomno izšli kvalitetni pevci za komorni zbor GM. Na sporedu je imel nekaj lažjih, nekaj pa tudi zelo zahtevnih skladb Simonitija, Gobca, Kogoja, Arniča, Žganca in Vodopivca. Zadnji se je predstavil Komorni zbor pod vodstvom Janka Bana ob klavirski spremljavi Tee Košu to ve in ob spremljavi šolske-ka komornega orkestra. Zbor se še vedno bori s svojo maloštevilč-nostjo, saj šteje le kakih 20 pevcev in še ti niso vedno vsa prisotni na vseh vajah. Najprej j« zapel tri Gallusove madrigale, od katerih mu je prvi «Libertas anirni cibus* še najbolj ležal. Zanimivi in dobro izvedeni so bili tudi odlomki iz moteta Janeza Krstnika Dolarja «Miserere mei deus*. Če bi se glasovno okrepil, bi zbor lahko df.l nedvomno več, zato bo treba v tej smeri narediti več naporov. Celoten program so zbori ponovili 16. t.m. v gledališču «France Prešeren* v Boljuncu. In končno imamo še harmonikarski večer, ki je bil 17. t.m. v Kulturnem domu, na katerem so se predstavili mladi harmonikarji Andrej Hrovatič (3. r.). Fulvio Jurinič (3. r.), Corrado Ro-jac (3. r.), Andrej Kalc (4. r.), Aleksander Beltrami (5. r.), Štefan Bembi (5. r.) in pa na koncu harmonikarski ansambel pod vodstvom prof. Kla.dija Furlana, s petimi skladbami. Vsi nastopajoči so pokazali lepo znanje, ansambel pa tudi ubranost. j. k. Hiiiiiiiiiiiiiiiin 111111111111111111111111 m mili iiiiiuii iniiiiiiiiiiiimiii mili n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimin mu n iiiiuiimii im iii n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin m im m France Bevk: ZNAMENJA NA NEBU Mladinska knjiga je prevzela hvalevredno prakso, da ‘ je posamezna dela slovenskih pisateljev, posebno tista, ki so primerna tudi za današnjega bralca, začela izdajati v samostojnih knjigah. Tako je pri tej založbi v zbirki Levstikov hram izšel roman Franceta Bevka ZNAMENJA NA NEBU. Zajetna knjiga skoraj 600 strani obsega ta pripovedni tekst, ki je v bistvu trilogija in obsega romane Krvavi jezdeci. Škorpjoni zemlje in Črni bratje ia sestre. Fran ce Bevk je te romane izdal pri goriški založbi Goriška matica v letih 1928-29, prvič pa so pri Državni založbi izšlj skuoaj pod e-notnim naslovom v Bevkovih zbra- nih spisih. Za to izdajo je pisatelj svoje delo temeljito predelal. Zdaj pa trilogija pod enotnim naslovom znova prihaja na knjižni trg v vabljivi Opremi, kj jo je zasnovala Nadja Furlan. Na slovenskem knjižnem trgu bo tako mogoče dobiti tudi to Bevkovo delo, ki doslej ni bilo na voljo. Trilogija Znamenja na nebu sestoji iz treh zgodovinskih romanov. Čas dogajanja je postavljen v leta 1316-1349, dogajanje pa po stavljeno na Goriško. Tolminsko in v Furlanijo. V Krvavih jezde cih je upodobljeno gospodstvo go riških grofov in vazalov ter boji med goriškim grofom in oglejskim patriarhom, škorpjoni zemlje opi- sujejo isti čas in iste razmere, le da je osrednje dogajanje romana postavljeno čez tolminske hribe v Gorico in Furlanijo, zlasti v Čedad. V črnih bratih in sestrah pa opisuje pisatelj zlasti nesreče in nadloge, ki so pestile prebivalstvo tistih krajev, kjer se je vodila borba za oblast. Poleg voj-skh, lakote in kuge so naše kraje mučile še kobilice, poleg seveda davkov, desetin in pozivov na vojsko. V vseh treh romanih nastopa vrsta oseb in dogajanje je pisatelj strnil v obilico napetih dogodkov. Tako kritika in literarna zgodovina uvrščata to Bevkovo trilogijo med slovenske klasične zgodovinske romane. Sl. Ru. ---yy~" tisoska kronika.. g . ______WUI 1 , Giomsi mil H 1 nocc icao =4f Manteron |__ t**’'**'' JCRCh KEKSM rokvvrm mirni I 11U$( V j /-/.V/C/M' r./AV/. . kosmu: h/adn o tndnnti inofdaku j* frn/sMiiml I sonron IB ~ n sin aaxK.m tuarfin V OKVIRU PROSLAV STOLETNICE PD . h Petdeset najlepših po izboru bralcev nornr/i tn(JwioT mladinska knjiga ljubljana Romani, novele in povesti najboljših domačih pisateljev in velikanov svetovne književnosti vam bodo pričarali svet in dogodke, osebe in pokrajine, usodne ljubezni in očarljive lepote iz raznih dežel, in iz različnih obdobij človeške zgodovine. 30 del v 37 knjigah, ki izidejo letos in prihodnje leto, so na podlagi sodobno In strokovno pripravljene ankete izbrali tisoči bralcev in knjižničarjev iz vse Slovenije. V vaš dom prihajajo torej najljubše prijateljice slovenskih bralcev z ilustracijami naših najboljših slikarjev. Večina del v zbirki PETDESET NAJLEPŠIH PO IZBORU BRALCEV je že doživela filmsko, gledališko ali televizijsko upodobitev, kar je najlepši dokaz, da so ta priljubljena leposlovna dela proniknila globoko v zavest in v srca milijonov ljudi. 20 del za tretji letnik zbirke PETDESET NAJLEPŠIH PO IZBORU BRALCEV bodo izbrali naročniki prvih dveh letnikov, zato upamo, da boste tudi vi med njimi, sa| boste lahko s pomočjo anketnega lista izbirali po svojih merilih in občutkih o vrednosti literarnih pripovedi. Tako bo nova knjižna zbirka najbolj priljubljenih leposlovnih del postala vam in vašim otrokom najljubša prijateljica za vse življenje. Petdeset očarl|lvlh In vedno živih pripovednih del DRAGOCENA KNJIŽNA ZBIRKA PO ŽELJAH BRALCEV Ljubezen do dobre knjige In vedno žive umetniške besede je ena najglobljih in najzvestejših ljubezni, kar jih pozna človeštvo. In s takšno ljubeznijo so naši zvesti bralci in knjižničarji iz vse Slovenije izbirali priljubljena pripovedna dela najboljših domačih in tujih mojstrov peresa za novo knjižno zbirko PETDESET NAJLEPŠIH PO IZBORU BRALCEV. Z glasovanjem na podlagi strokovno pripravljene ankete, v kateri je sodelovalo več tisoč bralcev in knjižničarjev iz vse Slovenije sta v naši založbi že pred leti nastali knjižni zbirki ZLATA SLIKANIQA in ZLATA KNJIGA, ki sta doslej dosegli naklado 25.000 in 35.000 izvodov. Tedaj so mladi bralci odločili, katere izmed prebranih knjig sodijo v zbirko najboljših in najljubših knjig. Tokrat pa so po najbolj sodobnem In demokratičnem načelu na podlagi ankete glasovali odrasli bralci in izkušeni knjižničarji za tista dela, ki so jim bila med vsemi prebranimi deli v letih 1975, 1976 Izšla v prvih dveh letnikih nove kn|ižne zbirke PETDESET NAJLEPŠIH PO IZBORU BRALCEV. Knjige so enotno vezane v sodoben kn|lgoveški material menetrel, na naslovni strani platnic pa je odtisn|en izrez ene izmed ilustracij, ki so v knjigi. V vsaki knjigi je od 10 do 40 ilustracij naših najboljših slikarjev. ZBIRKO PETDESET SESTAVLJAJO NASLEDNJE KNJIGE: PRVI LETNIK — leto 1978 1. Fran S. Finžgar 2. Jurčič - Kersnik 3. Ivan Tavčar 4. Ivan Cankar 5. Prežihov Voranc 6. France Bevk 7. Ciril Kosmač 8. Giovanni Boccaccio 9. Alexandre Dumas 10. Lev N. Tolstoj 11. Maksim Gorki 12. Ernest Hemingway 13 Henri Charrišre 14. Per Olof Ekstrom 15. Heinz G. Konsalik POD SVOBODNIM SONCEM ROKOVNJAČI VISOŠKA KRONIKA MARTIN KAČUR SAMORASTNIKI KAPLAN MARTIN ČEDERMAC BALADA O TROBENTI IN QBLAKU DEKAMERON ČRNI TULIPAN ANA KARENINA MATI KOMU ZVONI METULJ PLESALA JE ENO SAMO POLETJE KIRURGINJA DRUGI LETNIK — leto 1979 1. Josip Jurčič 2. Josip Jurčič 3. Josip Jurčič 4. Ivan Tavčar 5. Prežihov Voranc 6. Miško Kranjec 7. Beno Zupančič 8. Ivan Potrč 9. Anton Ingolič 10. Ivo Andric 11. Lev N. Tolstoj 12. Jack London 13. Honore de Balzac 14. Archibald J. Cronin 15. Mario Puzo DESETI BRAT DOMEN SOSEDOV SIN CVETJE V JESENI DOBERDOB POVESI O DOBRIH LJUDEH SEDMINA NA KMETIH GIMNAZIJKA TRAVNIŠKA KRONIKA VOJNA IN MIR DOLINA MESECA OKROGLE POVESTI ŠPANSKI VRTNAR BOTER ZBIRKO PETDESET NAJLEPŠIH PO IZBORU BRALCEV lahko naročite v TiidšUi Trst, Ul. sv. Frančiška 20 Pevski zbor «Valentin Vodnik« iz Doline leta 1902 Zamejski kulturni prostor je Pred velikim prosvetnim jubilejem. Dolina bo namreč letos slavila stoletnico organiziranega prosvetnega delovanja, ki ni samo lep jubilej navezanosti na kulturno - narodnostno delo, temveč tudi rekord trdoživosti s katerim se lahko ponaša le malokatera ne samo prosvetna organizacija. Leta 1878 je namreč politično društvo Edinost s pomočjo dolinskih rodoljubov priredila v Dolini tabor za istrske Slovence in Hrvate. To je bila tudi dobra priložnost za organizirano prosvetno delovanje. Delovanje je bilo sicer že poprej, saj so dolinski pevci nastopili leta 1868 na taboru v Vižmarjih, kot so tudi sodelovali Pri kulturnem sporedu tabora v Dolini. Občni zbor (in cesarsko kraljevo dovoljenje bralnega in Pevskega društva) pa je bil v letu 1879, na katerem so tudi nastopili dolinski pevci. Zato so Dolinčani Vedno smatrali za ustanovitev svojega društva leto, v katerem se je vršil Tabor, kar pričajo slovesnosti ob petindvajsetletnici obstoja leta 1903 in 50. občni zbor leta 1928. Dolina bo svojo veliko obletnico svečano proslavila 16: septemr d ra letos s proslavo lOOJetmce obstoja prosvetnega društva ' Valentin Vodnik in 17. septembra s proslavo 100-letnice tabora in njegovega političnega pomena. Edina dejavnost, ki v vseh teh sto letih obstoja prosvetnega društva ni nikoli zamrla, je zborovsko petje. Društvo je namreč imelo v raznih obdobjih tudi druge dejavnosti: čitalnico, dramski, telovadni, tamburaški in druge odseke, vendar so trajali določeno obdobje, nato pa zamrli. Samo Pevski zbor, najprej v mešani sestavi, od leta 1948 dalje pa v motki sestavi, ni nikoli zamrl. Utihnil je le za časa obeh vojn, ko so fantje in možje odhajali na fronto prej, v gozdove potem, drugače pa je vedno deloval. V času fašizma so pevci imeli redno svoje vaje v cerkvi, kjer. so imeli da eni strani napisane cerkvene, da hrbtni pa posvetne pesmi. Enkrat letno so tudi v času največjega fašističnega pritiska imeli Svoje nastope, če ni bilo mogoče doma, pa v bližnjih krajih na Krasu. Dolinski pevski zbor je v času Svojega obstoja šel skozi lažje in težke trenutke. Do leta 1945 je bila njegova dejavnost v glavnem Omejena na domače prireditve in Sodelovanje na raznih proslavah v bližnji okolici. Po osvoboditvi je V splošnem k.ulturnem razmahu Sbor veliko nastopal po celotnem tržaškem ozemlju in bližnjem zaledju. Leto 1848 je z znano resolucijo kominforma prineslo tudi dolinskemu zboru razkol, vendar so Ka starejši pevci, ki so ga ohranjali pri življenju tudi za časa fašizma, ohranili pri življenju, tako da se je s prilivom mladih sil Se ojačil in v prvih petdesetih letih veliko nastopal tudi v Slovenji in na Koroškem. Zbor je takrat dosegel tudi dokajšnjo zrelost in zlitost, tako da je spadal died boljše zbore. Lažjo krizo je Preživel v prvih šestdesetih letih, ko je za eno sezono tudi utihnil, toda spet nemudoma zaživel, se V letu 1970 krepko pomladil in kakovostno napredoval ter začel Veliko nastopati. V zadnjih petih lotih je imel zbor Valentin Vod-dik povprečno 25 nastopov letno s številnimi koncerti in gostovanji. Kaj navedemo samo nekaj izmed številnih krajev, kjer je zbor v Sadnjih letih nastopal: Skopje, Pu-*a, Visar, Rogaška slatina, Kro-Pa, Velenje, Radiše in Št. Janž na Koroškem, Fivizzano v Toskani, [Jevnica, Kočevje, ter v številnih krajih v bližnjem primorskem zaledju, v Beneški Sloveniji, ter do-Jdaia v vseh krajih na Tržaškem, ter marsikaterem kraju na Goriškem. Zbor je popestroval svoje red-de nastope s številnimi izmenjavami. Redno vzdržuje stike z zborom Stane Žagar iz Krope (že de-vet let), šaleško folklorno skupi-do iz Velenja, Zdraviliškim pevskim zborom iz Rogaške Slatine, Slovenskim prosvetnim društvom H Radiš na Koroškem, ter z zborom La Montanara iz Fivizzana, Dolinski zbor je tudi eden red- kih, ki redno nastopa v italijanskem ambientu: tako je že nastopil .a reviji pevskih zborov Ongia v Miljah, na prvi reviji italijanskih zborov v priredbi USCI v Avditoriju, v tržaškem Verdiju, na festivalih komunističnega tiska v Trstu in Castelfrancu Venetu, ter seveda v Toskani. Dvakrat je tudi sodeloval na mednarodni reviji pevskih zborov Seghizzi v Gorici, med drugim tudi kot edini predstavnik iz tržaške pokrajine v letu 1977. V okviru zbora se je seveda s stalnim nastopanjem in številnimi vajami sklenila lepa družba, ki je zaradi stalnega priliva mladih šil (povprečna starost zbora je okrog 33 let na 42 pevcev) tudi dokaj živahna in razposajena, tako, da povsod zbuja svojo pozornost in simpatije. Zbor vodi že 22 let Ignacij Ota. Pevski zbor je še danes glavni steber prosvetne dejavnosti v Dolini in zato ni naključje, da mu je v okviru proslav stoletnice društvenega obstoja odbor poveril večji delež dela. Pevci sami so si zastavili cilj, da iz svojega bogatega repertoarja (preko šestdeset pesmi) sestavijo dva ali več koncertnih i programov))is i katerimi bi se . predstavili v jubilejnem letu svojemu zvesterriu občinstvu: Letos so tako v januarju predstavili svoj pustni koncert v Bo-ljuncu in Gabrovici, na katerem so s svojimi živahnimi in šaljivimi pesmimi s pomočjo šaljivcev Vanka in Drejčka želi precejšen uspeh. Za svoj jubilejni koncert stoletnice pevskega življenja v Dolini, pa so pripravili zahtevnejši spo- red polifonskih in umetnih skladb, katere so že predstavili ob raznih obdobjih svojega nastopanja. Nekaj skladb pa jih domače občinstvo še ni slišalo, ker jih je zbor pel na revijah v Gorici ali pa sedaj na novo naštudiral. Ob tej priložnosti bodo zaslužnim pevcem, podeljena Gallusova odličja, ki jih bodo prejeli skoraj vsi pevci za svoj trud in požrtvovalnost. Prosvetno društvo pa jim bo -a prizadevnost poklonilo spominsko diplomo. Izbira prostora za koncert je tudi posrečena. Na pobudo občinske uprave in dolinskega župnika Grmeka bo odslej cerkev pri sv. Martinu (Dolina ima poleg glavne cerkve v središču vasi, ki je posvečena sv. Urhu, še drugo nad vasjo posvečeno sv. Martinu) služila tudi za koncertne namene. Tako bo poleg ovrednotenih prostorov Torkle, ki služi sedaj za razstavne namene, na razpolago Dolini še en svojevrsten objekt za koncertne namene. Cerkev sv. Martina je bila sezidana v drugi polovici šestnajste ga stoletja, ko se je Dolina še delila na dve vasi: Dolino in Brce. Brce, ki so sedaj sestavni del Doline, so hotele imeti svojo cerkev in so jo seveda sezidali skromnejšo, ker je bilo‘tu tudi manj hiš Cerkev je za časa druge svetov ne vojne služila Nemcem za konjušnico. Popravljena služi seda/ enkrat letno za bogoslužne namene. Ponaša se z odlično akustiko in je tudi precej prostrana (160 sedežev) v lepih cerkvenih klopeh. Dolinski pevci bodo tako s svojim jubilejnim koncertom izročili novemu namenu ta lepi objekt, katerega okolico so uredili zasilno I Paket izvirnih slovenskih del (Nadaljevanje s 6. strani) ob obisku treh tujih dežel, nastala zbirka izpričuje pesnikov dozoreli pogled na svet. Veno Taufer: Odrom ob rob Pod naslovom Odrom ob rob je Veno Taufer objavil v knjigi svoje gledališke kritike, ki jih uvaja esej Časovni stroj sedanjika, nastal ob okrogli mizi med goričkim srečanjem malih odrov leta 1975. Sicer pa je avtor v knjigi zbral kritike od sezone 1969 - 70 do današnjih dni, pri čemer se kot rdeča nit vleče sodobno, eksperimentalno gledališko dogajanje pri nas. Ker se je to vezalo na imena posameznih režiserjev, je avtor knjigo razdelil po režiserjih, ker so se pač novosti v našem gledališču vezale na posamezne režiserje. Sicer pa je to že tretja Tauferjeva knjiga, posvečena gledališču. Prva prinaša prerez dogajanja treh let v drugi polovici šestdesetih let, in to v svetu: druga knjiga prinaša prikaz tega dogajanja pri nas, tretja pa je pričujoča. Naj še posebej omenimo, da prinaša ta na koncu še dramatiziran esej o paradoksalnem prepletanju nasprotij v sodobnem gledališkem prizadevanju. Matevž Hace: Kmetje na prepihu Kmetje na prepihu je ljudska povest iz pisateljeve Loške doline zajeta v čas med obema vojnama. Pisatelj sam pravi, da nima domišljije in da si ničesar ne izmišlja. Zato je vse, kar opisuje, tudi resnično. Ncjgova povest torej prikazuje resnično ljudsko življenje v nemirnem času med obema vojnama, ob meji, ki je tekla čez Srie.žRišljo.^orje in Javornike. Pisatelj sy tudi v tej povesti ni izneveril svojemu načinu pri povedi in stilu dplemenitene ljudske povesti, ki je značilna tudi za to pisanje. Mnogim bralcem tako pisanje dopade, zaradi svojega neposrednega in prikupnega načina pripovedi pa tudi ni dvo ma, da bo tudi marsikateri zahtevnejši bralec z zadovoljstvom prebral to najnovejšo Hacetovo stvaritev, ki ima poleg literarne tudi svojo dokumentarno vrednost. Današnji pevski zbor »Valentin Vodnik« VELIKI SALON POHIŠTVA EDI MOBILI UL. G. Dl VITTORIO.12/1 TRST- TEL. 813301 SODOBNO IN STILNO POHIŠTVO KVALIFICIRANO OSEBJE ZA SERVIS IN GARANCIJO IZBRANI ARTIKLI - ugodne cene! Odkup rabljenega pohištva po ugodnih cenah IZREDNA RAZSTAVA POHIŠTVA ZA KUHINJE Posebno ugodni pogoji za prodajo v Jugoslavijo! Spoštovani bralci, naša rubrika gre h koncu, današnji Pop tednik je predzadnji v ciklusu, ki se je pravzaprav pričel lani oktobra. Poletje je pred nami in kot sva že kdaj zapisala, se poletje zrcali v glasbeni proizvodnji. Navadno v teh mesecih ne izide nič tako bistveno pomembnega, veliki izvajalci so vsi na počitnicah ... in tako pridejo v ospredje razni lahkotni festivali (poletni) in poslušamo razmeroma slabo komercialno glasbo. Ker se naša rubrika ozira bolj na prvo «sorto» izvajalcev, čez poletje nima obstanka. Ta kriza ali pomanjkanje je zdaj občuteno. Za današnjo rubriko sva s trudom spravila skupaj štiri dobre albume, ki spadajo v standardni nivo iiašt rubrike. Ven z imeni: en zvezdnik, Ringo Starr ter ansambel Machiavel, Split Enz ter še ansambel Sea Level. RINGO STARR Bad boy (POLYDOR 2310 599) Slab fant. Tako bi prevedel tudi najbolj nadarjen poznavalec angleškega jezika. Sicer tale Ringo Starr ni tako slab fant. Predvsem ne, če se oziramo na njegov zadnji album, ki je podpisanega zadovoljil. Seveda nj v albumu Ringove moke. Vse skladbe so mu drugi napisali, on le poje in igra. Ringo je pošten izvajalec in ga prav nič ne motijo govorice, da je bil on najmanj nadarjen član slavne četverice Beatlesov. Sam to priznava in pred nedavnim je tudi izdal album, v katerem je odčrtal, da je illlllll,,,ii,l,illilll i ,illislliillll)l|liiiilvlllallvilll|liillltllilliiitlllv«*li>lll mvimv,,!, Ii,i,,iii utvunvsi MniiiiiniiifiiiifiiiiBiiiiiiifiiiiiiamiiii bkim it mimiivviii ikr, mn, •• ii i Mtiiaiifiivicviiiituviiitia • •lliaa,>>,ii,iiliiiiiiiiifiiiiiit,iil|ll,iiiiMiiMiiiivfiniiiiilllaiilliaaaiiilitlaiilll|ial|iiiiaiiiaitiiaiiiliiiifiiiti(ii n i f i iti Novost na knjižni polici Dr. B. Tekavčič: «Kaj mora moški vedeti o sebi in o ženski» Izvirno domače delo o spolno-družbeni vzgoji, ki sledi knjigi «Kaj mora ženska vedeti o sebi » Cankarjeva založba je smatrala svojo novo poljudnoznanstveno knjigo KAJ MORA MOŠKI VEDETI O SEBI IN O ŽENSKI, ki jo je napisal naš znani strokovnjak dr. Bogdan Tekavčič, za tako pomembno, da jo je javnosti predstavila na posebni tiskovni konferenci. Isti avtor je namreč napisal dobro znano knjigo ■ 14.30 v San Vito al Tdgliantento Nastopa tudi Adria KOŠARKA 24.00-12.00 v Nabrežini Maraton - 24 ur ga Unita do grada Sv. Justa. Prva etapa bo startala v sredo v Trstu in bo šla preko Sesljana do Gorice, od tu pa v Čedad, S. Daniele del Friulii, Spilimbergo in do Pordenona, kjer bo cilj prve etape. Proga bo dolga 159 kilomerov. Etape pa so naslednje: 28. 6. —1. etapa: Trst - Pordenon 159 km 29. 6. — 2. etapa: Cordenons - Ca-stelfranco Venelo 155 km 30. 6.—3. etapa, Castelfranco Veneta - Boscochiesanuova 149,5 km L 7. — 4. etapa: Boscochiesanuova -Padeghe sul Garda 155 km 2.7. —5. etapa: Padeghe sul Garda - Bergamo 146 km 3.7. —6. etapa: Fetasino - Ca- biate 160 km 4.7. —7. etapa: Cabiate - Se veso 139 km 5. 7.— 8. etapa: Seveso - Quistello 197 km 6. 7. — 9. etapa: Mirandola - Prato 161 km 7.7. — 10. etapa: Prato na - Empoli 152 km 8.7. —11. etapa: Sovigliana - Vinci - Sovigliana 19,6 km na kronometer. Najdaljša bo osma etapa, ki bo skoraj povsem ravninska (197 km), Soviglia- medtem ko bodo kolesarji dvakrat imeli končni cilj v vzponu: poleg cilja v Bergamu bo najnapornejši vzpon do končnega cilja v tretji e-etapi do 1.104 m visoke Boscochie-sanuove. Napornejši gorski prehodi pa bodo še Monta Salvino — 962 metrov v peti etapi ter Madonna del Ghisallo — 754 m v sedmi etapi. R. PEČAR SMUČANJE Vse pripravljeno za KL Letos bo znano hitrostno tekmovanje za KL 1978 na Cervinii od 3. pa do 15. julija. «Na Plateau Rosa je za to zanimivo hitrostno tekmovanje vse pripravljeno. Svetovni rekord brani Američan Tom Simmonson s 194,489 km na uro. Novi rekord je bil dosežen le ta 1976. Kot je znano, je lansko leto tekmovanje odpadlo zaradi neugodnih vremenskih razmer. ODBOJKA TURNIR ZA NAJMLAJSE Zadovoljiva tehnična priprava vseh nastopajočih igralk DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI Kot smo že poročali, se je v petek na Padričah in v Gropadi odvijal turnir v miniodbojki za naše najmlajše odbojkarice začetnice. Svojo udeležbo na tem turnirju so zagotovila vsa društva, ki se bavijo z odbojko, vendar se je moral Sokol turnirju odpovedati, tako da je bilo udeleženih ekip le pet. Turnir, ki ga je pod pokroviteljstvom ZSŠDI organiziralo ŠZ Sloga, je potekal brez zapletlja-jev, namenjen pa je bil vsem tistim odbojkaricam, ki sicer vestno trenirajo, vendar zaradi svojih rosnih let še ne smejo nastopati na uradnih prvenstvih, ki jih organizira odbojkarska federacija. če hočemo strokovno oceniti nastopajoče ekipe, moramo reči, da so bile igralke vseh ekip na igrišču preveč statične, pa tudi borbenosti je bilo še premalo. Trenerji bodo morali v bodoče polagati veliko važnosti telesni pripravi naših igralk. Šepala je seveda tudi skupinska igra, medtem ko so i-gralke pokazale zadovoljivo tehnično pripravo. Med nastopajočimi e-kipami je vsekakor izstopal Kon-tovel, ki je tudi premagal vse nasprotnike s čistim 3:0. Pozna se, da igralke že več časa vestno trenirajo, saj so pokazale največ od- iffliimiiiiimiiiliiiiii!lliiiiitiiiiiiii,ii,n,i,„„„lil,„il„ill)lllllllnm||||||||||||||||||1I'||)1||)|||||1|||n||||||||||||||||||||m||||||||||||||)||||||||||||||||m|1||J||(|||||f|||(||||' Turnir v Nikšiču je imel še izredno napet fi-niš. Timman je od 8. kola dalje 3 partije zaporedoma remiziral ter ga je Guljko z zmagama nad Hortom in Ljubojevičem dve koli pred koncem prehitel. V zadnjem kolu je imel Guljko za nasprotnika Ivanoviča, Timman pa Portischa, tako da so vsi že videli v Guljku zmagovalca. Toda potem je Guljko samo remiziral, Timman pa premagal Portischa. Končni vrstni red je bil: 1. - 2. Guljko, Timman 8 (oba brez poraza), 3. Vaga-njan 6,5; 4. - 5. Hort, Portisch 6; 6 - 8 Gligo-rič, Ribli, Uhlmann 5,5; 9. AndersSon 5; 10. Lju-boievič 4,5; 11. Velimirovič 3,5; 12. Ivanovič 2. Zmaga 27-letnega Timmana, najmlajšega udeleženca, je gotovo zelo pomemben dogodek, zlasti ker jo je dosegel z zelo dobro igro. Njegov novi rating znaša sedaj nad 2600, tako da se uvršča že med 10 najboljših igralcev na svetu. Niso neutemeljene napovedi, da ga bomo prej al> slej srečali najbrž tudi v dvoboju za svetovno prvenstvo. Guljkov uspeh je za malenkost manj prepričljiv, če upoštevamo, da mu je Ljubojevič odklonil reftn ter poleni' ižgutflf'ifiRda Uhlmann ni videl enostavne poti v remi ter še je - moral šamb- neka j potez pozneje predati. Poleg tega je v partiji, ki jo danes prinašam, igral Pcrtisch proti njemu kot črni očividno na zmago in se je zato po otvoritvi spustil v tvegane zaplete, namesto da bi izbral pot Poletna smuka na Nevejskem sedlu o® *-&*frfr**‘ v* l,,iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiunnitnnimiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiii|||t„l,ll|]rMIIIII||ll||V ROD MODREGA TABORNIŠKI KOTIČEK GORICA > H 50 c« H Še o taborjenju Večkrat sem že omenil in zapisal 'efcaj zanimivosti o letošnjem let-?em taborjenju RMV v Robiču pri Kobaridu. Danes bi spregovoril o Plovnih izletih. Izletništvo je zelo ! ^ljubljeno med taborniki, poseb-\ Po živahna pa je izletniška dejav-\ ^st na letnih taborih. Mirne duše °hko rečemo, da je mnogo mladih fPoznalo gore, ko je šlo skozi taborniške vrste ter so potem ostali *Oesti gorskemu svetu, čeprav so Po.to zapustili taborniško organi-*Ocijo. , Najlepši izlet na letošnjem taboru bo nedvomno izlet na Krn, ,* je eden izmed najlepših vrhov bplijskih Alp. Poleg Krna se bomo Povzpeli še na Bovški Stol, na Ma-■Ojur ali Kuk. To so enodnevni ali boljši izleti, poleg teh pa so na spo-tedu še krajši poldnevni izleti in °0ledi. Za 22. julij, dan vstaje sionskega naroda, pa nameravamo JJ* do Drežnic, kjer se bomo oddolžili spominu padlih v NOB, saj s°di negovanje tradicij med temeljno naloge delovanja taborniške organizacije RMV. Taborništvo na univerzi O tej zadevi sem že nekaj zapili, vendar se mi zdi vredno še ^Pregovoriti, že drugo leto si lahko študentje Pedagoške akademije v Ljubljani izberejo za svoj študij prostočasnih dejavnosti tudi taborništvo. Za bodoče mentorje je komisija za vzgojo kadrov pri izvršnem odboru republiške konference Zveze tabornikov Slovenije pripravila poseben program osvajanja taborniškega znanja. Tečajniki so se seznanili najprej z osnovnimi temelji taborništva, nato pa so pristostvo-vali taborniškim sestankom (vo-dovim, četnim, družinskim, odredo-vim) pri odredu Dobre volje in odredu Bičkove skale v Ljubljani. Program je vseboval tudi samostojno vodenje sestankov. Za zaključek so jim taborniki obeh odredov pripravili dvodnevni izlet v taborniško kočo na Stojni nad Kočevjem. Vsekakor lep dokaz, kako se da približatai univerzitetni študij vsakdanjemu življenju in potrebam'družbenih organizacij. Varstvo okolja Taborniki odreda Presihajoče jezero iz Grahovega pri Cerknici se zavedajo, da je naše okolje čedalje bolj izpostavljeno najrazličnejšemu onesnaževanju, zato so organizirali t.i. zeleno stražo. Njihovo geslo je: «Občuduj svet! Odtrgani cvet nikoli več ne dvigne glave!» Milan Pahor v remi končnico. Tedaj pa je Guljko svoje možnosti zelo dobro in lepo izkoristil. Vsekakor je turnir prinesel popolno zmagoslavje mlajših velemojstrov, saj je tudi Guljko star šele 31 let, Vaganjan pa 27 let. Malo čudno se sliši, da moramo 34-letnega Ilorta uvrščati že med «starejše». To pa postane bolj razumljivo, če upoštevamo, da i-gra Hort na mednarodnih turnirjih že. malo manj kot 20 let. Skupaj rt, r s Portischi pirju g la vha1 favorita, pa sta se sta bila na pa- To so samo še začasni izgovori, ker rešitve ni. Na 31. ...Tg7 gre tudi 32. ef7: Tf7; 33. Sh7:. 32. Dc3! Tg7 33. Sh5 f6 34. L/6: 35. D/6: Tcg8 36. Sg7:. Črni se vda. Na 36. ...Tg7: sledi namreč 37. Dg7: + Kg7: 38. e7. Vasja Pirc Košarka za razgibavanje V goriškem dijaškem domu so začeli z rekreativnim treningom košarke. Srečanja so ob ponedeljkih, sredah in petkih zvečer od 20.30 dalje. RADIO ODDAJA NA SPLOŠNO TEMATIKO morala zadovoljiti s skromnejšo u-vrstitvijo. Najboljši Jugoslovan je Gligorič s komaj 50 od sto točk. Vendar je njegov rezultat treba o-ceniti kot pravi podvig, saj ga je dosegel po treh porazih na začetku, ko bi vsakomur drugemu že upadel pogum. Zato pa je skoraj katastrofalen rezultat ostalih dveh jugoslovanskih olimpijcev Ljuboje-viča in Velimiroviča. Ker kljub njuni slabi formi za njiju pri sestavi olimpijskega moštva ni nadomestila, bodo morali selektorji in trenerji opraviti še zelo mnogo dela, da pred olimpiado odpravijo pomanjkljivosti v njuni igri. Imam vtis, da so bile te pomanjkljivosti dvojne. Predvsem sta delala včasih nerazumljive težke napake, razen tega pa sta igrala včasih na zmago v pozicijah, ki tega niso opravičevale. Španska otvoritev Beli: Guljko črni: Portisch (Nikšič 1978) L e4 e5 2. Sf3 Sc6 3. Lb5 a6 4. La4 Sf6 5. 0-0 Le7 6. Tel b5 7. Lb3 d6 8. c3 0-0 9. d4 Lg4 10. Le3 Po nekolik ospremenjenem vrstnem redu potez je nastala točno ista pozicija kakor v partiji J. Toth - Perenyi, objavljeni v «Pa-norami*. 14. 5. 10. ...ed4: Toda tam je nadaljeval črni 10. ...d5!?, dodal pozneje nekaj novih potez in prejel zanje posebno priznanje za najvažnejšo teoretsko novost v zadnji številki Informatorja. Portisch pa izbira starejše in običajnejše nadaljevanje. 11. cd4: Sa5 Po analizah v Enciklopediji ima črni lažje izenačenje z 11. ...d5 12. e5 Se4. 12. Lc2 c5 13. dc5: 14. Sbd2 Sc6 15. Tel Sb4 To pa je novost. Doslej je bilo znano 15. ...Sd7 16. h3 Le6 17. Sb3 s samo neznatno prednostjo belega (Guljko - Podgajec, SZ 1971). 16. L bi Tc8 17. h3 Le6 18. Sb3(!) Db6? Tu stoji dama slabo. Ta poteza je verjetno odločilna napaka. Treba je bilo igrati 18. ...Ddl: 19. Tedi: Lb3: 20. ab3: Tfd8 21. Td8-+ Td8: 22. e5 Sd7! 23. Lf5 (?) g6 24. Ld7: (25. Lc5:? Sd3). črni ima sicer vsaj enako igro. 19. Sg5! Tfd8 20. D/3 Sd.7 21. e5! g6 Nevarno bi bilo dopustiti 22. Lh7: + . Toda tudi tako je črno kraljevo krilo odločilno oslabljeno. 22. Dg3 Sf8 23. Se4 Lb3: 24. ab3: Se6 25. f4 Sd4 26. f5!! Začetek zelo lepe zaključne kombinacije. črni mora seveda vzeti na f5. / 26. ...S/5: 27. S/6+ Kh8 Po 27. ...Lf6: 28. Lf5: ali 27. ...Df6: 28. ef6: bi Sg3: 29. fe7: bi bil črn seveda tudi izgubljen. Tako pa sledi še matni napad. 28. L/5: p/5: 29. Lg5! Tg8 Sicer 30. Dh4. 30. e6! Nadvse enostavna, lepa ključna poteza. 30. ...c4+ 31. Khl /4 Jutri popoldne bo na sporedu zadnja radijska . oddaja «Glasbenega piug-pong» (pred poletnim oddi? hom), ki jo vodi Ivan Petemil od 15. ure do 16.30. Na sporedu bo kramljanje na splošno zamejsko športno tematiko, ob 16 uri pa se bo iz Buenos Airesa oglasil Saša Rudolf, ki bo neposredno odgovarjal na vprašanja o svetovnem nogometnem prvenstvu. bojkatskega znanja pa tudi homogenosti v ekipi. Sloga se je predstavila na tem turnirju kar z dvema ekipama, kar jasno kaže, "da je na tem delu Krasa delo z naraščajem več kot pozitivno in da je ubrana pot prava. Bor in Breg pa sta se predstavila z zelo mladima ekipama, kar pomeni, da odbojkarski delavci pri obeh društvih polagajo veliko pažnje naj-mlajšemu rodu, kar je tudi najboljše jamstvo za nadaljnje u-spehe. Ekipe so bile razdeljene v dve skupini, izločilne tekme pa so se odvijale istočasno na Padričah in v Gropadi. Ti dve igrišči sta tako po dolgem času zopet športno zaživeli. IZIDI IZLOČILNA A SKUPINA (Gropada) Sloga A Kontovel (6, 10) Kontovel - Breg (11. 7) Sloga A ■ (7, -0, 2:0 2:0 Breg 2:1 0) IZLOČILNA B SKUPINA (Padriče) Sloga B - Bor 2:1 (—12. 8, 12) Finale za 3. mesto Sloga A - Bor 2:0 (10, 11) Finale za 1. mesto Kontovel - Sloga B 2:0 (11. 7) Po tekmovanju je Viktor Stopar imenu ŠZ Sloga nagradil nastopajoče ekipe. Kontovel je ' kot pr-vouvrščena šesterka prejela pokal Sloge, Sloga B, Sloga A in Bor pa pokale ZSŠDI. Igralke vseh e-kip so bile nagrajene še z, značkami ZSŠDI. Ekipe so nastopile v naslednjih postavah: BOR: čač, Fischer, Godina, Mirjam in Vesna Klemše, Repinc in Ukmar. BREG: Fontanot, Kerin, Kljun, Pečarič, Prašelj, Salvi, Zobec in Žerjal. KONTOVEL: Cibic, Černoli, Fabjan, Guštin, Menegatti, Peric, Ravbar, Regent, Starc, Štoka. SLOGA A: Bukavec, Grgič, Guštin, Jerič, Kalc, Križmančič, Leve, Renčelj, Spacal. SLOGA B: Adam, Canciani, Cer-gol. Čuk, Drnovšek, Hrovatin, Križmančič, Ruzzier, žagar. Tekme pa so sodili trenerji nastopajočih ekip. INKA ATLETIKA 0TWERPEN - Belgijec Ronald L^srueftejS je včeraj v Antwerpnu postavil nov evropski rekord na 100 metrov s časom 9”9’ (ročno merjenje). Prejšnji rekord je bil last Sovjeta Valerija Borzova s časom 10”07’ (ta čas pa je postavil leta 1976 na OI v Munchnu). V PONEDELJEK V DRUŠTVENIH PROSTORIH NA STADIONU 4. MAL Člana pripravljalnega odbora Franko Vitez in Jurij Kufersin iiuiiinimmiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiii Delovanje ZSŠDI Vpisovanje na tečaj za inštruktorje Po lanskoletni prvi tovrstni izkušnji bo tudi letos ZSŠDI organiziralo, v sodelovanju s šolskim centrom v Ljubljani in ZTKOS, strokovni tečaj za inštruktorje. Tečaj bo na Tržaškem in bo potekal od 14. do 19. julija. V poštev pridejo štiri panoge: za košarkarske in odbojkarske trenerje oziroma vaditelje bo tečaj prve stopnje, torej se lahko prijavi kdorkoli se ukvarja s tema disciplinama, za namizni tenis in nogomet pa bo tečaj druge stopnje ter je rezerviran le za tiste zamejske trenerje, ki so že lan; uspešno opravili izpit prve stopnje. Poleg tržaških in goriških trenerjev bodo na tečaju sodelovali tudi trenerji s Koroške. ZSŠDI je določilo Trst za sedež tega tečaja, da bi tako omogočilo čimvečjemu številu naših trenerjev, da obiskuje predavanja in se tako strokovno usposobi. Vsem zainteresiranim trenerjem toplo priporočamo, da izkoristijo to priložnost in izboljšajo svoje tehnično znanje, ki ga bodo nato posredovali svojini varovancem. Vpisovanje je na u-radih ZSŠDI v Trstu in Gorici, rok za prijavo pa zapade v petek, 30.t.m. Zamejski košarkarji v taboru v Zaostrogu Eden izmed konkretnih dogovorov z ZSŠDI ob nedavnem gostovanju športnikov in telesnokulturnih delavcev iz BiH se že izvaja. Bosanci so namreč povabili na svoj košarkarski tabor v kraju Zaostrog pri Makarski tudi mlade zamejske košarkarje in trenerje, ki bodo na skupnih pripravah z bosanskimi sovrstniki pod vodstvom res vrhunskih .strokovnjakov teden dni, od 23. do 30. t.m. Odpotovalo je pet košarkarjev (Gia-ni Pečar — Bor, Diego Devetak in Igor Košuta — Dom, Robert Daneu — Kontovel in David Benčina — Polet) in dva trenerja (Livio Semolič — Dom in Igor Lukša — Kontovel). Jutri seja Trenerske zveze Jutri ob 19. uri bo na sedežu ZSŠDI redna seja Trenerske zveze ZSŠDI, ki bo obravnavala vprašanje šolanja trenerskega kadra pred pričetkom nove sezone. Delegacija ZSŠDI na skupščini ZTKOS V četrtek se bo delegacija ZSŠDI uradno udeležila drugega dela zasedanja skupščine ZTKOS v Ljubljani, da se tako tudi ta organ seznani z zamejsko telcsnokulturno stvarnostjo. Posvet o nogometu V petek, 30. t.m., bo ob 20, uri na sedežu ZSŠDI posvet o nogometu, na katerem bodo odbor ZSŠDI, nogometna komisija, uradni zastopniki vseh društev, ki gojijo nogomet, in vsi tisti, ki jih zanima ta disciplina, analizirali obstoječe stanje v zamejskem nogometu in skušali dobiti pravo izhodišče iz sedanjega perečega položaja, 30-letnica organiziranega športa na Koroškem V soboto in nedeljo bodo rojaki na Koroškem proslavljali 30-letnico organiziranega športnega delovanja. Poleg štafetnega teka bodo organizirali tudi večjo slovesnost s pestrim programom. Tega pomembnega jubileja se bo udeležila tudi delegacija ZSŠDI. -bs- SK Devin prireja izlet v gore SK Devin se po kratkem odmoru, ki je sledil klubskemu prazniku v Mavhinjah, spet vrača na prizorišče, V nedeljo, 2. julija, namreč priredi letošnji prvi izlet v gore. Cilj tega izleta je Begunjščica. Iz vasi Draga nas bo peljala pot mimo Planinice čez Poljško planino do Roblekovega doma (1757 m), kamor bomo prispeli po dobrih dveh urah hoje. Roblekov dom je leta 1933 zamenjal Vilfanovo kočo, ime pa je dobil po lekarnarju Huga-nu Robleku, ki je skupaj z Aljažem, Kocbekom in Frishaufom postavil temelje planinstvu v naših krajih in je bil nesrečna žrtev pri požigu Narodnega doma v Trstu. Od koče pa do vrha Begunjščice bo še dobra ura hoje, na katero se bodo podali predvsem izkušenj planinci. Za titsega, ki naj bi bil vrh pretrd, bo lahko ostal pri Robleko-vsem domu in si od tam razgledoval prekrasno Gorenjsko, v pričakovanju, da se vrnejo planinci z vrha Begunjščice. Namen organizatorja je tudi, da bi si pred vrnitvijo domov ogledali še taborišče v Begunjah, kjer se bomo še enkrat seznanili z nečloveškim ravnanjem nacistov proti našemu narodu. Š. F. OBVESTILO TPK Sirena poziva svoje član'- in prijatelje, da se polnoštevilno udeležijo celodnevne delovne akcije, ki bo danes, v nedeljo, 25. t.m., ob 10. uri, na društvenem terenu, na barkov Ijanskem nasipu. Kot smo že poročali, je bil v ponedeljek 20. redni občni zbor ŠZ Bor. Najprej je bito potrebno spremeniti statut, ki se bistveno razlikuje od starega. Predvsem velja poudariti, da bodo v bodoče imele sekcije popolno avtonomijo, in bodo morale v bodoče same skrbeti za tekmovanje. Občnemu zboru so prinesli pozdrave tudi nekateri gostje, in sicer v imenu SKGZ tajnik Duško Udovič, ZSŠDI predsednik Vojko Kocman, SPDT predsednik inž, Pino Rudež in tajnik ŠD Polet Robi Hrovatin. Predsedniško poročilo (EMIL GOMBAČ) Predsednik ŠZ Bor Emil Gombač je pričel svoje poročilo z na slednjimi besedami: «Kot običajno, ko zapade rok mandata, se zberemo tukaj, da po damo obračun našega letnega delovanja. Danes bomo poleg obračuna obravnavali tudi novo obliko delovanja našega združenja istočasno z jubilejnim letom ustanovitve Bora.* «če se ozremo na naše delova nje in predvsem pomanjkljivosti, u-gotovimo, da jih bo potrebno v bodoče odstraniti. V pretekli sezoni smo morali rešiti izredno kočljiv problem glede raznih prvenstev in to predvsem s košarko in z odbojko. Atletika je že opravila številna tekmovanja in je bila že v dobrem zagonu. Največ preglavic pa so nam delale telovadnice. Kljub številnim težavam smo le uredili, da so se razna prvenstva kolikor loliko dobro odvijala. Težave s telovadnicami pa so pri nas zadnja leta najhujši problem.' zdi'se rti, r>a se s tako 'ureditvijo prostorov nasprotuje politiki "našega združenja, zaradi še razbije enotnost in družabnost naše mladine, ki žrtvuje veliko prostega časa za ŠZ Bor. Ta mladina pa mora tekmovati vedno na tujem. Tako se razvija mladi človek samo tekmovalno in ne tudi družabno.* Pri pregledu posameznih panog je predsednik Gombač dodal, da z atletiko ni bilo večjih težav, ker ta sekcija deluje z neko avtonomijo. Pohvalil je tako trenerje kot tudi atlete, ki resno delajo in niso mogli seveda, izostati niti zelo dobri rezultati tudi v državnem merilu. Korak naprej je napravila tudi otroška telesna vzgoja. Pri košarki se prav dobro udejstvuje mJadina. Če pa bolj podrobno a-naliziramo to sekcijo vidimo, da je žal, razdeljena na tri različne kraje. Peterka, ki je v preteklem prvenstvu igrala v promocijskem prvenstvu zasluži vso pohvalo. V oreteklosti je bila prav odbojka, ki je prinesla v javnost ime našega združenja. Vsi smo bili ponosni tako na moško kot tudi žensko ekipo. Pred tekmovalno sezono smo ob prisotnosti ZSŠDI imeli razne sestanke za sodelovanje med ŠZ Bor in ŠK Kras. .žal, do tega sodelovanja ni prišlo, ker se nismo mogli zediniti glede imena. Tako so naši fantje igrali pod matičnim imenom in nazadovali iz 2. lige v tretjo. Pohvalil je žensko e-kipo, kateri je šlo bolje. Bivši predsednik je na koncu svojega poročila vsem atletom za delo in veliko požrtvovalnost v korist Bora. «Vsi so več dali,* pravi Gombač, ckot smo jim mi lahko nudili.* Zahvalil se je za pomoč tudi vsem organizacijam ter raznim drugim osebam in prijateljem, ki so na katerikoli način priskočili ŠZ Bor na pomoč. Tajniško poročilo (JURIJ KUFERSIN) «Kot vsako leto, ob sestavi letnega poročila za občni zbor, se tudi letos postavlja vprašanje, kako zajeti v najkrajši in najbolj homogeni obliki celotno delovanje organizacije. Ker lahko rezultatom celo leto sledimo po sredstvih množičnega obveščanja, ki dobro in dosledno sledijo naši športni stvarnosti, za kar jim gre naša pohvala in zahvala, mislim, da ni potrebno vključiti v to poročilo vseh podatkov, saj so nam vsem zelo dobro znani. Bolje je, vsaj tako mislim, omeniti in eventualno analizirati problemč, s katerimi smo se morali soočati in ugotoviti, če smo jih znali pozitivno rešiti.* tGlede samih športnih rezultatov lahko globalno ocenimo komaj zaključeno sezono za pozitivno. Če na eni strani moramo zabeležiti nazadovanje prve moške odbojkarske ekipe v C ligo in na sploh veliko krizo celotne moške odbojke (samo to vprašanje bi verjet- no terjalo zelo dolgo analizo, ki naj razkrije razloge, ki so to tako priljubljeno panogo pahnili v krizo). moramo po drugi strani ugotoviti, da smo obdržali vse ostale pozicije ter da se nam je povišal pomladek — tudi v moški odbojki. Ta ugotovitev pa je izredno važna in pozitivna, saj edino s konkretnim delom z najmlajšimi si bomo zagotovili bodočnost in ne bomo več imeli kriz. kot smo jih preživljali v preteklosti in kot jih še danes preživljamo. Dobri so bili nadalje rezultati pri košarki, ženski odbojki in atletiki, kjer smo zabeležili porastek števila a-tlelov in dosegli nekaj zelo dobrih rezultatov: naj samo omenim -državni naslov Irene Tavčar in pa drugo mesto ekipno med vsemi deželnimi ženskimi- klubi. Razume se, da ko sem malo prej rekel, da so bili rezultati dobri, nisem mislil v absolutnem pogledu, temveč glede našega trenutnega društvenega stanja.* *Dobra smo nadaljevali tudi akcijo za vpis članov, tako da šteje danes naše združenje preko 500 članov. Končno smo uspeli odpreti klubske prostore z barom in smo temu dogodku dali še posebno važen poudarek in to ne toliko zaradi tega. ker naj bi bil bar nekaj izrednega, temveč zaradi tega, ker računamo, da bomo, če bomo pravilno delovali, uspeli u-stvariti v teh prostorih pravo zbirališče za naše tekmovalce in njihove starše ter za vse, ki so naši prijatelji. Bolj konkretno smo prišli v stik s starši, tako da nekateri že dobro z nami sodelujejo. Nismo uspeli popolnoma akti-vizirati odbora, ki tudi letos ni deloval tako, kot bi moral, in nismo znali angažirati novih moči, ki bi nam priskočile na pomoč pri našem delu. Manjkalo nam je novih) idej M iiticiativ, ki naj bi razširite dildifdhjč' 'tildi ‘ {zven ozkega problema tekmovalnosti. Imeli smo večje in manjše probleme s posamezniki, z ekipami, s sekcijami in trenerji. Pozitivne! smo rešili nastale probleme z nekaterimi člani. ki sedaj — ko smo razčistili vsa nesoglasja in nerazumevanja — spet z nami sodelujejo oz. so ostali na spisku članstva. Izboljšali smo, vsaj delno in vsaj tako si mislimo, odnose s sorodnimi organizacijami. Premaknili smo z mrtve točke problem zidanja nove telovadnice, za katero bi morali biti načrti sestavljeni v teku leta. Še vedno nismo uspeli popolnoma urediti čistoče na samem stadionu. še vedno nimamo zadostnega trenerskega kadra. Še vedno se moramo soočati s finančnimi problemi, ki so nam večkrat zavirali dejavnost in so nas prisilili, da ne gremo v nove iniciative.» ričakoval takih rezultatov. Lahko >i nam šlo tudi bolje, to je res, to-la videli ste, kako nam je šlo. Ne moremo ravno radj, da smo Imeli srečo. Poleg tega smo morali »digrati ta mali finale z nepopolnim noštvom. Ne morem reči, da smo ekmo izgubili, ker smo igrali sla-o. Naš cilj je bil poskusiti osvojiti retje mesto. Brazilci so v zadnjih ninutah stalno gledali na uro in ahtevali od sodnika, naj zaključi ekmo. Ne pozabimo, da je Bettega r zadnji minuta zadel vratnico. Pri- Prispevajte za DIJAŠKO MATICO BUENOS AIRES — Argentinski tednik «E1 Grafi::o» je sestavil posebno »rekordno* ekipo, upoštevajoč vse najrazličnejše rekorde vseh nogometašev vseh časov. Kot vratarja so novinarji izbrali Mehikanca Antonia Carbajala, ki je edini sodeloval na petih svetovnih prvenstvih. V obrambo so postavili Fac-chettija, ki ima rekord nastopov kot kapetan na SP (deset tekem). Nemec Paul Breitner je edini igralec ekipe, ki je postala svetovni prvak, potem ko je uspešno streljal enajstmetrovko na finalnem srečanju. Franz Beckenbauer je najboljši strelec na SP iz vrst branilcev. Izbran je bil tudi Argentinec Monti, ki je edini nogometaš, ki je igral na dveh svetovnih prvenstvih za dve različni državi (leta 1930 je i-gral namreč za Argentino, leta 1934 pa za Italijo). Na sredino igrišča je ta tednik postavil Angleža Bobbyja Moora, ki ima največ prisotnosti na kvalifikacijskih tekmah (14). Nemec Overath ima rekord vztrajnosti, saj je igral kar 19 zaporednih tekem na svetovnih prvenstvih (leta 1966, 1970 in 1974). Med napadalci dobimo Francoza Fontaina, ki je s 14 zadetki najboljši strelec vseh časov na SP. Nadalje je v tej postavi še Eusebio, ki je realiziral štiri 11-metrov-ke na enem prvenstvu. Nadalje je še seveda Pele, ki je postal svetovni prvak, ko je imel komaj 17 let in še Žagalo, ker je edini Brazilec, ki je bil dvakrat svetovni prvak kot nogometaš (leta 1958 in 1962) in en KOLESARSTVO MED PROFESIONALCI Moser favorit na DP Proga bo merila skupno 253 km ODOLO — Danes bo v Odolu pri Brescii italijansko državno kolesarsko prvenstvo v cestni vožnji za profesionalce. Tekmovalci bodo morali 23 km doi- ŠPORTNO DRUŠTVO PRIMORJE sklicuje svoje člane na redni OBČNI ZBOR ki bo v ponedeljek, 26. t.m., ob 21. uri v prvem in ob 21.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih. Dnevni red: Pozdravi in izvolitev i lovnega predsedstva Poročilo predsednika Poročilo tajnika Poročilo blagajnika Poročilo nadzornega odbora Volitve novega odbora Razno go krožno progo prevoziti enajstkrat, v skupni dolžini 253 km. Skupna višinska razlika znaša 3.355 m. Za prvenstvo se je prijavilo 110 tekmovalcev, med katerimi je glavni favorit za končno zmago Moser, V štirih zadnjih polfinalnih tekmah so sodniki, opomnili kar dvanajst nogometašev (poprečno tri na tekmo), kar predstavlja rekord tega prvenstva. Avstrija je edina ekipa, ki ni bila, pred srečanjem z Nemčijo nikoli opomnjena, v tej tekmi pa je sodnik opomnil kar dva Avstrijca in sicer Kreuza ter Saro. Do sedaj so sodniki opomnili skupno 50 nogometašev, izključili pa Madžara Niglasija in Torocsika, poleg teh pa ie Nizozemca Nannin-go. Edina igralca, ki sta zbrala dva rumena kartončka sta Italijana Be-netti in Tardelli, ki bosta za eno tekmo izključena. « # * Doping Mednarodna nogometna zveza (F1 FA) je penalizirala reprezentanco Škotske za dve točki, ker je bil njen igralec Willie Johnston pozitiven na kontroli za antidoping. S, Mladinske Delovne Akcije Informacile : SKGZ, ul.S.Francesco 20 tel. 744249 vsak dan od 17. do 19. ure moderno pohištvo, ustrezna servisna služba In predvsem IZREDNO UGODNE CENE pohištvo paolo prodajamo tudi za dinarje D0MJ0 137 TRST WALMOJOR TRST Ul. Milano 27/A — Tel. G2862 ZASTOPNIK: HONDA. /.'DRINI (bwm) OBLAČILA —GUME KOŠARKA V NABREŽINI Opolnoči petstotica V Nabrežini se je včeraj opoldne začela 24-uma košarkarska tekma, v kateri nastopajo igralci razdeljeni na plavo in belo ekipo. Po dvanajstih urah igranja sta obe moštvi dosegli več kot pol tisočice točk in sicer so točno opolnoči vodili «plavi» s 568:551, Izid je torej tesen in do danes o-poldne, ko se bo srečanje zaključilo, je možno še vsavrstno prosene čenje. OPČINE - TRST Narodna Ul. 87 - Tel. 213193 h *» rM šport VSE ZA ŠPORT IN REKREACIJO usnjena galanterija zcj^ia T R S T — Ul. G. Gallina 1 — Tel. 61-954 velika izbira poletnih torbic in usnjenih artiklov. 26. JUBILEJNE MEDNARODNE POLETNE KULTURNE PRIREDITVE DANES, 25. junija, ob 20.30, poletno gledališče Verdi: ERN ANI Opera NP Bepgrad JUTRI, 26. Junija, ob 20.30, poletno gledališče Verdi: PLES V MASKAH Opera NK »Ivan Zajc*, Reka TOREK, 27. junija, ob 20.30, viteška dvorana Podelitev priznanj žirije 6. Jugoslovanskega opernega bienala z nastopom sopranistke Zlate Ognjanovič, tenorista Jurija Reje in pianista Milivoja Šurbeka SREDA, 28. junija, ob 20.30, preddverje Zbor univerze Sorbonne, Pariš PETEK, 30. junija, ob 20.30, poletno gledališče AFS »FRANCE MAROLT* — 30-letnica skupine Prodaja vstopnic vsak dan, razen sobote in nedelje, od 11. do 13. in od 18. do 19. ure ter uro pred začetkom pri blagajni Festivala SEIKO izvrstna, Čudovita izbira’ — moških in ženskih avtomatičnih ur — servisno vzdrževanje in popravila — bogata izbira zlatnine K-18 URARNA IN ZLATARNA Lau renti Trst Largo Santorio 4 • tel. 723240 FRANCO kreator italijanske mode damski frizer Ul. Canalplceoio 2 (za Borznim trgom) ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel 20-03-71 KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi Iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročalo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dezn H v Italiji pri SPI. 25, junija 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tiska | IZTT j Trst član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 30 mednarodni vzorčni •Tržaški velesejem URNIK: ob delavnikih od 16. do 23. ob sobotah in nedeljah od 10. do 13. - od 16. do 24. VSTOPNINA: 1.300 lir (znižana 900 lir) 17/29. junij 1978 VHOD NA TRGU DE GASPERI 1 in v UL. REVOLTELLA ■ podjetje FURLANI TRST — Ul. Milano 25 tel. (040) 62200 V TRSTU NAJVECJA IZBIRA kmetijskih strojev in nadomestnih delov za: FERRARI BENASSI GOLDONI PINZA LOMBARDINI Idr. VSE ZA: POLJEDELSTVO — KMETIJSTVO — VINOGRADNIŠTVO — VRTNARSTVO GO & GO BAZ A AR GORICA Piazza Vittoria 5 (na Travniku) . Končno v Gorici nova velika dvonadstropna samopostrežna trgovina, kjer je 12 mes«' cev na leto naprodaj po tovarniških cenah preko 10.000 kosov oblačil najnovejše mod« NEKAJ PRIMEROV: JEANS — platno JEANS — žamet KRILA MAJICE SRAJCE JOPIČI — pravo usnje po 3.900 po 7.500 po 5.500 po 1.900 po 4.000 5.900 9.900 7.500 4.200 4.900 9.900 H' 10.900 H' 9.500 H' 6.700 H' 6.900 H' 38.000 H' TRGOVINA IMA TUDI: ODDELEK ZA OTROKE (otroško spodnje perilo, hlače, majice, srajce, jopice itd. itd) ODDELEK MOŠKEGA IN DAMSKEGA PERILA (nogavice, raznovrstno spodnje perilo, st«' zniki itd. itd.) ODDELEK METRAŽNEGA BLAGA (zavese, odeje, rjuhe, posteljna pregrinjala, prti pr«* proge, artikli za kopalnico itd. itd.) OBIŠČITE NAS! OBIŠČITE NASI se početveri! pam železnina M STROJI _ TEHNIČNI ARTIKLI import-export do m jo, m t.i m ŠIVALNE STROJE SINGER od 140.000 Ur dalje, v različnih izvedbah in po ugodnih cenah vam nudi tvrdka Kosmina Sergij Nabrežina center 156 Tel. 200-123 POHIŠTVO RENAR OPČINE, Prosečka 3 Telefon 212-255 motor S 1093 kub. «0 KM hllrost 140 Km/h poroba (pri 100 km/h) 7,1 1/100 km GOLFisaa e 14»7 kub., 7* KM ~ i/h hlrroet 15« km/r P«3ba |pri 100 km/h) 7.2 1/100 k«| motor diaul e 1471 kub,. 50 KM hitrost 140 km/h porabo (pri .100 km/h) 5.5 1/100 km motor s 1M5 kuto.. 110 KM z vhnjgalntkom K/J«letronie porabo (pil 100 km/h) M 1/100 km Lastna obrtniška delavnica in prodajalna Nudimo pg ugodnih cenah: SPALNICE, KUHINJE, DNEV NE SOBE, SEDEŽNE GARN1 TURE, POSTELJICE [N PO HISTVO ZA OTROKE. OTRO ŠKE VOZIČKE IN STAJICE Obiščite nasl VOLKSVVAGEN/jZŽZ/7 kot ga hočete! dinGSDnti ZASTOPNIK: Ul. Coroneo 33 — Tel. 76-23-81 —TRST NADOMESTNI DELI — SERVIS