Ivan Vesenjak: Prve pripombe k pred- logu vlade o izjedna- čenju neposrednih davkov. Po neprestanih zahtevah — in tu je prednjačil Jugoslovanski klub — o izjednačenju bremen v naši državi je sedanja vlada predložila narodni skupščini predlog o izjednačenju neposrediiiih davkov ter ga s tem izročila javni razpravi. Seveda še s tem ni reeeno, da postane ta vladin predlog res zakon, saj vidimo, kako lepo v soglasju radikali in hrvaška seljačka stranka odlagajo in zavlačujejo delo v narodni slnipščini, čeravno so njihovi poslanci in ministri polnih ust trditve, da hočejo delati. Gotovo je tudi, da se zakon, če ga zbornica tudi sprejme takoj, ne more dosledno izvajati, ker ni za to potrebne stvarne podlage in je še dolgo, dolgo let ne bo. Ne obstoji recimo v polovici države zemljiški kataster in strokovno šolanih davčnih uradnikov in končno ni tiste tankovestnosti pri pretežni večini državljanov in uradnikov, kakor je recimo pri nas v Sloveniji. Raznmljivo je, da iz navedenih in še iz drugih razlogo vkljub enotnemu zakoira ne bo enakomerne, enotne obremenitve še dolgo vrsto let, zato ne morem deliti navdusenja tistih, ki pričakujejo pri nas Bog vedi kakšne bist vene izpremembe in olajšave. Še vedno sem mnenja, naj se izroči ta vir samoupravniim korporacijam, ki naj po kra jevnih in kulturnih ter socijalnih razmerah in potrebah razpolagajo ž njira in izpreminjajo sistem in obremenitev v lastnem delokrogu. Kakor se je izjalovilo, da bi davek na poslovni promet kljub enotnemu zakonu bil jednak, ravnotako bodo izkušnje s predstoječim predlogom, ako postane res zakon. Imeli bomo zopet izjednačenje na papirju, a ne v dejanju. Vse to nas ne sme motiti, da se ne bi bavili z novim vladnim predlogom, ker smo dolžni pojasniti ga ter zavzeti napram njemu jasno stališče, kajti gotovo je, da bo ali ta osnova v glavnem če ne zakon, pa vsaj temelj, na katerem se bo razvijalo zakonodavstvo o direktnih davkih v narodni skupščini. Bistvo novega predloga. Ce pregledno oznacimo vladin predlog o direktnih davkib, lahko rečemo: zakonski predlog je v glavnem delu vzet iz avstro-ogrske davčne zakonodaje in se kompromisno dopolnjuje s srbijansko zakonodajo, posebej še glede davka na zgradbe in rente. Dobra stran predloga je njegova preglednost in doslednost, razmeroma jasnost ter majhen obseg, slaba stran pa pred vsem v tem, da daje finančnemu ministru predale kosežna pooblastila za tolmačenja in izvedbo potom pravilnikov in izvršilnih naredb. Zelo važne so izpremembe o sestavi in pravicah davčnih odborov in reklamacijskih (prizivnih) odborov. Tudi sicer je cela vrsta določb, ki so za davkoplačevalca velevažne in jih bomo pozneje podrobnejše obravnavali. Katere davke predvideva predlog? Predlog predvldeva tri glavne skupine direktarih davkov: Prvo skupino tvorijo davki od dohodkov in to so: zemljiški davek, davek od zgradb (prej hišno-razredni in  hišno-najemninski davek), davek od podjetij, obrti in od  službe ter davek na rente. Drugo slmpino tvori davek od  podjetij, ki so dolžna javno polagati račune. Tretjo skupino tvori davek na skupni dohodek ali po naše: osebnodohod- ninski davek. Ali bi poleg tega bili še drugi direktni davki? Davčni red pa z naštetimi ni izčrpan, kajti predlog izrecno omenja, da bi poleg naštetih davkov ostali še dozdaj uvedeni trije davki: davek na poslovni promet, invalidni davek in komorski davek. Kakor znano, se zadnja dva pobirata v obliki doklade k direktnim davkom. Kakšne bistvene izpremembe prinaša predlog? Kakor sem že spredaj omenil, sloni v glavnem nov zakonski predlog na sistemu naše dosedanje avstrijske za-  konodaje, zato ne prinaša nam glede števila davkov in na-  čina njihovega pobiranja bistvenih * izprememb materijalnega značaja. Za naše kmetske davkoplačevalce je najvažnejše v tera oziru znati, da poleg zemljiškega davka ostane tudi osebna dohodnina, ki se s tem razširja na celo državo.  Seveda, drugo je vprašanje, kako se bo pobirala, ali kakš-  na bo »davčna praksa«.  Olajšave prinaša za naše razmere predlog, ako postane zakon v tem oziru, da odpadejo državne doklade, kar bi posebej obcutili obrtniki rn deloma kmetje, toda to docela odtehtajo pri njih druge obremenitve in pa odločba, da ima financni minister pravieo do regresa. To se pravi: če bi se davki pobirali po novem zakonu in bi donašali manje kakor do sedaj, ima finančni minister pravico še naknadno pobirati od davkoplačevalcev davek še nazaj, da dobi toliko, kakor je dobival dosedaj. Razbremenitve tudi po novem predlogu ni pričakovati, ker predvideva pri osebni dohodnini eksistenčni minimiim 3600 dinarjev. Kaj to pri naši davčni praksi v Sloveniji znači, pa ve več kot dovolj vsak davkoplačevalec. 0 bistvenih, torej za davkoplačevalca važnejših izpremembah pri poedinih vrstah davkov bomo izpregovorili prihodnjič. Že danes pa lahko ugotovimo: predlog sedajne vlade o izjednačenju direktnih davkov ne pomeni posebne naklonjenosti napram davkoplapevalcem vobče in napram slovenskim posebej. To je najinilejša beseda, katero zamoremo o njem izreči, zato pač naši ljudje zanj niso dolžni posebne hvale vladi in tistim, ki to vlado podpirajo.