OSNUTEK
12.8. 1977
Na temelju ustave Socialrstične republike Slovenije in razprave v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnosti in . drugih oblikah samoupravnega povezovanja in združevanja v občini, po razpravi v Socialistični zvezi delovnega Ijudstva je
skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne... 1977 sprejela
STATUT
OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK
I.  UVOD
Delovni Ijudje in občani, samoupravno, demokratično organizi-rani v združenem delu in družbenopolitičnih skupnostih zagotav-Ijajo v svojih samoupravnih skupnostih in po delegacijah in dele-gatih odločanje o vprašanjih, ki se nanašajo na skupne interese in potrebe združenega dela in delovnih Ijudi ter odločajo v okviru ustave, zakonov in predpisov, ki jih sprejemajo.
Delovni ijudje in občani,organizirani v družbenopolitičnih orga-nizacijah, družbenih organizacijah ter društvih v enotni fronti organiziranih političnih sil — Socialistični zvezi delovnega Ijud-stva se z pripravo, sprejemom in uresničevanjem statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (v nadaljnjem besedHu: občina) aktivno vključujejo v celotno preobrazbo samoupravnega družbenoeko-nomskega in političnega sistema, ki izhaja iz revolucionarnih izhodišč ustave in zakona o združenem delu.
II. OBČINA LJUBLJANA VIČ-RUDNIK
Lčlen
Občina je samoupravna in temeljna družbenopolitična skup-nost, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih Ijudi.
V občini delovni Ijudje in občani ustvarjajo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese, zadovoljujejo skupne potrebe, izvr-šujejo funkcije oblasti in upravljajo druge družbene zadeve.
Pri uresničevanju svojih skupnih interesov, pravic in dolžnosti v občini odločajo delovni Ijudje in občani, organizirani v temeljene in druge organizacije združenega dela, v krajevne skupnosti, sa-moupravne interesne skupnosti in druge temeljne samoupravne organizacije in skupnosti in v druge oblike samoupravnega zdru-ževanja, v družbenopolitične organizacije, s samoupravnim spo-razumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter v delegacijah in
po delegatih v občinski skupščini ter v drugih organih samouprav-Ijanja.
2.  člen Občina je pravna oseba.
Sedež občine je v Ljubljani, Trg mladinskih delovnih brigad šte-vilka 7.
Občina obsega južni del Ljubljane z okolico in meji z občino Vrhnika, Cerknica, Ribnica, Grosuplje, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana-Center, Ljubljana-Šiška in škofja Loka.
Meje občine so določene z zakonom.
3. člen
V občini rešujejo svoje pravice in dolžnosti delovni Ijudje in občani, ki živijo ali delajo na območju občine.
4.  člen
Praznik občine Ljubljana Vič-Rudnik je 27. april — obletnica ustanovitve osvobodilne fronte Slovenije.
III. DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE
5. člen
Delovni Ijudje in občani v občini se svobodno združujejo in organizirajo v družbenopolitične organizacije zato, da lahko neposredno prek svojih delegatov izražajo politične pobude in predloge ter se dogovarjajo za enotna stališča ob reševanju skup-nih vprašanj življenja in razvoja občine ter širše družbenopolitične skupnosti.
6. člen
Družbenopolitične organizacije občine načelu z Zvezo komuni-stov kot vodilno, idejno in politično silo delavskega razreda in vseh
delovnih Ijudi, kot sestavni del družbenopolitičnega sistema v občini, uresničujejo z ustavo in njihovimi statuti opredeljene na-loge pri podružbljanju funkcij oblasti in razvoju samoupravnih odnosov v občini.
7. čfen
Organizacija Zveze komunistov v občini kot organizirana vo-dilna in idejnopoHtična sila delavskega razreda in vseh delovnih Ijudi, je glavni pobudnik in nosilec politične dejavnosti pri oblikova-nju in nadaljnjem razvoju socialistične družbene in demokratične zavesti ter za varstvo in nadaljnji razvoj socialistične revolucije.
Na tej podlagi je idejno usmerjevalni faktor novih družbenih odnosov, ustvarjajoč široko iniciativnost vseh delovnih Ijudi pri reševanju družbenopolitičnih vprašanj ter je tako bistven dejavnik notranjega življenja in funkcioniranja samoupravnih organov in institucij v samoupravnem družbenopolitičnem sistemu občine.
8. člen
Socialistična zveza delovnega Ijudstva v občini je kot prosto-voljna, demokratična in enotnafronta delovnih Ijudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil z Zvezo komunistov na čelu najširša osnova njihove družbenopolitične aktivnosti v socialistič-nem samoupravnem sistemu občine.
SZDL občine, delovni Ijudje in občani ter njihove organizirane socialistične sile, dosegajo in zagotavljajo politično in akcijsko enotnost ter usklajujejo stališča o vseh skupnih družbenih vpra-šanjih življenja in razvoja občine.
Delovni Ijudje in občani v SZDL uresničujejo zlasti naslednje družbenopolitične naloge:
—  obravnavajo družbena vprašanja in dajejo politične pobude na vseh področjih družbenega življenja,
—  usklajujejo mnenja in sprejemajo stališča^ glede reševanja družbenih vprašanj, v skladu z interesi, ki jih izražajo ob uresniče-vanju svojega samoupravnega in demokratičnega položaja,
—  določajo osnove programov politične aktivnosti in skupna merila za volitve delegacij in delegatov v temeljnih samoupravnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, —   zagotavljajo demokratično predlaganje in določanje kandida-tov za delegate, za javne samoupravne in druge družbene funkci-je,
—  skrbijo za usklajeno oblikovanje splošnih načel kadrovske politike,
—  spremljajo in obravnavajo delo samoupravnih organov in organov oblasti, nosilcev samoupravnih in drugih družbenih poo-blastil, dajejo mišljenja, kritične ocene glede zagotavljanja druž-benega nadzora in javnosti dela samoupravnih organov in orga-nov oblasti,
—  soustvarjajo pogoje za vsestransko udeležbo mladih in nji-hovih organizacij v.celotnem družbenem in političnem življenju, za vzgojo mlade generacije v duhu tradicij NOV in socializma, za-snovanega na zgodovinski vlogi delavskega razreda in znanstve-nih osnovah marksizma,
—  soustvarjajo pogoje za vsestransko in objektivno informira-nje, zagotavljanje socialistične usmeritve in uresničevanje druž-benih interesov v sredstvih informiranja,
—  usmerjajo in sodelujejo pri organizaciji referenduma kot najbolj neposredne oblike odločanja delovnih Ijudi in občanov ter pri javnih razpravah kot organizirani možnosti njihovega sodelo-vanja pri sprejemanju odločitev, pomembnih za delo in življenje vseh de/ovnih Ijudi in občanov,
—  oblikujejo ali usklajujejo politične osnove dogovarjanja, odločanja in spremljanja uresničevanja sprejetih stališč o vseh tistih vprašanjih, ki so skupnega pomena za delovne Ijudi in obča-ne.
Delovni Ijudje in občani se pri svojem delu v organizaciji SZDL borijo za medsebojno humane odnose, za razvijanje socialistične demokratične in patriotične zavesti ter pravil socialističnega na-čina življenja, kot tudi za odpravo pojavov, ki ovirajo razvoj sociali-stičnih, samoupravnih demokratičnih družbenih odnosov ali jim na drug način škodujejo.
9.  člen
Delavci v organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnostih, prostovoljno organizirani v sindikat, kot najširšo orga-nizacijo delavskega razreda, se borijo:
za tak položaj delavskega razreda, kot ga določa ustava; za uresničevanje socialističnih samoupravnih odnosov in odločilno vlogo delavcev pri upravljanju družbene reprodukcije; za uresni-čevanje interesov, samoupravnih in drugih pravic delavcev na vseh področjih dela in življenja; za zagotavljanje enakopravnosti delavcev pri združevanju dela in sredstev, dobivanju in delitvi dohodka in pri določanju skupnih meril za delitev po rezultatih dela; za samoupravno povezovanje in združevanje različnih področij družbenega dela; za razvijanje proizvajalnih sil družbe in za večjo produktivnost dela; za samoupravno usklajevanje posa-mičnih, skupnih in splošnih družbenih interesov; za višjo izobra-zbo in usposabljanje delavcev za opravljanje samoupravnih in drugih družbenih funkcij; za demokratično predlaganje kandida-tov za delegate v organe upravljanja organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in kandidatov za delegacije teh organizacij in skupnosti ter delegate v skupščine družbenopolitičnih skupnosti; za najširšo udeležbo delavcev pri izvrševanju funkcij oblasti in pri upravljanju drugih družbenih zadev; za uresničevanje interesov delavcev; za zagotavljanje socialne varnosti in razvoj življenjskega standarda delavcev kot tudi za razvijanje in krepitev solidarnosti in za večjo razredno zavest in odgovornost samoupravljavcev.
Sindikati dajejo pobude in predloge skupščini občine in ustrez-nim samoupravnim interešnim skupnostim ter drugim organizaci-jam v občini, za reševanje posameznih vprašanj.
10.  člen
Organizacija Zveze socialistične mladine s svojlm delovanjem usmerja in aktivno vključuje mlade Ijudi v celotno družbenopoli-tično življenje občine in zagotavlja njihov vpliv na sprejemanje družbenopolitičnih odločitev o temeljnih vprašanjih družbenega razvoja občine ter na reševanje tistih vprašanj, ki neposredno zadevajo ekonomski, socialni in politični poiožaj mladine v zdru-ženem delu in občini.
11.  člen
V organizaciji Zveze združenj borcev NOV, kot prostovoljni organizaciji udeležencev NOV, delovni Ijudje in občani, v skladu s programom Zveze komunistov in Socialistične zveze delovnega Ijudstva, razvijajo tradicije NOV in jih prenašajo na mlade genera-cije. Zavzehiajo se za urejanje socialnih, stanovanjskih, zdrav-stvenih in drugih vprašanj udeležencev NOV in njihovih družinskih članov ter dajejo pobude in predloge skupščini občine in samou-pravnim interesnim skupnostim za reševanje vprašanj s tega področja.
12.  člen
Delovni Ijudje in občani se združujejo tudi v drugih drržbenopoli-tičnih, družbenih organizacijah, društvih in interesnih združenjih, glede na svoje interese in potrebe ter delujejo po svojih statutih in programih organizacije SZDL in se prek nje vključujejo v družbe-nopolitično življenje.
13.  člen
Občinska skupščina in njeni brgani sodelujejo z družbenopoli-tičnimi organizacijami zlasti pri organiziranju javnih razprav, v pripravi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, pri volitvah delegacij, organiziranju konferenc delegacij, pri uresniče-vanju družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih Ijudi in občanov ter družbene lastnine, na področju Ijudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite in ob vseh pomembnejših vpra-šanjih družbenega življenja v občini.
14.  člen
Materialne in druge možnosti za uresničevanje ustavnih funkcij družbenopolitičnih organizacij v občini zagotavlja občina v mejah svojih pravic in dolžhosti.
IV. PRAVICE IN DOLŽNOSTI OBČINE
15. člen
Delovni Ijudje in občani v občini opravljajo funkcije oblasti in uresničujejo vse druge skupne interese, razen tistih, ki jih v skladu z ustavo uresničujejo v širših družbenopolitičnih skupnostih.
Skupna vprašanja, ki jih urejajo delovni Ijudje in občani v občini, se določijo s statutom občine v skladu z ustavo.
Delovni Ijudje in občani zlasti:
—  ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje za življenje in delo; spremljajo, usmerjajo in usklajujejo gospodarski in druž-beni razvoj; določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje materialne, socialne, kulturne, telesno kultume in druge skupne potrebe; urejajo med-sebojne odnose; zagotavljajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega pomena za delovne Ijudi in občane ter splošnega druž-benega pomena in v ta namen ustanavljajo skupne organe druž-benega samoupravljanja ter organe oblasti; zagotavljajo nepo-sredno izvrševanje zakonov, če to po zakonu ni v pristojnosti širših družbenopolitičnih skupnosti; zagotavljajo uresničevanje in var-stvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih Ijudi in obča-nov; zagotavljajo uresničevanje enakopravnosti narodov in na-rodnosti; varujejo zakonitost ter organizirajo in opravljajo druž-beno nadzorstvo; zagotavljajo javni red in mir, varstvo Ijudi in premoženja, medsebojno poravnavanje sporov ter organizirajo in uresničujejo družbeno samozaščito.
—  urejajo in organizirajo Ijudsko obrambo, izvajajo in usklaju-jejo priprave za splošni Ijudski odporter urejajo druga vprašanja s teh področij;
—  skrbijo za urejanje naselij in drugega prostora; skrbijo za varstvo človekovega okolja; skrbijo za urejanje in smotrno izkoriš-čanje zemljišč in stvari v splošni rabi;
—  z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih organizacij in služb in z gradnjo komunalnih naprav zagotavljajo zadovoljeva-nje življenjskih potreb delovnih Ijudi in občanov na teh področjih;
—  zagotavljajo in skrbijo za varstvo matere, otroka in družine, za varstvo občanov, ki niso zmožni skrbeti zase, skrbijo za varstvo vojaških, delovnih in drugih invalidov, borcev in žrtev fašističnega nasilja; skrbijo za zdravstveno varstvo ter socialno varnost delov-nih Ijudi;
—  načrtujejo in po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotav-Ijajo razvoj stanovanjske graditve, sprejemajo odločitve o urbani-stični dokumentaciji, zagotavljajo smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezujejo vse dejavnike, ki sodelujejo pri graditvi stanovanj; posvečajo posebno skrb stanovanjskim problemom občanov in družin, ki so po ustavi in zakonu deležne posebne družbene pomoči;
—  razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje mladine in izobra-ževanje odraslih, skrbijo za ustanavljanje, delovanje in razvoj kulturno-prosvetnih organizacij in društev, skrbijo za varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter spominskih obeležij, »grobišč, spomenikov in spominskih obeležij NOV ter za postavitev novih;«
—  oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresniče-vanje; usklajujejo politiko zaposlovanja in poklicnega usmerjanja mladine;                                                             _
—  uresničujejo sodelovanje z drugimi občinami in družbeno-političnimi skupnostmi;
— sodelujejo z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter lokalnimi skupnostmi tujih držav v okviru spre-jete zunanje politike Socialistične federativne republike Jugosla-vije in mednarodnih pogodb;
—  opravljajo skupne zadeve z drugimi občinami v Ljubljani v mestu kot posebni družbenopolitični skupnosti.
16. člen
V socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosih delavci združujejo svoje delo In sredstva, ki so družbena lastnina v njihovi upravi, v različne oblike zdmževanja in mesebojnega so-delovanja, da:
— razvijajo in pospešujejo socialistične samoupravne družbe-noekonomske odnose;
—  razširjajo in zboljšujejo materialno osnovo združenega dela, zboljšujejo svoj materialni in družbeni položaj ter zadovoljujejo osebne, skupne in splošne družbene potrebe in interese;
—  povečujejo svoj dohodek in celotni dohodek družbe na podlagi večje produktivnosti svojega in celotnega družbenega deta;
—  družbeno in ekonomsko smotrno upravljajo in gospodarijo z živim in minulim delom;
—  samoupravno med seboj usklajujejo in planirajo delo in razvoj gospodarskih in drugih družbenih dejavnosti;
—  samoupravno določajo pogoje za delo ter pridobivanje in delitev dohodka.
Kmetje in drugi delovni Ijudje, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, in združujejo svoje delo in sredstva v zadruge ali druge oblike združevanja ali se neposredno ali po zadrugah v proizvodnji ali prometu povezujejo v organizacijo združenega dela in z njo trajneje sodelujejo, imajo na podlagi svojega dela enak družbenoekonomski položaj in enake pravice, obveznosti in odgovornosti kot delavci v organizacijah združenega dela, odvisno od stopnje združenosti dela in sredstev ter od svojega prispevka k ustvarjanju in večanju dohodka.
Kmetje in drugi delovni Ijudje, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, imajo na podlagi svojega dela v načelu enak družbenoekonomski položaj in v osnovi enake pravice in obveznosti kot delavci v zdru-ženem delu z družbenimi sredstvi.
Delovni Ijudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic oprav-Ijajo umetniško ali kakšno drugo kulturno, odvetniško ali drugo poklicno dejavnost, imajo na podlagi svojega dela v načelu enak družbenoekonomski položaj, in v osnovi enake pravice in obvez-nosti kot delavci v organizacijah združenega dela.
Uresničevanje posebnega družbenega interesa
17.  člen
Organi občine zagotavljajo posebni družbeni interes v odnosu do organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti, ki so posebnega družbenega pomena in do organizacij združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, kadar je to poslovanje nenadomestljivi pogoj za življenje in delo občanov ali za delo dru-gih organizacij na območju občine ali mesta s tem, da določijo pogoje in način opravljanja takih dejavnosti ali zadev, zagotovijo soodločanje uporabnikov, ustanoviteljev, organov občine o ure-sničevanju skupnih ciljev, o temeljnih pogojih za pridobivanje dohodka in poslovanja, o cenah, o namenu uporabe sredstev, o razvojnih programih in razširjeni reprodukciji, o soglasju k poseb-njim odločbam splošnih samoupravnih aktov takih organizacij, o spremembah predmeta poslovanja v takih organizacij, o imenova-nju in razrešitvi poslovodnih organov ali z drugimi oblikami druž-benega vpliva.
18.  člen
Organi občine imajo nasproti organizacijam zdmženega dela oziroma nasproti samoupravnim organizacijam in skupnostim pravice in obveznosti, ki jih določata ustava in zakon.
Če so v organizaciji združenega dela oziroma v drugi samou-pravni organizaciji ali skupnosti bistveno skaljeni samoupravni odnosi ali huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija ozi-roma skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti, lahko občinska skupščrna v okviru svojih pravic in dolžnosti pod pogoji in v postopku, ki jih predpisuje zakon, sprejema začasne ukrepe.
19. člen
Za zagotovitev pogojev za usklajeno in skupno delovanje pri ustvarjanju nove vrednosti v materialni proizvodnji, večanju pro-duktivnosti družbenega dela in razvoju družbe v celoti, oziroma za organizirano zadovoljevanje določenih osebnih in skupnih potreb in interesov na področju družbenih dejavnosti, in določenih dejav-nosti materialne proizvodnje, se delavci v organizacijah združe-nega dela in drugi delovni Ijudje neposredno ali po svojih samou-pravnih organizacijah ali skupnostih svobodno oziroma na podlagi
zakona združujejo v samoupravne interesne skupnosti z delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti.
Delavci in drugi delovni Ijudje se združujejo tudi v samoupravne interesne skupnosti, v katerih si zagotavljajo socialno varnost in v katerih združujejo sredstva za uresničevanje ciljev teh skupnosti.
20. člen
Za uresničevanje ciljev dmžbenega varstva otrok delovni Ijudje in občani v občini po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotav-Ijajo pogoje za ustanovitev in življenje družine, za uresničevanje materinstva, telesni in duševni razvoj ter vzgojo in socialno var-stvo vseh otrok ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese na področju družbenega varstva otrok.
21.člen
Delovni Ijudje in občani v občini skrbijo za uresničevanje enot-nega vzgojnoizobraževalnega sistema in v ta namen oblikujejo skupno politiko na področju vzgoje in izobraževanja in skrbijo za stalno rast izobrazbene ravni delavcev in delovnih Ijudi ter za izo-braževanje in izpopolnjevanje učiteljev in drugih strokovnih delav-cev za vzgojo in izobraževanje ter uresničujejo druge skupne inte-rese na področju vzgoje in izobraževanja.
Občina ustanavlja osnovne šole in zagotavlja pogoje za njihovo delo.
22.  člen
Delovni Ijudje in občani v občini skrbijo za organizirano in samoupravho zagotavljanje vsestranskih možnosti za kulturno življenje, za oblikovanje politike razvoja kulturnih dejavnosti, za razvijanje in zadovoljevanje kulturnih potreb ter za pospeševanje vseh oblik kultumih dejavnosti.
23.  člen
Delovni Ijudje in občani v občini skrbijo za razvoj telesnokul-turne dejavnosti ter za zdrav telesni razvoj delovnega človeka in občana in v ta namen združujejo sredstva za delo teh organizacij in uresničujejo druge skupne interese na področju telesne kulture.
24.  člen
Delovni Ijudje in občani v občini skrbijo za zdravstveno varstvo, zdržujejd delo in sredstva za zagotavljanje zdravstvenega var-stva, z delovnimi Ijudmi in občani občin v okviru mesta in regije, usklajujejo vrste in obseg pravic iz zdravstvenega zavarovanja v okviru mesta in regije, politiko razvoja in pospeševanja zdrav-stvene dejavnosti. Občina zagotavlja plačilo za storitve zdrav-stvenega varstva" občanom, ki po veljavnih predpisih niso zdrav-stveno zavarovani in sami niso sposobni kriti teh stroškov.
25.  člen
Delovni Ijudje in občani v občini skrbijo za razvoj socialnega skrbstva,za organizirano nudenje raznih oblik družbene pomoči delovnim Ijudem in občanom, ki so te skrbi potrebni, za odpravlja-nje vzrokov za nastanek socialnih problemov, sprejemajo pro-gram razvoja socialnih zavodov in jih ustanavljajo ter skrbijo za njihov razvoj in delovanje ter uresničujejo druge skupne interese.
26. člen
Delovni Ijudje in občani v občini posebno skrbijo za udeležence narodnoosvobodilne vojne in člane njihovih družin.
V skladu s predpisi občinske skupščine zagotavljajo družbeno pomoč borcem NOV, borcem za severno mejo 1918-1919 in slo-venskim dobrovoljcem iz vojn 1912-1918 in ožjimčlanomnjihovih družin, ki nimajo zadostnih sredstev za dostojno preživljanje, zagotavljajo zdravstveno zaščito vsem tistim borcem in njihovim družinskim članom, ki tega varstva nimajo iz kakršnegakoli dru-gega naslova, mu dajejo družbeno pomoč za zdravljenje in re-kreacijo, skrbijo za rehabilitacijo invalidov in zaposlovanje neza-poslenih borcev ter zagotavljajo pomoč otrokom padlih borcev NOV, ki niso sposobni za pridobitno delo. V skladu s predpisi občinske skupščine zagotavljajo reševanje stanovanjskih vpra-šanj borcev in invalidov NOV ter ožjih članov njihovih družin.
27.  člen
Delovni Ijudje in občani v občini samostojno rešujejo svoje stanovanjske potrebe ter z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi vzajemno in solidarno zagotavljajo in združujejo sred-stva za ta namen ter urejajo medsebojna razmerja, pravice in obveznosti.
Svoje interese pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanova-nji in pri združevanju sredstev za te namene uresničujejo delovni Ijudje in občani v občini, na zborih stanovalcev, v hišnih svetih in v samoupravni stanovanjski skupnosti.
Občinska skupščina lahko z odlokom na podlagi zakona pred-piše obveznost organizacij združenega dela in drugih zavezan-cev, da iz dohodka izločajo in združujejo sredstva za graditev stanovanj in za pomoč delovnim Ijudem z nižjimi dohodki pri gradi-tvi in uporabi stanovanj.
Občina posveča posebno skrb stanovanjskim potrebam delov-nih Ijudi in občanov in družin, ki so po ustavi in zakonu deležne posebne družbene pomoči.
28.  člen
Občina skupaj z mestom Ljubljana načrtuje in zagotavlja razvoj stanovanjske graditve, sprejema urbanistično dokumentacijo, zagotavlja smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezuje vse dejavnike, ki sodelujejo pri gradnji stahovanj.
29. člen
Na področjih in dejavnostih komunale, energetike, vodnega gospodarstva, prometa in zvez in drugih dejavnosti materialne proizvodnje, katerih trajno opravljanje je nujno, da bi se zadovo-Ijevale potrebe določenih uporabnikov in nujen pogoj za njihovo delo in v katerih delovanje tržnih zakonitosti ne more biti edini razlog za usklajevanje dela in potreb oziroma vrednotenje rezulta-tov dela, se organizacije združenega dela ter uporabniki njihovih proizvodov in storitev združujejo v samoupravne interesne skup-nosti.
Sodelovanje občine z organizacijami združenega dela.
30. člen
Občina spremlja, usmerja in usklajuje razvoj gospodarskih dejavnosti, spremlja in analizira poslovanje organizacij združe-nega dela, jih spodbuja in podpira pri ukrepih za povečanje proi-zvodnje in produktivnosti dela, pri uvajanju sodobne tehnologije in boljše organizacije dela ter ekonomičnosti poslovanja.
Občina sodeluje pri zagotavljanju pogojev za razvoj gospodar-skih dejavnosti v skladu s politiko razvoja teh dejavnosti, določeno v družbenih planih.
31.  člen
Občina vzpodbuja vse oblike združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije organizacij združenega dela, sodelovanja pri urejanju medsebojnih razmerij ter usklajevanju proizvodnje in drugih dejavnosti v samoupravno dogovorjeni družbeni delitvi dela, vzpostavljanja razmerij med organizacijami združenega dela materialne protzvodnje in organizacijami združenega dela, ki opravljajo družbene dejavnosti, vzpodbuja samoupravno spora-zumevanje in družbeno dogovarjanje ter ustanavljanje samou-pravnih interesnih skupnosti, v katerih si delavci v združenem delu ter delovni Ijudje in občani v procesu celotnega družbenega dela združujejo sredstva, uresničujejo socialno varnost in druge skupne interese in cilje.
Oblike družbenega samoupravljanja
32. člen
Delavci in občani opravljajo funkcije oblasti in samoupravljanja z odločanjem v organizacijah združenega dela, krajevnih skupno-stih ter v drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupno-stih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, po delegacijah in delegatih v organih upravljanja organizacij združenega dela in drugih skupnostih in organizacijah
s samoupravnim sporazumevanjem in družbenem dogovarja-njem in po delegatih v občinski skupščini in njenih organih.
33;člen
Občinska skupščina, tzvršni svet in drugi organi občine morajo delavce v združenem delu t&r delovne Ijudi in občane v krajevnih skupnostih obveščati o vpraSanjih, ki sp pomembna za uresniče-vanje samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti ter o dru-gih vprašanjih, pomembnih za delo in odločanje v temeljnih orga-nizacijah združenega dela in drugih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, krajevnih skupnostih in v občini.
34. člen
Delavci, samoupravno organizirani v organizaciji združenega dela oziroma drugi samoupravni organizaciji in skupnosti, sa-moupravni interesni skupnosti in krajevni skupnosti odločajo in upravljajo družbene zadeve ter usklajujejo skupne interese:
—  na zborih delovnih Ijudi z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja,
—  po delegatih v organih upravljanja in na drug način, določen s statutom in samoupravnim sporazumom, organizacije združe-nega dela oziroma druge samoupravne organizacije in skupnosti,
—  po delegacijah in delegatih v delavskih svetih, organih kra-jevnih skupnosti, delegatih v občinski skupščini, skupščini mesta Ljubljane in skupščinah širših družbenopolitičnih skupnosti v skupščinah samoupravnih fnteresnih skupnosti in v samouprav-nih organih organizacij združenega dela, ki opravljajo tlejavnosti posebnega družbenega pomena
—  s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovar-janjem,
—  prek SZDL, sindikatov in drugih družbenopolitičnih organi-zacij,
—  V drugih oblikah na način določen z ustavo, s tem statutom in statutom mesta Ljubljane.
Zbori dalavcev In zbori detovnlh Ijudi in občanov
giS: člen
Delavci, delovni Ijudje in cbdani na svojih zborih v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih intere-snih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupno-stih:
—  obravnavajo vprašanja, ki so pomembna za te organizacije in skupnosti, kakor tudi, vprašanja, ki so širšega družbenega pomena in dajejo pobude, predloge in mnenja za reševanje teh vprašanj,
—  obravnavajo poročila rn predloge svojih organov samou-pravljanja,
—  obravnavajo poročila )n predloge delegacij in delegatov v občinski skupščini, skupščini mesta Ljubljane, skupščinah širših družbenopolitičnih skupnosti in skupščinah, samoupravnih inte-resnih skupnosti ter o njih odločajo, oziroma dajejo mnenja in predloge ter zavzemajo stališča,
—  predlagajo občinski skupščini in skupščini mesta Ljubljane ter njihovim organom ukrepe za izvrševanje zadev iz njihove pri-stojnosti,
—  samostojno odločajorozadevah, ki jih določa statut organi-zacije združenega dela, druge samoupravne organizacije ali skupnosti oziroma krajevne skupnosti.
36. člen
Zbori delavcev ter delovnih Ijudi in občanov imajo pravico in dolžnost razpravljati o vseh vprašanjih, za katera je v tem statutu določeno, da jih občinska skupščina daje v javno razpravo.
. 37. člen
Statuti organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma krajevnih skupnosti določajo način sklica in postopek za delo zborov delavcev ter delovnih IjUdi in občanov.
Zbori delavcev ter delovnih Ijudi in občanov se lahko sklicujejo po interesnih področjih.
Referendum
38.  člen
Delovni Ijudje in občani v organizacijah združenega dela, v kra-jevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kakor tudi v občini, z referendumom odločajo neposredno o vprašanjih, ki imajo splo-šen pomen za delavce ter delovne Ijudi in občane v teh organizaci-jah in skupnostih.
S statuti organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih orga-nizacij in skupnosti določajo vprašanja, o katerih se v teh organi-zacijah in skupnostih obvezno odloča z referendumom, organe in postopek za izvedbo referenduma v skladu z zakonom.
39. člen
Občinska skupščina obvezno razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v z zakonom določenih primerih. Referendum se lahko razpiše tudi kadar tako sklene občinska skupščina, da se delavci v združenem delu oziroma delovni Ijudje in občani v kra-jevnih skupnostih vnaprej izrečejo o predlogu odloka ali drugega akta, da potrdijo že sprejet odlok ali drug akt ali da neposredno odločijo o posameznem vprašanju, ki ima splošen pomen.
Odločitev, sprejeta na referendumu, je obvezna.
40. člen
Občinska skupščina mora razpisati referendum, kadar to za odločitev o določenih vprašanjih zahteva najmanj tretjina zborov delovnih Ijudi in občanov v občini, najmanj tretjina krajevnih skup-npsti z območja občine ali organizacije sindikatov v občini oziroma SZDL v občini.
41.člen
Krajevna skupnost mora razpisati referendum o posameznem vprašanju kadar to zahtevajo vsi zbori delovnih Ijudi in občanov z območja krajevne skupnosti ali SZDL v krajevni skupnosti.
Krajevna skupnost oziroma krajevne skupnosti morajo razpisati referendum v pobudi za ustanovitev, združitev aii izdvojitev kra-jevne skuphosti, kadar ]e pobuda podana s 93. členom statuta.
42.  člen
Pobudo za razpis referenduma v občini lahko podajo:
— temeljna ali druga organizacija združenega dela, krajevna
skupnost, družbenopolitične organizacije, samoupravne intere-
sne skupnosti in družbene organizacije. Zbor občinske skupščine, v katerega delovno področje spada
vprašanje, za katero je podana pobuda za razpis referenduma,
nrtora v roku tridesetih dneh obravnavati pobudo, o njej odločiti ter
o svojem sklepu obvestiti pobudnika.
43.  člen
Občinska skupščina razpiše ref erendum s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu SRS. V sklepu se določijo predmet referenduma, dan izvedbe referenduma in območje, za katero se referendum razpisuje.
Odločitev delovnih Ijudi in občanov na referendumu je za občin-sko skupščino obvezna. Eno leto po referendumu občinska skupščina ne more sprejeti odloka ali drugega akta, ki-bi bil v na-sprotju z izidom referenduma.
Izdid referenduma se objavi enako kot razpis referenduma.
44.člen
Referendum v občini vodi komisija za izvedbo referenduma, ki jo irrtenuje občinska skupščina.
Javne razprave
45.   ven
Z javno razpravo o najvažnejših vprašanjih, pomembnihza poli-tični, gospodarski, družbeni, kultumi ali socialni razvoj, se zago-
tavlja neposredna in aktivna udeležba delavcev v združenem delu, delovnih Ijudi in občanov v krajevnih skupnostih ter uresni-čevanje njihovega odločujočega vpliva v postopku priprav in spre-jemanja odločitev o vprašanjih, ki imajo skupen ali splošen pomen.
46. člen
V javni razpravi sodelujejo: delavci, delovni Ijudje in občani organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samou-pravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in društvih, občinska skupščina in njeni organi, kakor tudi druge zainteresirane samoupravne organizacije in skupnosti ter delovni Ijudje in občani kot posamezniki.
51. člen
Družbeni dogovor sklenejo v imenu udeležencev njihovi poo-blaščeni organi. Udeleženci družbenega dogovora sporazu-mno določijo postopek za sklenitev družbenega dogovora.
52.  člen
Družbeni dogovor zavezuje udeležence, ki so ga sklenili ali k njemu pristopili, da ukrenejo, kar je potrebno za njegovo izvajanje.
Udeleženec družbenega dogovora je družbeno in politično odgovoren, če se ne ravna po obveznostih iz tega dogovora.
53.  člen
Družbeni dogovor neha veljati z dnem, ko ga soglasno določijo vsi udeleženci.
47. člen
Občinska skupščina mora dati pred sprejetjem v razpravo osnutke:
—  sprememb in dopolnitev statuta občine,
—  družbenih planov,
—  urbanističnih zadev in zazidalnih načrtov,
—  predpisov, ki nalagajo delovnim Ijudem in občanom nove materialne obveznosti,
—  razpisa občinskega posojila,
—  osnutke drugih predpisov, oziroma aktov, za katere to do-loča zakon.
48. člen
Vprašanja, ki so predmet javne razprave, se obravnavajo: na zborih delavcev, zborih delovnih Ijudi in občanov, v samoupravnih organih, v delegacijah in konferencah delegacij, na javnih tribu-nah, zborih potrošnikov in porabnikov določenih dobrin in drugih storitev, v družbenopolitičnih organizacijah in društvih, v zborih in organih občinske skupščine ter na druge načine, predvidene s statuti organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samou-pravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
49. člen
Predlagatelj, oziroma organ, ki odloča o vprašanju, ki je dano v javno razpravo je dolžan:
—  osnutek akta ali gradiva javno objaviti oziroma zagotoviti, da se delovni Ijudje in občani z njim pravočasno seznanijo,
—  predlog obrazložiti in navesti družbene, ekonomske in druge razloge zu njegov sprejem,
—  določiti primeren rok za javno razpravo,
—  zagotoviti zbiranje vseh mnenj iz javne razprave,
—  zagotoviti strokovno obdelavo mnenj, stališč in predlogov,
—  skrbeti, da se akt pred zaključkom javne razprave ne začne spreminjati,
—  ob sprejemu akta obravnavati mnenja, stališča in predloge iz javne razprave in se do njih opredeliti,
—  obvestiti udeležence javne razprave o stališčih, ki jih je zavzel do predlogov iz javne razprave. *
Družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumovanje
50. člen
Z družbenimi dogovori delavci in drugi delovni Ijudje zagotav-Ijajo in usklajujejo samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora ali splošnega družbenega pomena.
Družbene dogovore sklenejo občinska skupščina oziroma po pooblastilu izvršni svet in zainteresirane organizacije združenega dela, zbornice in druga splošna združenja, samoupravne intere-sne skupnosti, krajevne skupnosti, druge samoupravne organiza-cije in skupnosti, sindikati in druge družbenopolitične organizacije in družbene organizacije.
54.  člen
S samoupravnimi sporazumi se urejajo in usklajujejo družbe-noekonomski in drugi samoupravni odnosi ter interesi v družbeni reprodukciji in v drugih oblikah uresničevanja družbenoekonom-skega položaja delavcev in drugih delovnih Ijudi ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Samoupravni sporazum sklenejo med seboj delavci v temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti, organi-zacije združenega dela, banke in druge finančne organizacije, skupnosti premoženjskega in osebnega zavarovanja, samou-pravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, gospodarska zbornica in druga splošna združenja samoupravnih organizacij in skupnosti ter sindikata.
55.  člen
Udeleženci samoupravnega sporazuma so lahko poleg sindi-kata tudi druge družbenopolitične organizacije, kadar kot udele-ženci sporazuma prevzemajo materialne obveznosti.
56.  člen
Občinska skupščina, njeni organi in organizacije so lahko ude-leženci samoupravnega sporazuma, kadar združujejo sredstva, s katerimi razpolagajo po načelu enakopravnosti med seboj ali s temeljnimi organizacijami aii drugimi samoupravnimi organizaci-jami in skupnostmi.
57.  člen
Udeleženci so lahko tudi kmetje, obrtniki in druge osebe, ki samostojno opravljajo poklicno dejavnost, če združujejo svoje delo in sredstva z delom delavcev in sredstvi družbene reproduk-cije v temeljni organizaciji, oziroma če združujejo svoje delo in sredstva v druge oblike združevanja dela in sredstev.
58.  člen
Pobudo za sklenitev samoupravnega sporazuma dajejo delavci oziroma drugi delovni Ijudje neposredno ali po svojih samouprav-nih organizacijah in skupnostih, kakor tudi po sindikatu, drugi družbenopolitični organizaciji, občinski skupščini ali gospodarski zbornici.
59.  člen
Če občinska skupščina predpiše, da so posamezne samou-pravne organizacije dolžne izvesti postopek za samoupravno sporazumevanje, lahko da predlog za sklenitev samoupravnega sporazuma vsaka samoupravna organizacija ali skupnost, na katero se ta obveznost nanaša.
Če v predpisanem roku nobena samoupravnih organizacij ali skupnosti ne da predloga za sklenitev samoupravnega sporazu-ma, ga lahko sindikat ali občinska skupščina oziroma izvršni svet.
60. člen
Pravice, obveznosti in odgovornosti udeležencev samouprav-nega sporazuma nastanejo z dnem njegove sklenitve, če ni v samoupravnem sporazumu določeno drugače.
61.6len
O predlogu samoupravnega sporazuma oziroma družbenega dogovora morajo razpravljati delovni Ijudje v temeljnih oziroma drugih organizacijah združenega dela, vsamoupravnih interesnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih (ter delovni Ijudje in občani v krajevnih skupnostih) s področja, na katerem se sprejema.
Javna razprava se opravi na način in po postopku, ki je določen s statutom teh organizacij in skupnosti.
62.  člen
S samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom se predvidi arbitraža ali kakšen drug način za reševanje sporov, ki nastanejo prj izvajanju sporazuma oziroma dogovora.
63.  člen
Sprejete družbene dogovore oziroma samoupravne sporazu-me, kjer je udeleženec občinska skupščina ali njen organ, se objavi v Uradnem listu SRS.
Družbeno planiranje
64.  člen
Delovni Ijudje in občani občine, organizirani v temeljnih organi-zacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih z dmžbenim planiranjem zagotavljajo:
—  skupno razvojno politiko na podlagi samoupravnih spora-zumov in družbenih dogovorov, s katerimi se zagotavlja uresniče-vanje razvoja občine in njegovo usklajevanje z razvojem mesta Ljubljane, Ijubljanske regije in širših družbenopolitičnih skupnosti ter pospešuje in usklajuje razvoj posameznih dejavnosti,
—  ekonomsko in družbeno kontrolo nad celoto družbene re-produkcije ter nad pogoji, sredstvi in rezultati na vseh stopnjah v vseh oblikah združenega dela,
—  usklajevanje odnosov v razvoju gospodarstva in družbe ter materialnih proporcev v celotni družbeni reprodukciji in njenih posameznih delih, obvladovanje stihijskega delovanja trga in razvojnih neenakomernosti v delovnih pogojih in pridobivanju dohodka,
—  najugodnejše pogoje za razvoj proizvajalnih sil in produktiv-nosti dela, stalno izboljševanje materialnih in drugih življenjskih pogojev ter vsestranski razvoj osebnosti delovnega človeka kot svobodnega družbenega proizvajalca in ustvarjalca.
65.  člen
Vsebina družbenega planiranja v občini so skupni interesi in cilji gospodarskega in družbenega razvoja, ki izhajajo iz ocenjenih možnosti in pogojev in so izraženi v družbenih dogovorih in sa-moupravnih sporazumih med delavci, organiziranimi v združe-nem delu, ter delovnimi Ijudmi in občani v samoup:avnih intere-snih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
66.  člen
Družbeni plan občine, plani samoupravnih interesnih skupnosti in plani drugih dejavnosti, ki s svobodno menjavo dela pridobivajo dohodek \z združenega dela materialne proizvodnje, morajo biti v skladu z materialnimi možnostmi temeljnih organizacij združe-nega dela materialne proizvodnje.
67. člen
Srednjeročni družbeni plan je temeljni plan ekonomskega in družbenega razvoja občine.
Srednjeročni družbeni plan občine se sprejema za obdobje petih let. Občina ima lahko tudi dolgoročni družbeni plan.
68.  člen
V skladu z načelom sočasnega in kontinuiranega planiranja morajo vsi nosilci družbenega planiranja v občini v obdobju, v ka-terem se uresničuje srednjeročni plan, nenehno, najmanj po enkrat na leto analizirati, kako se ta uresničuje, da bi v skladu s cilji jn nalogami srednjeročnega programa določili konkretne naloge
za prihodnje plansko leto ter sprejeli ustrezne smernice in ukrepe, katere je treba uresničevali v prihodnjem letnem obdobju.
69.  člen
Plan samoupravne organizacije oziroma samoupravne skup-nosti se sprejme na podlagi samoupravnega sporazuma o teme-Ijih plana samoupravne organizacije, oziroma skupnosti. Plan občine pa na podlagi dogovora o temeljih plana občine.
70.  člen
Organi upravljanja organizacij združenega dela, samo-upravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter organi občine morajo pravočasno organizirati in usmeriti pripravljanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih piana.
Strokovne službe in upravni organi občine so odgovorni za pra-vilnost in strokovno utemeljenost podatkov in realnost ocen in predlogov.
71.člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva, informacijske dejavnosti ter drugih družbenih dejavnosti ter te-meljne organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarske dejavnosti, za katere je v zakonu ali odloku občinske skupščine oziroma skupščine mesta Ljubljane določeno, da opravljajo de-javnosti posebnega družbenega pomena, sklepajo samoupravne sporazume in sprejemajo plan pod pogoji in na način, s katerim se zagotavlja uresničevanje posebnega družbenega interesa.
72.  člen
Samoupravne sporazume o temeljih plana samoupravne inte-resne skupnosti sklepajo samoupravne organizacije in skupnosti, ki so ustanovile samoupravno interesno skupnost, in vse organi-zacije združenega dela ter delovne skupnosti, ki združujejo delo in sredstva, da bi prek samoupravne interesne skupnosti uresniče-vale skupne potrebe in interese, tako kot je določeno v statutu te skupnosti.
73. člen
Pri sklepanju samoupravnih sporazumov o osnovah plana samoupravne interesne skupnosti sodelujejo tudi pristojni organi občine, če je samoupravna interesna skupnost ustanovljena za opravljanje dejavnosti, oziroma zadev, za katere je z zakonom ali na zakonu temelječim pdlokom občinske skupščine oziroma skupščine mesta Ljubljane določeno, da so posebnega družbe-nega pomena.
74.  člen
Samoupravne sporazume o temeljih plana krajevnih skupnosti sklepajo temeljne organizacije združenega dela in druge samou-pravne organizacije in skupnosti, ki imajo pravico in dolžnost, da v njej uresničujejo določene interese svojih delavcev oziroma svojih planov samoupravne interesne skupnosti, katerih člani uresniču-jejo svoj irrteres na območju krajevne skupnosti, ter delovni Ijudje in občani na način, ki ga določa statut krajevne skupnosti.
75.  člen
Družbeni plan občine sprejme občinska skupščina na podlagi poprej sklenjenih sporazumov in dogovorov o temeljih plana.
Občinska skupščina sprejme na predlog izvršnega sveta odlok o pripravi družbenega plana občine.
Za pripravo družbenega plana občine skrbi izvršni svet, ki je odgovoren, da se pravočasno določi delovni program priprave družbenega plana in opravijo vsa dejanja, ki so nujna za pripravo in pravočasno predložitev osnutka oziroma predloga družbenega plana.
76. člen
Dogovarjanje o osnovah družbenega plana občine izvajajo organi samoupravnih organizacij oziroma skupnosti in organi občine. O poteku dogovarjanja o osnovah družbenega plana in o drugih vprašanjih v zvezi s pripravo družbenega plana obvešča skupščino izvršni svet.
77.  člen
Dogovore o osnovah družbenega plana občine sklepajo v skladu z zakonom in tem statutom po predhodni javni obravnavi med delavci v združenem delu ter delovnimi Ijudmi in občani v krajevnih skupnostih, izvršni svet občinske skupščine v imenu občine ter pristojni organi organizacij združenega dela, samou-pravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih sa-moupravnih organizacij in skupnosti.
78.  člen
¦ Z družbenim planom občine se usklajujejo materialni in drugi odnosi pri uresničevanju ekonomskih, socialnih, kulturnih, stano-vanjskih in drugih potreb delavcev in vseh delovnih Ijudi, o katerih le-ti odločajo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, v občini ter v samoupravnih interesnih skupnostih v občini, ter usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj v občini.
Občina usklajuje plane z drugimi občinami Ljubljane v mestu kot posebni družbenopolitični skupnosti.
Družbeni plan občine vsebuje zlasti:
—  temelje razvojne politike občine,
—  možnosti in ukrepe za zagotavljanje pogojev ekonomskega razvoja ter temeljne usmeritve za razvoj posameznih gospodar-skih dejavnosti,
—  temeljna razmerja v delitvi dohodka na splošno, skupno in osebno porabo,
—  možnosti in ukrepe za zagotavljanje pogojev gospodar-skega in socialnega razvoja kot celote, za zaposlovanje ter za nenehno izboljševanje delovnih in življenjskih pogojev delovnih Ijudi in občanov,
—  možnosti in ukrepe za razvoj izobraževanja, otroškega var-stva, zdravstva in drugih oblik soeialne zaščite delovnih Ijudi in občanov,
—  možnosti in ukrepeza razvoj komunalnih dejavnosti, stano-vanjske izgradnje, prostorskega urejanja ter gospodarnega izko-riščanja zemljišč in dobrin v splošni rabi,
—  možnosti in ukrepe za varstvo dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja,
—  možnosti in ukrepe za razvijanje obrambne sposobnosti, varnosti in družbene samozaščite v občini,
—  možnosti in ukrepe za razvijanje drugih dejavnosti, po-membnih za življenje in delo delovnih Ijudi in občanov.
Družbeni plan občine vsebuje tudi obveznosti, ki jih je občina prevzela z dogovori o osnovah srednjeročnih planov SRS in mesta Ljubljane ter z dogovori, sklenjenimi v okviru medobčin-skega in regijskega sodelovanja.
Družbeni plan občine vsebuje tudi obveznosti, ki za občino ter za organizacije združenega dela in druge samoupravne organi-zacije in skupnosti v občini izvirajo iz zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki jih je v mejah svojih, v ustavi določenih pravic in dolžnosti, sprejela občinska skupščina.
79.  člen
Osnutek družbenega plana občine pripravi izvršni svet in ga predloži v obravnavo občinski skupščini.
Ob predložitvi družbenega plana občine mora izvršni svet obvestiti občinsko skupščino o vprašanjih, ki so bistvenega pomena za določitev skupnih interesov in ciljev, ki jih je treba uresničiti v planskem obdobju, pa o njih do predložitve osnutka ni bilo mogoče doseči dogovora s posameznimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
80.  člen
Na podlagi dogovorov o osnovah družbenega plana občine in na podlagi usklajenih stališč iz javne obravnave o osnutku druž-benega plana občine med delavci v združenem delu ter delovnimi Ijudmi in občani v krajevnih skupnostih, določi izvršni svet predlog družbenega plana občine in ga predloži občinski skupščini v spre-jem.
Če do roka, ki je bil določen za predložitev predloga družbenega plana občine, ni bil dosežen dogovor o vprašanjih iz 4D. čl^natega statuta, predlaga izvršni svet občinski skupščini, da sprejme ukre-pe, za katere je pooblaščena z ustavo in zakonom.
81. člen
Izvršni svet občine Ljubljana Vič-Rudnik je dolžan spremljati uresničevanje sprejetega družbenega plana in skupščini v roku, ki ga sama določi, najmanj pa enkrat letno predložiti poročilo o ure-sničevanju srednjeročnega plana v preteklem obdobju skupaj s svojo oceno možnosti za razvoj v naslednjem letu ter s predlogi ukrepov, ki so potrebni za uresničevanje planov v tekočem letu.
Na podlagi analize o uresničevanju družbenega plana občine ter ocenjenih možnosti za njegovo uresničevanje predlaga izvršni svet občinski skupščini smemice za uresničevanje družbenega plana v posameznem letu.
Če izvršni svet ugotovi, da družbenega plana ne bo mogoče uresničiti, predlaga občinski skupščini spremembe in dopolnitve družbenega plana.
Družbeni plan občine se spremeni in dopolni po postopku, ki je z zakonom in tem statutom določen za sprejemanje družbenega plana občine.
Sredstva za skupne in splošne družbene potrebe v občini
82.  člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugi delovni Ijudje v krajevnih, interesnih in drugih organizacijah - in skupnostih, v društvih ter v občini odločajo o obsegu, vsebini in načinu zadovoljevanja svojih skupnih potreb.
Za zadovoljevanje svojih skupnih potreb delavci in drugi delovni Ijudje združujejo svoje delo in sredstva ter s samoupravnim spo-razumevanjem, družbenim dogovarjanjem, referendumom ter z drugimi oblikami osebnega izvajanja določajo način porabe teh sredstev.
83.  člen
Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb plačujejo delavci iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in iz svojih osebnih dohodkov, občani pa iz svojih osebnih dohodkov, drugih prihodkov ter od premoženja davke, takse in druge davščine, ki se zbirajo v proračunu občine.
84.  člen
Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja in skladnega ra-zvoja občine usklajujejo delovni Ijudje v občini, v temeljnih organi-zacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih obveznosti temeljnih organizacij združe-nega dela ter delovnih Ijudi in občanov z obveznostmi temeljnih organizacij združenega dela ter delovnih Ijudi in občanov v mestu Ljubljana in širših družbenopolitičnih skupnostih.
Delovni Ijudje in občani v občini sestavljajo splošno bilanco sredstev, iz katere so razvidne obveznosti do vseh oblik splošne in skupne porabe ter to bilanco usklajujejo z bilanco sredstev v mestu Ljubljana in širših družbenopolitičnih skupnostih.
85.  člen
V okviru z zakonom določenega sistema, virov in vrst davkov, taks in drugih davščin, delovni Ijudje in občani v občini samostojno določajo višino davkov, taks in drugih davščin ter z njimi samo-stojno razpolagajo.
Delovni Ijudje in občani v občini usklajujejo.višino davkov, taks in drugih davščin z delovnimi Ijudmi in občani drugih občin.
86.  člen
Delovni Ijudje in občani občine Ljubljana Vič-Rudnik združujejo sredstva z delovnimi Ijudmi in občani drugih občin na območju mesta Ljubljane za financiranje splošnih družbenih potreb v mestu Ljubljana kot posebni družbenopolitični skupnosti.
Višina sredstev iz prejšnjega odstavka se določi v skladu z obsegom zadev, ki so jih poverili mestu.
Združevanje sredstev se opravi z dogovorom na podlagi bi-lance sredstev splošne porabe v občini in mestu.
87.  člen
Občinska skupščina lahko za zadovoljevanje splošnih potreb v občini razpiše javno posojilo. Javno posojilo se razpiše z odlokom,
ki določi namen posojila, njegovo višino in druge posojilne pogoje. . Vpisniki javnega posojila so lahko organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter delovni Ijudje in občani.
88. člen
Občinska skupščina s proračunom občine vsako leto posebej določi obseg, višino in namen sredstev za zadovoljevanje sploš-nih družbenih potreb v občini.
Razpored sredstev za posamezne namene mora biti usklajen s predvidenimi potrebami in predvideno višino sredstev za zadovo-Ijevanje splošnih družbenih potreb.
Predlog proračuna določi izvršni svet. Izvršni svet je odgovoren tudi za izvrševanje proračuna občine.
89.  člen
Da bi se delavci, delovni Ijudje in občani lahko odločali o obvez-nostih za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb, se predlogi za določanje teh obveznosti istočasno in enkrat na leto dajejo delavcem /n občanom, da se o njih izrečejo. Za odločitev mora biti delavcem v temeljnih organizacijah in občanom v krajevnih skup-nostih na voljo najmanj trideset dni.
90.  člen
Organi in organizacije, ki jim sredstva za delo zagotavlja občina iz proračuna, so dolžni občinski skupščini predložiti svoj program dela in potrebne utemeljitve o vrsti, obsegu in vsebini nalog, o pogojih dela in drugih okoliščinah, ki so pomembne za določanje višine sredstev.
Organi in organizacije iz prejšnjega odstavka so občinski skupščini dolžni poročati o porabi v proračunu zagotovljenih sred-stev.
Krajevna skupnost
91.  člen
Delovni Ijudje in občani v naselju, delu naselja ali v več poveza-nih naseljih imajo pravico in dolžnost, da se za uresničevanje skupnih interesov in potreb organizirajo v krajevno skupnost.
Za uresničevanje svojih skupnih interesov in potreb ter oprav-Ijanje nalog se delovni Ijudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti, s samoupravnim sporazumevanjem in na drug način povezujejo z organizacijami združenega dela, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki sozainteresirane za sodelovanje in dolžne sodelovati pri zadovoljevanju teh intere-sov in potreb ter opravljanju nalog. V krajevni skupnosti se pove-zujejo tudi delovni Ijudje in občani, združeni v družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacijah ter društvih, v katerih uresničujejo posamične in skupne interese.
Delovni Ijudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti, sode-lujejo pri opravljanju družbenih zadev in odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini in širših družbenopolitičnrti skupno stih.
92.  člen
Svoje skupne potrebe in interese delovni Ijudje in občani v kra-jevni skupnosti zadovoljujejo in uresničujejo na zborih in samou-pravnih organih, v krajevnih organizacijah SZDL in drugih družbe-nopolitičnih in družbenih organizacijah, v društvih, v skupnostih potrošnikov in uporabnikov določenih dobrin in storitev, na zborih stanovalcev, v hišnih svetih in v stanovanjskih skupnostih, z refe-rendumom, s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, po delegatih v organizacijah združenega deia, ki opravljajo dejav-nost a)i zadeve posebnega družbenega interesa, po delegacijah in delegatih vsamoupravnih interesnih skupnostih, po delegacijah in delegatih v občinski skupščini.
93.  člen
Krajevna skupnost se ustanovi v soseski, več soseskah, vaseh ali delu mesta, kjer so podani pogoji, ki zagotavljajo možnosti za uresničevanje skupnih interesov delovnih Ijudi in občanov.
Delovni Ijudje in občani posamezne soseske, več sosesk, vasi ali dela mesta ustanovijo krajevno skupnost, se združijo z drugo krajevno skupnostjo ali del krajevne skupnosti priključijo k drugi krajevni skupnosti na podlagi razprave, sprejetih stališč in dogo-vora v organizaciji SZDL.
Pri tem upoštevajo geografsko zaokroženost, ekonomsko ra-zvitost, možnost oblikovanja družbenega in kulturnega središča, možnosti organiziranosti Ijudske obrambe in družbdne samozaš-čite in število prebivalcev ter zaposlenih.
94.  člen
Pobudo za ustanovitev, združitev krajevnih skupnosti, izdvoji-tev dela krajevne skupnosti ali priključitev krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti lahko dajo:
—  krajevna organizacija SZDL,
—  najmanj dve tretjini vseh zborov občanov na območju, za katero se predlaga ustanovitev, združitev, izdvojitev dela krajevne skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti drugi krajevni skupnosti.
Pobudo za združitev dveh ali več krajevnih skupnosti, izdvojitev dela krajevne skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti drugi krajevni skupnosti morajo podati delovni Ijudje in občani z območja vsake krajevne skupnosti, ki se želi združiti; pobudo za priključitev k drugi krajevni skupnosti pa morajo podpreti tudi de-lovni Ijudje in občani )z tiste krajevne skupnosti, h kateri se name-rava priključiti del območja druge krajevne skupnosti.
Krajevna organizacija SZDL mora o pobudi za ustanovitev, združitev krajevnih skupnosti, izdvojitev dela krajevne skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti izvesti na teh območjih javno razpravo.
95.  člen Krajevna skupnost je pravna oseba.
96.
Krajevna skupnost ima svoj statut.
Osnutek statuta pripravi svet krajevne skupnosti in ga predloži krajevni organizaciji SZDL, da organizira in izvede javno razpravo o osnutku statuta krajevne skupnosti.
Po zaključku javne razprave svet krajevne skupnosti na podlagi pripomb, stališč in mnenj, danih v javni razpravi, določi predlog statuta krajevne skupnosti.
Statut sprejme zbor delegatov krajevne skupnosti.
97. člen
Delovni Ijudje in občani v krajevni skupnosti odločajo o vsebini in načinu zadovoljevanja ter solidamega uresničevanja svojih dolo-čenih osebnih in skupnih potreb, interesov in nalog na področju medsebojnih odnosov v naselju, pravice in dolžnosti krajevne skupnosti ter način njihovega uresničevanja, območje, organiza-cijo in organe krajevne skupnosti, naloge in način dela organov krajevne skupnosti, način urejanja odnosov z organizacijami zdru-ženega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupno-stmi, urejanja naselij in drugega prostora, otroškega in socialnega varstva, zdravstvenega varstva, vzgoje in izobraževanja, pro-svete in kulture, telesne kulture ter rekreacije, varstva kulturnih ter zgodovinskih spomenikov, upravljanja s stanovanji in prebivanja, komunalnih in drugih dejavnosti za neposredno zadovoljevanje njihovih potreb ter potreb družin in gospodinjstev, varstva intere-sov potrošnikov in uporabnikov, organizacije Ijudske obrambe in družbene samozaščite, varstva naravnega okolja, upravijanja družbenega premoženja, javnega obveščanja ter drugih področij skupnega življenja in dela.
Skupne potrebe, interese in naloge na posameznih področjih skupnega življenja in dela, samoupravno organiziranost in način izvajanja pravic in obveznosti, opredeljujejo delovni Ijudje in občani v krajevni skupnosti s stalutom te skupnosti v skladu z ustavo, zakoni in tem statutom.
98. člen
Delovni Ijudje in občani v krajevni skupnosti sprejemajo pro-grame in srednjeročne plane razvoja krajevne skupnosti, s kate-rimi določijo tudi način združevanja in uporabe sredstev in dela za uresničevanje posameznih skupnih nalog.
V tem okviru letno spremljajo uresničevanje planov in progra-mov.
99.  člen
Za zadovoljevanje in uresničevanje določenih skupnih potreb, interesov in nalog delovni Ijudje in občani v krajevni skupnosti s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori na podlagi programa in plana razvoja krajevne skupnosti ter v skladu s statu-tom te skupnosti oziroma občine, združujejo svoja sredstva:
—  z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti namenijo delavci temeljnih organizacij združe-nega dela z območja krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela, katerih delavci živijo na območju te krajevne skupnosti,
—  s sredstvi, ki se na podlagi družbenega plana občine, pro-gramov in planov samoupravnih interesnih skupnosti in organiza-cij združenega dela določijo za uresničevanje programa krajevne skupnosti in za zadovoljevanje komunalnih, socialnih in drugih potreb delovnih Ijudi in občanov v krajevni skupnosti,
—  z delorn davkov, taks in drugih dajatev, zbranih na območju krajevne skupnosti, ki jih občina odstopj krajevni skupnosti za uresničevanje njenih nalog v skladu s plani in programi razvoja krajevne skupnosti, občine in mesta,
—  z dopolnilnimi sredstvi, iz proračuna občine, predvsem za funkcionalno dejavnost krajevnih skupnosti,
—  s prostovoljno združenimi sredstvi družbenopolitičnih in družbenih organizacij, združenj in društev v krajevni skupnosti,
—  s samoprispevkom in
—  z drugimi sredstvi.
100.člen
Občina odstopa krajevni skupnosti za uresničevanje njenih nalog, določenih v planih in programih razvoja krajevne skupnosti in občine, del dohodka od davkov, taks in drugih davščin.
Merila in kriterije za udeležbo posamezne krajevne skupnosti na dohodku iz prejšnjega odstavka določi občinska skupščina.
1O1.člen
Pri dopolnilnih sredstvih občinskega proračuna so lahko udele-žene krajevne skupnosti, v katerih del dohodka temeljnih organi-zacij združenega dela, samoprispevek in drugi dohodki ne zado-stujejo za financiranje njihovih nalog, določenih v delovnih pro-gramih, ki so usklajeni s programi občine in mesta.
102.  člen
Krajevna skupnost razpolaga is svojimi sredstvi samostojno in jih razporeja s finančnim načrtom v skladu s svojim delovnim pro-gramom.
Namenska sredstva se razporejajo za namene, za katere so bile dana.
103.  člen
Zaradi ustvarjanja in zagotavljanja materialnih in drugih pogo-
jev za življenje in delo se lahko delovni Ijudje in občani v krajevni
skupnosti neposredno povezujejo v skupnosti krajevnih skupno-
sti, v katerih na samoupravni podlagi ugotavljajo, uskladujejo in
' uresničujejo interese skupnega pomena.
Kadrovska polltlka ter zaposlovanje
104.  člen
Delovni Ijudje in občani v temeljnih in drugih organizacijah zdru-ženega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih
skupnostih, v družbenopolitičnih organizacijah in v drugih samou-pravnih organizacijah in skupnostih so nosilci kadrovske politike v občini.
Delovni Ijudje in občani usmerjajo kadrovsko politiko v skladu z načelom demokratične samoupravne kadrovske politike, s tem, da uresničujejo naslednje družbene cilje:
—  kadrovska in štipendijska politika je sestavni del družbe-nega razvoja občine,
—  kadrovska politika je neodtujljiva samoupravna pravica delovnih Ijudi in občanov,
—  temeljni cilj kadrovske politike je razvoj človeka kot svo-bodne socialistične osebnosti, ki v skladu s svojimi sposobnostmi in s pridobljenim znanjem sodeluje pri ustvarjanju in porabi dobrin.
105.  člen
Pri uresničevanju družbenih ciljev in načel kadrovske politike delovni Ijudje in občani zlasti:
—  sprejemajo letne, srednjeročne in dolgoročne kadrovske programe,
—  sprejemajo programe strokovnega, idejnopolitičnega, druž-benoekonomskega in splošnega izobraževanja kadrov,
—  določajo strukturo kadrov, ki je potrebna za dolgoročni ra-zvoj temeljnih in drugih organizacij združenega dela,
—  združujejo in razporejajo sredstva za izobraževanje kadrov,
—  določajo merila in pogoje za izbiro delavcev s poslovodnimi pooblastili,
—  skrbijo, da so za zahtevne družbene in proizvodne funkcije izbrani delavci z zahtevnimr sposobnostmi, znanjem, družbeno-političnimi in moralnoetičnimi kvalitetami,
—  spremljajo uresničevanje kadrovske politike ter vršijo stalno evidentiranje kadrov.
106.  člen
Delovni Ijudje in občani, organizirani v družbenopolitičnih orga-nizacijah, posebno v SZDL in sindikatih, oblikujejo, usmerjajo in spremljajo uresničevanje kadrovske politike, predvsem pa uskla-jujejo stališča in kriterije za kandidiranje delovnih Ijudi za naloge, ki jjh opravljajo delavci s poslovodnimi pooblastili v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skup-nostih ter za nosilce družbenih funkcij.
107.  člen
Zaradi uspešnejšega uresničevanja temeljnih načel in ciljev kadrovske politike delovni Ijudje in občani v občini z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi urejajo in usklajujejo druž-benoekonomska in druga razmerja pri oblikovanju, uresničevanju in izvajanju kadrovske politike.
Delovni Ijudje in občani v občini uresničujejo temeljna načela in cilje kadrovske politike tudi z družbenimi plani.
108.  čten
Delovni Ijudje in občani v občini ustvarjajo pogoje za uresniče-vanje pravice do dela in za vključevanje delovnih Ijudi in občanov v združeno delo.
Pri oblikovanju in izvajanju politike zaposlovanja delovni Ijudje in občani posvečajo posebno skrb zaposlovanju žena, mladine in oseb z zmanjšano delovno sposobnostjo.
Varstvo dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja
109. člen
Delovni Ijudje in občani, organizacije združenega dela, občina, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skup-nosti imajo pravico in dolžnost zagotavljati pogoje za smotrno izkoriščanje dobrin splošnega pomena ter za ohranitev in izbolj-šanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja
z namenom, da zagotavljajo pogoje za delo, stanovanje, počitek, kulturo in rekreacijo.
Delovni Ijudje in občani, organizacije združenega dela, občina, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skup-nosti imajo pravico in dolžnost preprečevati zdravju škodljive posledice, ki nastajajo v proizvodnjl, porabi in prometu.
110. člen
Občinska skupščina in njeni organi skrbijo za ohranitev in izboljšanje okolja delovnega človeka in ohčana in pri tem sprem-Ijajo in ohranjajo stanje in skrbijo za razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja ter skrbijo za učinkovito ukrepanje na tem področju.
m.člen
Občinska skupščina in skupščina mesta Ljubljane z družbenimi plani, prostorskimi plani in svojimi predpisi zagotavljata in dolo-čata smotmo izrabo prostora in drugih dobrin v splošni rabi in pri tem posebno skrb posvečata ohranitvi naravnih vrednot človeko-vega okolja, nepremičnih in drugih stvari posebnega kulturnega in zgodovinskega pomena ter drugih z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja.
Družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine
112.
V občini uresničujejp družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih Ijudi in družbene lastnine v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom, v TOZD, KS in SIS ter po organih:
1.  Občinska skupščina in njej odgovorni organi
2.  Temeljno sodišče, samoupravna sodišča in sodišče združe-nega dela
3.  Temeljno javno tožilstvo
4.  Organi javne varnosti
5.  Organ za kaznovanje prekrškov
6.   Družbeni pravobranilec samoupravljanja
7.  Javno pravobranilstvo
Oblike in način uresničevanja družbenega varstva samouprav-nih pravic delovnih Ijudi in družbene lastnine določata ustava zakon in samoupravni splošni akti.
Občinska skupščina in njej odgovorni organi
113. člen
V okviru pravic in dolžnosti občine obravnava občinska skupš-čina pri samoupravljanju družbenega nadzorstva splošna vpra-šanja glede izvajanja politike in zakonov ter drugih predpisov in aktov glede razpolaganja z družbenimi sredstvi in delitvijo dohod-ka, kakor tudi glede načina uresničevanja pravic in dolžnosti dr-žavnih organov, organizacij združenega dela in drugih samou-pravnih organizacij in skupnosti.
Občinska skupščina upravlja družbeno nadzorstvo v sodelova-nju z organi upravljanja in organi samoupravne kontrole v organi-zacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter vpliva na razvijanje odgovornosti in sociaiistične morale pri samoupravljanju, poslovanju in pri razpolaganju z družbenimi sredstvi.
114. člen
Skupščina občine nastopa pri uresničevanju družbenega var-stva samoupravnih prvic z začasnimi ukrepi, če nastanejo v orga-nizaciji združenega dela bistvene motnje v samoupravnih odnosih ali so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija združe-nega dela ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti.
Skupščina občine lahko nastopi zopercrganizacijo združenega dela z naslednjimi začasnimi ukrepi družbenega varstva:
— odstavi poslovodni organ,
—  odstavi posamezne delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
—  razpusti delavski svet,
—  razpusti izvršilni organ,
—  začasno  omeji  uresničevanje  dolpčenih  samoupravnih pravic delavcev,
—  imenuje začasni organ v organizaciji združenega dela,
—  odreja še druge z zakonom določene ukrepe.
Preden odloči o začasnem ukrepu, lahko določi skupščina občine delavce v organizaciji združenega dela rok za odpravo razlogov, ki so podlaga za začasni ukrep.
Temeljno sodišče, samoupravna sodišča in sodišče združe-nega dela
115. člen
Temeljno sodišče kot organ državne oblasti in samoupravna sodišča ter sodišča združenega dela kot samostojni družbeni organi varujejo svoboščine in pravice občanov in samoupravni položaj delovnih Ijudi in samoupravnih organizacij ter skupnostr in zagotavljajo ustavnost in zakonitost.
116. člen
Temeljno sodišče ima pravico in dolžnost, da v okviru svojega delovnega področja obvešča občinsko skupščino o uporabi zako-nov in o problematiki svojega dela.
Sodnike in občane, ki sodelujejo pri sojenju v temeljnem so-dišču, voli občinska skupščina.
117. člen
Samoupravna sodišča in sodišča združenega dela rešujejo spore iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov, ki so določeni z ustavo in z zakonom, kot tudi spore, ki jim jih pove-rijo delovni Ijudje v organizacijah združenega dela, v samouprav-nih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, iz njihovih medsebojnih razmerij, ki jih samostojno urejajo ali ki izvirajo iz pravic, s katerimi prosto razpolagajo, če ni z zakonom določeno, da določene vrste sporov rešujejo redna sodišča.
Občani lahko sporazumno poverijo reševanje posameznih sporov o pravicah, s katerimi prosto razpolagajo, poravnalnim svetom, razsodiščem ali drugim samoupravnim sodiščem, če ni z zakonom drugače določeno.
Sodnike sodišč združenega dela voli občinska skupščina.
,    118. člen
Samoupravna sodišča se ustanavljajo kot sodišča združenega dela, poravnalni sveti, razsodišča, arbitraže in v drugih oblikah samoupravnih sodišč.
Temeljno javno tožilstvo
119. člen
Temeljno javno tožilstvo je samostojen državni organ, ki prega-nja storilce kaznivih dejanj in drugih z zakonom določenih dejanj, ki so kazniva, uporablja z zakonom določene ukrepe za varstvo interesov družbene skupnosti ter vlaga pravna sredstva za var-stvo ustanosti in zakonitosti.
Temeljno javno tožilstvo opravlja svoje naloge na podlagi ustave in zakona in v skladu s politiko občine, ki je izražena v splošnih aktih občinske skupščine.
120. člen
Temeljno javno tožilstvo ima pravico in dolžnost, da obvešča občinsko skupščilno v okviru svojega delovnega področja o upo-rabi zakonov in splošnih aktov ter o svojem delu.
Organi javne varnosti Postaja milice
121.člen
Postaja milice s splošnim delovnim področjem (v nadaljnjem besedilu: postaja milice) je organ za neposredno opravljanje nalog s področja javne varnosti na območju občine.
122. člen
Postaja milice oziroma njen oddelek ustanovi in odpravi občin-ska skupščina v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve.
Pobudo za ustanovitev in odpravo postaje milice lahko da ob-činska skupščina ali republiški sekretar za notranje zadeve.
123.  člen
Komandirja postaje milice imenuje brez razpisa in ga razreši občinska skupščina v soglasju z republiškim sekretarjem za no-tranje zadeve.
Pobudo za imenovanje in razrešitev komandirja postaje milice lahko da občinska skupščina ali republiški sekretariat za notranje zadeve.
124. člen
Komandir postaje milice je odgovoren za svoje delo in delo postaje milice ter njenega oddelka občinski skupščini in republi-škemu sekretarju za notranje zadeve. Komandir postaje milice poroča občinski skupščini in njenemu izvršnemu organu, ki je pri-stojen za notranje zadeve, na njihovo zahtevo ali iz lastne pobude o vprašanjih s področja organizacije in dela postaje milice oziroma oddelka.
125.  člen
Denarna sredstva za potrebe postaje milice in njenih oddelkov se zagotovi v občinskem proračunu v skladu z aoločbami 154. in 155. člena zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah.
Uprava javne varnosti
126.  člen
Uprava javne varnosti je področni organ republiškega sekretariata za notranje zadeve in opravlja zadeve javne varnosti iz republiške pristojnosti.
127.  člen
Uprava javne varnosti je dolžna dajati občinski skupščini letna poročila o svojem delu in občasne analize o stanju javne varnosti na svojem področju.
Organ za kaznovanje prekrškov
128.  člen
Organ za kaznovanje prekrškov je samostojen organ občinske skupščine in je za svoje delo odgovoren občinski skupščini.
129.  člen
Sodnika za prekrške voli in razrešuje občinska skupščina, ki tudi določi število sodnikov za prekrške.
Sodnika za prekrške se voli za dobo osmih let. Po preteku te dobe pa sme biti ponovno izvoljen.
130. člen
Sodnik za prekrške vodi na prvi stopnji postopek o prekrških.
Na zahtevo občinske skupščine je dolžan poročati o svojem delu.
Sodnik za prekrške obvešča organizacije združenega dela in duige organizacije o negativnih pojavih v teh organizacijah, ki jih je ugotovil pri svojem delu.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja
131.člen
Družbeni pravobranilec samoupravljanja kot samostojni organ družbene skupnosti ukrepa in vlaga pravna sredstva ter izvršuje druge z zakonom določene pravice in dolžnosti, da se uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih Ijudi in družbene lastnine.
Državni organi in organi samoupravnih organizacij in skupnosti so dolžni dati družbenemu pravobranilcu samoupravljanja na njegovo zahtevo podatke in informacije, ki so pomembne za opravljanje njegove funkcije.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja je dolžan poročati občinski skupščini o problemih in pojavih s svojega delovnega področja.
132. člen
Družbenega pravobranilca samoupravljanja imenuje in razre-šuje občinska skupščina na način, pod pogoji in v postopku, ki je določen z zakonom.
Sporazumno z drugimi občinami lahko ustanovi občinska skupščina družbeno pravobranilstvo samoupravljanja za več občin.
Javno pravobranilstvo
133. člen
Javno pravobranilstvo je organ občine, ki je njen pravni zastop-nik v premoženjsko-pravnih zadevah in opravlja druge z zakonom določene naloge.
Javni pravobranilec o svojem delu obvešča skupščino občine.
Skupščina občine določi z odlokom organizacijo in financiranje javnega pravobranilstva in lahko ustanovi z drugimi občinami skupno javno pravobranilstvo.
134. člen
Sredstva za delo temeljnega sodišča in tožilstva, splošnega sodišča združenega dela, družbenega pravobranilca samouprav-Ijanja in javnega pravobranilstva zagotavlja za območje občine v proračunu občinska skupščina v skladu z zakonom.
Nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti
135.  člen
Nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela opravlja komisija za družbeno nadzorstvo in drugi organi občinske skupščine.
Nadzorstvo nad zakonitostjo dela po prvem odstavku tega člena zajema tudi ugotavljanje usklajenosti samoupravnih sploš-nih aktov organizacije združerjega dela z ustavo in zakonom, kakor tudi s samoupravnimi splošnimi akti, s katerimi morajo biti v skladu.                               '
Pri nadzorstvu nad zakonitostjo dela organizacije združenega dela ima organ iz prvega odstavka tegačlena pravice in dolžnosti, ki jih določa zakon.
136.  člen
Občinska skupščina ima pravico in dolžnost, z odločbo deloma ali v celoti zadržati izvršitev vsakega samoupravnega splošnega akta organizacije združenega dela, ki je v nasprotju z zakonom oziroma samoupravnim splošnim aktom, s katerim mora biti v skladu.                                           '
Občinska skupščina z odločbo v skladu z zakonom zadrži izvr-šitev sklepa, drugega akta ali dejanja organizacije združenega dela, s katerim se kršijo samoupravne pravice delavcev ali je pri-zadeta družbena lastnina.
137.  člen
Če občinska skupščina zadrži izvršitev samoupravnega sploš-nega akta oziroma sklepa delavskega sveta ali drugega organa organizacije zruženega dela, za katerega meni, da ni v skladu z ustavo oziroma, da je v nasprotju z zakonom, začne v osmih dneh po izdaji odločbe, s katero ga je zadržala, pred ustavnim sodiščem postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti zadržanega akta.
Če občinska skupščina zadrži izvršitev akta \z prejšnjega od-stavka tega člena, za katerega meni.da ni v skladu z drugim samoupravnim splošnim aktom, s katerim bi moral biti v skladu, mora začeti v osmih dneh od izdaje odločbe, s katero ga je zadrža-fa, pred sodiščem združenega dela postopek za oceno skladnosti.
138.  člen
Če občinska skupščina v osmih dneh od izdaje odločbe ne začne postopka za oceno ustanovnosti oziroma zakonitostHpred ustavnim sodiščem oziroma postopka za oceno skladnosti pred sodiščem združenega dela, neha veljati odločba, s katero je zadr-žala izvršitev in se sme zadržani samoupravni splolni akt uporab-Ijati.
139. člen
Organizacija združenega dela je dolžna občinski skupščini na njeno zahtevo posredovati obvestila in podatke, ki so ji potrebni pri opravljanju nadzorstva nad zakonitostjo dela.
140.  člen
Določbe členov 135. in 139. tega statuta o nadzorstvu nad zakonitostjo deia organizacij združenega dela se uporabljajo tudi za druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini, če zakon ne določa drugače.
V. LJUDSKA OBRAMBA
IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
141. člen
Občina v skladu z ustavo in zakonom ter temelji sistema Ijudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, obrambnimi in dru-gimi načrti ter pripravljalnimi ukrepi Socialistične republike Slove-nije in mesta Ljubljane ureja in organizira Ijudsko obrambo, var-nost in družbeno samozaščito na svojem območju, organizira in vodi teritorialno obrambo, milico in narodno zaščito, civilno zaščito in druge obrambne priprave, ob napadu na državo paorganizira in vodi splošni Ijudski odpor.
V skladu s prejšnjim odstavkom določa občina svoj obrambni načrt
142.  člen
Delovni Ijudje in občani v občini oblikujejo in uresničujejo poli-tiko Ijudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite kot svojo pravico in dolžnost v skladu z zakonom, v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samou-
pravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizaci-jah ter skupnostih, v družbenopolitičnih in družbenih organizaci-jah, vojaških enotah in zavodih, civilni zaščiti, narodni zaščiti, po delegacijah in delegatih pa v zborih občinske skupščine.
143.  člen
Pravice in dolžnosti občine na področju Ijudske obrambe, var-nosti in družbene samozaščite, razen pravic in dolžnosti, ki jih izvršuje mesto Ljubljana in njegovi organi, izvršujejo v mejah svoje pristojnosti, določene z zakonom:
—  občinska skupščina,
—  svet za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito,
—  izvršni svet,
—  upravni organ za Ijudsko obrambo in drugi upravni organi,
—  občinski štab za teritorialno obrambo,
—  občinski štab za civilno zaščito,
—  med vojno pa tudi predsedstvo skupščine.
144. člen
Občinska skupščina obravnava vprašanja, ki so splošnega pomena za razvoj in krepitev Ijudske obrambe, družbene samo-zaščite, varnosti in notranjih zadev v občini. V skiadu z enotnim sistemom Ijudske obrambe v federaciji, republiki in mestu Ljubljani sprejema odloke in druge akte s področja ter usmerja obrambne priprave na območju občine, sprejema ukrepe za učinkovito delo-vanje vseh nosilcev družbene samozaščite in varnosti ter spre-jema odloke in druge akte s tega področja.
145. člen
Pri uresničevanju nalog na področju Ijudske obrambe in druž-bene samozaščite sodeluje občinska skupščina s skupščinami drugih občin in skupščino mesta Ljubljane, s katerimi usklajuje svoje delo in po potrebi ustanavlja skupne službe v okviru Ijub-Ijanske regije.
146.  člen
Svet občinske skupščine za Ijudsko obrambo, varnost in druž-beno samozaščito vodi, usmerja in usklajuje priprave za Ijudsko obrambo delovnih Ijudi in občanov, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti za delovanje v vojnih razmerah; skrbi za uresničevanje načel sploš-nega Ijudskega odpora, predvsem pa, da se vsi organi, organiza-cije in skupnosti tekoče pri svoji redni dejavnosti v miru pripravljajo na splošni Ijudski odpor in ukrepajo, kar je potrebno za življenje in delo v vojnih razmerah.
Svet za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito skrbi za uresničevanje in izvajanje nalog, ki jih ima v okviru svojih pravic in dolžnosti na področju družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev občinske skupščine.
Sestavo, naloge in način dela sveta za Ijudsko obrambo, var-nost in družbeno samozaščito določi v skladu z zakonom občin-ska skupščina z odlokom.
147.  člen
Pravice in dolžnosti izvršnega sveta, upravnega organa za Ijud-sko obrambo in drugih upravnih organov na področju Ijudske obrambe, družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev določi v skladu z zakonom in tem statutom občinska skupščina s svojimi predpisi.
148. člen
Za izvajanje oboroženega in drugih oblik odpora proti sovraž-niku se organizirajo po enotnih načelih in v skladu z obrambnim načrtom občirie, v krajevnih skupnostih in temeljnih ter drugih organizacijah združenega dela enote teritorialne obrambe, ki
zagotavljajo nenehen nadzor nad območjem in zaščitobbjektov s Stalno in množično borbeno aktivnostjo.                              ' ;
Enote teritorialne obrambe v občini vodi občinski štab za terito-rialno obrambo.
Občinski štab za teritorialno obrambo opravlja naloge, ki so določene z zakonom in drugimi predpisi, naloge, ki rnu jih naloži nadrejeni štab za teritorialno obrambo oziroma svet za Ijudsko obrambo, družbeno samozaščito in varnost.
149.člen
Za organizirano usmerjanje in pripravljanje delovnih Ijudi in občanov za samozaščito, za vodenje in usposabljanje enot civilne zaščite terza odrejanje in usmerjanje zaščitnih in reševalnih ukre-pov ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah se ustanovijo v občini, krajevnih skup-nostih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v drugih organizacijah in skupnostih štabi za civilno zaščito.
Občinski štab za civilno zaščito imenuje izvršni svet.
Občinski štab za civilno zaščito izvršuje svoje naloge v skladu s pristojnostmi, določenimi z zakonom in je za svoje delo odgovoren svetu za Ijudsko obrambo, varnost in driižbeno samozaščito.
150. čien
V krajevnih skupnostih delovni Ijudje in občani, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah ter društvih uresničujejopolitiko Ijudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite in se neposredno organizirajo, pripravljajo in usposabljajo za preprečevanje in odkrivanje škodlji-vih in sovražnih delovanj, za oborožen boj in druge oblike odpora, za varstvo in reševanje ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, za preskrbo oboroženih' sil in prebival-stva ter za izvrševanje drugih nalog tako kot so doiočene z zako-nom, statutom in obrambnim načrtom krajevne skupnosti oziroma občine.
Ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni vodi splošni Ijudski odpor v krajevni skupnosti svet krajevne skupnosti, ki odloča tudi o vseh zadevah iz pristojnosti drugih organov krajevne skupnosti v skladu z zakonom. Če se svet krajevne skupnosti ne more sestati, sprejema neodložljive ukrepe njegov predsednik, ki mora te ukrepe dati v potrditev svetu takoj, ko se ta lahko sestane. Organi-zacijo in naloge sveta krajevne skupnosti, odbora za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ter drugih organov in organizacij v krajevni skupnosti na področju Ijudske obrambe, vamosti in družbene samozaščite se določijo v skladu z zakonom, s statutom krajevne skupnosti.
151.člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije ter skupnosti določajo načrt izvajanja obrambnih priprav v skladu s svojim razvojnim načrtom oziroma programi dela ter v skladu s svojimi nalogami za delovanje ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni.
Organizacije in skupnosti iz prejšnjega ddstavka morajo uskla-jevati svoje obrambne načrte in programe za delo v vojni z obrambnim načrtom občine in so pri njegovem izvajanju dolžne sodelovati pri preskrbi oboroženih sil in prebivalstva ter pri zago-tavljanju surovin, reprodukcijskega materiala, energije, rezervnih delov in drugega materiala.
Organizacije in skupnosti, navedene v prvem odstavku, se vključujejo v obrambne priprave krajevne skupnosti, v katerih imajo svoj sedež, sodelujejo z njo in dajejo strokovno pomoč nje-nim organom pri izvrševanju nalog s področja Ijudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite.
152. člen
Delovni Ijudje in občani v temeljnih in drugih organizacijah zdru-ženega dela in krajevnih skupnostih organizirajo narodncvzažčitp
za varovanje pogojev dela, družbene lastnine in objektov škup-nega pomena, za varovanje reda in svojega premoženja ter za zagotavljanje mirnega in varnega življenja.
V neposredni vojni nevarnosti in v vojni izvajajo enote narodne zaščite tudi določene naloge v okviruizvajanja splošnega Ijud-skega odpora.
Naloge naordne zaščite opravljajo delovni Ijudje in občani v enotah narodne zaščite v skladu s sarhozaščitnim varnostnim načrtom.
VI. SKUPŠČINSKI SISTEM V OBČINI
-153. člen
Za neposredno uresničevanje svojth pravic, dolžnosti in odgo-vomosti ter organizacijo udeležbe pri opravljanju funkcije občin-ske skupščine, oblikujejo delovni Ijudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v dmžbenopolitičnih organizacijah svoje delegacije.
154.  čten
V temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih obliku-jejo delegacije:
1.  delovni Ijudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo dela skupnega pomena za več lemeljnih organizacij združenega deia,
2.  delovni Ijudje, ki delajo v krnetijstvu, obrtnih in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in de-lovna sredstva, organizirani v skupriosti in druge z zakonom dolo-čene oblike združevanja,
3.   delovni Ijudje v delovnih skupnostih državnih organov, druž-benopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupno-stih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ, na način, določen z ustavo in zakonom.
4.  delovni Ijudje in občani v krajevnih skupnostih.
Pri oblikovanju delegacij v organizacijah združenega dela na področju izobraževanja sodelujejo študenti in učenci srednjih šol pod pogoji in na način, ki jih določa zakon.
Delegacije oblikujejo tudi delovni Ijudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, na katerem je sedež te organizacije.
V temeljni orgariizaciji združenega dela oziroma deiovni skup-nosti ž manj kot trideset zaposlenimi opravljajo funkcije delegacije vsi delavci.
V družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacij njihova izvoljena telesa, določena z njihoviini statuti.
Dve ali več delovnih skupnosti državnih organov, družbenopoli-tičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kakor tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi oboroženih sil SFRJ, lahko v skladu z zakonom oziroma odlokom občinske skupščine obliku-jejo skupno delegacijo.
155.  plen                                   .
Če se med mandatnim obdobjem občinske skupščine ustanovi na območju občine nova temeljna samoupravna organizacija ali skupnost, se vključi njena delegacija v opravljanje funkcij občin-ske skupščine v skladu z zakonom in odlokom občinske skupšči-ne.
156.  člen
Člane delegacije volijo delovni Ijudje v temeljnih samoupravnih' organizacijah in skupnostih izmed sebe neposredno s tajnim glasovanjem.
Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti določajo v svojih statutih v skladu z zakonom število članov in sestavo svoje delegacije ter način izvolitve in odpoklica delegacije.
157. člen
163. člen
Dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij ozi-roma skupnosti, povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu ali z interesi v občini, ki jim glede na merila, dolo-čena s tem statutom, ne pripada samostojno delegatsko mesto v zboru združenega dela, se združujejo v konferenco delegacij zaradi delegiranja skupnega delegata v zbor združenega deia, obravnavajo vprašanja iz pristojnošti občinske skupščine, dolo-čanja skupnih stališč za delegate in zaradi uresničevanja drugih svojih pravic in dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkcij občinske skupščine.
158.  člen
Konierence delegacij oblikujejo s sporazumi temeljne samou-pravne organizacije iz skupnosti v skladu s tem statutom in odlo-kom občinske skupščine.
S sporazumom o oblikovanju konference temeljne samou-pravne organizacije in skupnosti uredijo način in postopek obliko-vanja konference, način delegiranja delegatov v konferenco, pra-vice in dolžnosti konference ter razmerja med konferenco in dele-gacijami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, način pošiljanja delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine, način sprejemanja stališč in smernic, materiaine pogoje za delo konference, izvrševanje strokovnih in administrativnotehničnih nalog za konferenco, sedež konference in druga vprašanja, pomembna za delo konference.
159.  člen
Število delegatov, ki jih delegacije oziroma konference delega-cij zbora združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter krajevnih skupnosti delegirajo, se določi z odlokom občinske skupščine tako, da je zagotovljena ustrezna zastopa-nost posameznih področij združenega dela oziroma posameznih področij.
160.  člen
Vsaka delegacija ali konferenca delegacij temeljnih samou-pravnih organizacij in skupnosti delegira iz svojega sestava, glede na vprašanja, ki se obravnavajo v občinski skupščini ali njenih organih, svoje delegate, tako da bodo najbolje zastopali interese njene organizacije oziroma skupnosti in interese celotne družbe.
Delegacija oziroma konferenca delegacij lahko določi delegata za posamezno sejo zbora občinske skupščine ali za določeno zadevo, ki je na dnevnem redu seje zbora občinske skupščine.
161.člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini, ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih samou-pravnih organizacij in skupnosti in temeljnimi stališči delegacij oziroma družbenopolitičnih organizacij, ki so jih delegirale kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potre-bami, vendar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju.
162. člen
Delegat je dolžan o delu občinske skupščine in skupščin drugih družbenopolitičnih skupnosti in o svojem delu obveščati delega-cije in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale in jim je odgo-voren za svoje delo.
Samoupravne organizacije in skupnosti s svojimi splošnimi samoupravnimi akti podrobneje določijo pravice, dolžnosti in odgovornosti delegatov in delegacij, razmerje med delegati, dele-gacijami in pristojnimi samoupravnimi ter strokovnimi organi in družbenopoiitičnimi organizacijami, način in obliko medseboj-nega obveščanja in druga pomembna vprašanja, s katerimi se zagotavljajo pogoji za delovanje delegatov in delegacij.
Vsak delegat ima pravico dajati zboru, katerega član je, pred-loge odlokov in drugih aktov in sprožiti vprašanje z delovnega področja zbora, <t upoštevanju pravic in dolžnosti delegacij.
164.  člen
Delegat ima na zasedanjih zbora pravico predlagati zboru, katerega član je, naj obravnava vprašanje, ki se nanaša na deto izvršnega sveta, na izvrševanje zakonov in drugih predpisov ali na delo upravnih organov.
Delegat ima na zasedanjih zbora pravico zahtevati od izvrš-nega sveta ali 06 predstojnika ustreznega upravnega organa odgovor na vprašanja, ki se tičejo njihovega dela ali zadev iz nji-hove pristojnosti.
165.  čleri
Da bi lahko izvrševal svoje dolžnosti, ima delegat pravico za-htevati od upravnih organov ter od organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti podatke, ki so mu potrebni za njegovo delo v občinski skupščini.
166.  člen
Delegat v skupščini ima imuniteto.
Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt aii kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil ali za gtas, ki ga je dal v zboru, katerega član je in v skupščini.
Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, katerega član je, prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja zbora.
Brez dovoljenja zbora, katerega član je, sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpi-sana kazen strogega zapora nad pet let. V takem primeru mora državni organ, ki je delegatu vzel prostost, to sporočiti predsed-niku zbora. Ta predloži primer zboru, da odloči, ali naj se postopek nadaljuje oziroma ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi.
Zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi delegatu, ki se nanjo ni skli-ceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije.
Če zbor ni zbran, odloči mandatno-imunitetna komisija pristoj-nega zbora proti poznejši potrditvi zbora o tem, ali dovoljuje odv-zem prostosti oziroma nadaljevanje kazenskega postopka in o vzpostavitvi imunitete delegatu.
Kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti soodloča s skupščino družbenopolitične skupnosti, uživajo člani te skupščine imuniteto v skladu z dmgim odstavkom tega člena.
VII. OBČINSKA SKUPŠČINA
POLOŽAJ IN PRISTOJNOSTI
167.  člen
Občinska skupščina izvršuje svoje pravice in dolžnosti na pcxl-lagi tega statuta, ustave SRS in zakonov.
168. člen
Občinska skupščina v okviru pravic in dolžnosti občine določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki so pomembna za poli-tično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje ter družbeni razvoj občine.  .
Občinska skupščina:
—  sprejema statut občine in daje soglasje k statutu mesta Ljubljane,
—  določa splošna načela, cilje in smer politike razvoja občine,
—  sprejema družbeni plan občine, njegove spremembe in
dopolnitve ter smernice in druge ukrepe za njegovo uresničeva-nje,
—  sprejema odloke in druge splošne akte v skladu z zakonom ter daje njihovo obvezno razlago,
—  sprejema proračun občine in potrjuje zaključni račun prora-čuna,
—  spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju ter v skladu z zakonom predpisuje posameznim.samoupravnim organizacijam in skupnostim obvez-nost sklepanja samoupravnih sporazumov,
—  sprejema urbanistične rede in urbanistične načrte in daje soglasje k urbanističnim programom in urbanističnemu načrtu mesta Ljubljane,
—  obravnava vprašanja, ki so skupnega pomena za organiza-cijo združenega dela in druge samoupravne organizacije in skup-nosti v občini in usklajuje njihove odnose in interese,
—  razpisuje občinski referendum,
—  določa politiko izvrševanja predpisov ter skrbi za njihovo izvajanje,
—  voli sodnike sodišča združenega dela,
—  odloča o razpisu javnega posojila,
—  obravnava vprašanja s področja Ijudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite,
—  organizira in opravlja družbeno nadzorstvo na območju občine ter izvršuje nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini,
—  določa organizacijo upravnih organov, njihove pravice in dolžnosti ter pooblastila,
—  opravlja nadzorstvo nad delom izvršnega sveta, upravnih organov in skupščini odgovornih nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij ter usmerja delo teh organov,
—  uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine ter obravnava mnenja in predloge organov, ki v občini poleg nje uresničujejo varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine,
—  sprejema začasne ukrepe, če so v orgamzacijah združe-nega dela ali drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih bistvene motnje v samoupravnih odnosih, če so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija oziroma skupnost ne izpol-njuje z zakonom določenih obveznosti,
—  ustanavlja delovne organizacije,
—  voli in razrešuje predsednika in podpredsednike občinske skupščine,
—  voli in razrešuje predsednika, enega ali več podpredsedni-kov in člane izvršnega sveta občinske skupščine ter predsednike družbenih svetov,
—  imenuje in razrešuje predstojnike občinskih upravnih orga-nov in predsednike kolegijskih upravnih organov,
—  imenuje in razrešuje sekretarja občinske skupščine,
__ imenuje in razrešuje individualne poslovodne organe, kadar
tako določa zakon ali drug akt skupščine SRS,
—  imenuje in razrešuje družbenega pravobranilca samou-pravljanja in javnega pravobranilca,
—  daje soglasje k imenovanju in razrešitvi drugih funkcionar-jev, kadar tako določa zakon,
—  opravlja druge zadeve, za.katere je pristojna po ustavi, zakonu in po drugih predpisih in s tem statutom.
Sestava
169. člen
Občinsko skupščino sestavljajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor.
170. člen
Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki ima devetinštirideset delegatskih mest, sestavljajo delegati iz sledečih področij:
— delegati temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja gospodarstva,
—  delegati temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture,
—  delegati temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja socialno-zdravstvene dejavnosti,
—  delegati delovnih Ijudi, ki delajo s svojimi delovnimi sredstvi v kmetijstvu, delegati samostojnih poklicnih, obrtnih in drugih dejavnosti ter delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva,
—  delegati delovnih skupnosti državnih organov, družbenopo-litičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot temeljne organizacije združenega dela ter aktiv-nih vojaških in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ.
Število deiegatov za posamezna področja določi občinska skupščina z odlokom.
V zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik delegirajo delegacije krajevnih skupnosti po enega dele-gata.
Družbenopolitični zbor skupščine občine šteje trideset delegat-skih mest.
Pristojnosti in delo zborov
171.člen
Zbor združenega dela odloča oziroma sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki so pomembna za materialne in samoupravne od-nose delavcev v združenem delu.
Zbor krajevnih skupnosti odloča oziroma sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki so pomembna za delovne Ijudi in občane v krajev-nih skupnostih oziroma občini.
Družbenopolitični zbor sodeluje pri odločanju o vprašanjih uresničevanja, razvoja in varstva z ustavo določenega socialistič-nega samoupravnega sistema.
172.  člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopo-litični zbor obravnavajo in odločajo o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine enakopravno oziroma skupaj, zbor združe-nega dela in zbor krajevnih skupnosti pa tudi samostojno.
O zadevah iz pristojnosti občinske skupščine, o katerih soodlo-čajo na podlagi tega statuta skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, odločajo pristojni zbori občinske skupščine enakopravno s skupščino ustrezne samoupravne inte-resne skupnosti.
173.  člen
Zborzdruženega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopo-litični zbor enakopravno:
ODLOČAJO:
—  o uvedbi postopka za spremembo statuta občine,
—  o uvedbi postopka za spremembo statuta mesta,
—  o razpisu referenduma,
—  o razpisu javnega posojila,
—  o podelitvi domicila,
—  o pobratenju z drugimi občinami in mesti.
DAJEJO SOGLASJE:
—  k spremembi statuta mesta Ljubljane. SPREJEMAJO:
—  spremembe statuta občine,
—  poslovnik občinske skupščine,
—  družbeni plan občine,
—  urbanistične rede in zazidalne načrte,
—  družbeni plan razvoja Ijubljanske regije,
SPREJEMAJO ODLOKE IN DRUGE SPLOŠNE AKTE, KISE NANAŠAJO NA:
—  Ijudsko obrambo, varnost in družbeno     samozaščito v občini,
—  družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih Ijudi in občanov ter družbene lastnine,
—  razpis občinskega posojila ter uvedbo občinskega samopri-spevka,
—  občinski referendum,
—  priznanja in nagrade občine,
—  ustanavljanje odborov, komisij in drugih delovnih teles vseh zborov občinske skupščine.
VOLIJO IN RAZREŠUJEJO:
—  predsednika in podpredsednika občinske skupščine,
—  predsednika, podpredsednike in člane izvršnega sveta,
—  volijo sodnike sodišč združenega dela,
—  predsednika in člane stalnih komisij in drugih stalnih ali občasnih delovnih teles občinske skupščine;
IMENUJEJO IN RAZREŠUJEJO:
—občinskega javnega pravobranilca,
—  družbenega pravobranilca samoupravljanja,
—  sekretarja občinske skupščine,
—  predstojnike občinskih upravnih organov in drugih služb, če je to predpisano z zakonom ali odlokom občinske skupščine,
—  individualne poslovodne organe organizacij posebnega družbenega pomena, če je tako določeno z zakonom,
—  člane organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, če je tako določeno z zakonom ali drugim aktom skupščine.
DAJEJO SOGLASJE K IMENOVANJU:
—  tajnika samoupravne interesne skupnosti,
—  individualnih poslovodnih organov organizacij posebnega družbenega pomena (šole, VVZ itd.), če tako določa zakon.
DOLOČAJO DELEGATE:
—  za zbor občin skupščine SRS,
—  za skupščino skupnosti občin Ijubljanske regije,
—  za zbor občin skupščine mesta Ljubljane.
174. člen Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno:
—  sprejemata proračun in zaključni račun proračuna občine, opravljata nadzor nad izvrševanjem proračuna,
—  sprejemata odloke in druge splošne akte, s katerimi se ure-jajo pravice in obveznosti delovnih Ijudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, če po tem statutu za to ni pristojen posa-mezen zbor,
—  odločata o zadolžitvah, prevzemanju jamstva in o drugih premoženjsko-pravnih razmerijih v občini,
—  sprejemata odloke in druge splošne akte s področja davkov, taks in drugih davščin,
—  odločata o ukrepih za varstvo dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja,
—  odločata o ustanovitvi organizacij združenega dela poseb-nega družbenega pomena,
—  dajeta soglasje k programu razvoja organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, če za to ni pristojna skupščina mesta Ljubljane,
—  opravljata družbeno nadzorstvo na območju občine ter izvr-šujeta nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti,
—  odločata o združevanju sredstev občine z drugimi občinami in o organizaciji skupnih organov, organizacij in služb,
—  odpravljata in razveljavljata predpise in splošne akte izvrš-nega sveta, če so ti v nasprotju z ustavo, zakonom ali drugimi predpisi,
—  uresničujeta družbeno varstvo samoupravnih pravic delav-cev in družbene lastnine ter obravnavata mnenja in predloge organov, ki v občini poleg njih izvršujejo varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine,                                     6
—  odločata o vprašanjih, ki so pomembna za življenje in delo delavcev v združenem delu ter delovnih Ijudi in občanov na po-dročju prostorskega planiranja in urejanja prostora, izgradnje in urejanja naselij, stanovanjskega gospodarstva, komunalnih de-javnosti, gospodarjenja s stavbnimi zemljišči, javnega prometa in na drugih področjih, če posamezne zadeve niso v pristojnosti posameznega zbora, oziroma v pristojnosti skupščine mesta Ljubljane,
—  potrjujeta samoupravne sporazume o ustanovitvi samou-pravnih interesnih skupnosti in statute teh skupnosti, če tako do-loča zakon,
—  sprejemata predpise o ugotavljanju družbenega interesa pri opravljanju posameznih dejavnosti, če za to ni pristojna skupščina mesta Ljubljane,
—  odločata o začasni ureditvi posameznih vprašanj, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če organi skupnosti o teh vprašanjih ne odločajo sami,
—  odločata o vprašanjih opravljanja osebnega dela s sredstvi, ki so lastnina občanov,
—  odločata o uvedbi prostovoljnega varčevanja in o drugih oblikah prostovoljnega in solidarnega združevanja sredstev v občini,
—  opravljata druge zadeve iz pristojnosti občinske skupščine, ki jih po tem statutu ne opravljajo vsi zbori enakopravno, oziroma za katere ni pristojen posamezen zbor.
175.  člen
Družbenopolitični zbor sprejema stališča do posameznih vpra-šanj, o katerih odločata zbor združenega dela in zbor krajevnih ¦ skupnosti, v kolikor z njima ne sodeluje pri enakopravnem odloča-nju in se nanašajo na:
—  temeljne cilje in razmerja ter politiko razvoja na vseh po-dročjih družbenoekonomskega življenja v občini, zlasti na:
—  samoupravne odnose v združenem delu,
—  družbenoekonomski položaj in združevanje kmetov,
—  družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih Ijudi in občanov ter družbene lastnine,
—  samostojno osebno delo s sredstvi, ki so lastnina občanov,
—  združevanje občanov in pravni položaj verskih skupnosti,
—  splošna vprašanja informiranja v občini in splošne pogoje javnega obveščanja,
—  družbenoekonomski razvoj občine, programe dolgoroč-nega razvoja in družbeni plan občine ter akte o tekoči družbenoe-konomski politiki,
—  uresničevanje z dmžbenimi plani začrtane politike in v skladu s tem usmerjene delitve dohodka,
—  zaposlovanje in socialno varnost delovnih Ijudi in občanov,
—  skrb za udeležence NOV,
—  pristojnost in delo izvršnega sveta občinske skupščine,
—  uresničevanje ustavnosti in zakonitosti,
—  varstvo svoboščin in pravic človeka in občana,
—  prva pomoč,
—  druge zadeve, ki se nanašajo na uresničevanje ustavnosti in zakonitosti ter varstvo svoboščin in pravic človeka in občana,
176.  člen
Zbor združenega dela sprejema odloke in druge splošne akte ter ukrepe za urejanje zadev, ki se nanašajo na:
—  stanje in razvoj posameznih gospodarskih področij,
—  medsebojna razmerja v združenem delu in delovna razmer-ja,
—  varstvo pri delu,
—  samoupravne družbenoekonomske odnose, pridobivanje in
delitev dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela ter druga vprašanja, ki imajo splošni pomen za družbeni in gospodar-ski razvoj občine,
—  predloge in stališča zborov delovnih tjudi v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skup-nostih ter jih obvešča o svojih stališčih, ukrepih in sklepih,
—  samoupravno sporazumevanje na posameznih gospodar-skih in družbenih področjih,
—  usklajevanje posameznih in skupnih interesov delovnih Ijudi na vseh področjih združenega dela in samostojnega osebnega dela s sredstvi, ki so last občanov,
—  sprejema začasne ukrepe zoper organizacije združenega dela,
—  začasno zadrži nezakonite akte organizacij združenega dela,
—  druge zadeve s področja samoupravnih pravic delavcev in njihove dolžnosti, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora.
Zbor združenega dela sprejme odlok o tem, katere delegacije se združujejo v konferenco delegacij zaradi pošiljanja delegatov v zbor združenega dela občinske in mestne skupščine in določa skladno z zakonom sam ali skupaj z zbori združenega dela drugih občinskih skupščin delegata za zasedanja zbora združenega dela skupščine SRS.
177.  člen
Odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne in splošne druž-bene potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če je ne sprejme zbor združenega dela.
178.  člen
Zbor krajevnih skupnosti samostojno:
—  sprejema odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občin-ske skupščine, ki urejajo življenje in delo občanov v krajevnih skupnostih,
—  obravnava in usklajuje programe razvoja krajevnih skuprio-sti, v občini ter proučuje, usmerja in spodbuja delo krajevnih skup-nosti,                                          '
—  določa kriterije za delitev sredstev iz proračuna občine za krajevne skupnosti ter daje drugim zborom in skupščinam sa-moupravnih interesnih skupnosti in glede vprašanj, ki jih vsebujejo programi razvoja krajevnih skupnosti v občini,
—  obravnava delovanje neposrednih oblik samoupravljanja v krajevnih skupnostih in daje priporočila za razvoj in delovanje teh oblik,
—  obravnava vsa vprašanja in odnose, ki so pomembni za živ-Ijenje delovnih Ijudi in občanov v krajevnih skupnostih in ki se nanašajo na področje sodelovanja med krajevnimi skupnostmi v občini, gospodarjenja in uporabe dobrin v splošni rabi ter uporabe mestnega zemljišča ter o tem zavzema stallšča, daje mnenja in predloge,
—  obravnava vprašanja, ki se nanašajo na imena cest, ulic, trgov, poti, parkov na območju občine ter daje o teh vprašanjih mnenja in predloge skupščini mesta,
—  obravnava vprašanja upravljanja in vzdrževanja občinskih cest in ureja promet na njih,
—  spodbuja sodelovanje med delegacijami krajevnih skupno-sti zaradi uspešnejšega skupnega reševanja nalog iz pristojnosti zbora in sporazumnega reševanja drugih vprašanj skupnega pomena za delovne Ijudi in občane v krajevnih skupnostih, uskla-juje delo v krajevnih skupnostih ter o tem daje priporočila, pred-loge in mnenja,
—  sproži postopek za samoupravno sporazumevanje krajev-nih skupnosti,
—  obravnava pripombe in predloge zborov delovnih Ijudi in občanov v krajevnih skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih,
—  zadrži izvršitev splošnega akta najvišjega organa samou-pravljanja v krajevnih skupnostih do sklepa ustavnega sodišča ali sodišča združenega dela, če misli, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom in uvede postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti tega akta,
—  opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih Ijudi in občanov, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora.
179.  člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti občine na po-dročju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva sodelujejo kot enakopravni zbori z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti, kadar občinska skupščina odloča o vprašanjih, ki se nanašajo na dejav-nost teh samoupravnih interesnih skupnosti.
Skupščina posamezne samoupravne interesne skupnosti iz prejšnjega odstavka, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno:
—  sprejemajo odloke in druge splošne akte iz pristojnosti ob-činske skupščine, ki se nanašajo na dejavnost, za katero je posa-mezna samoupravna interesna skupnost ustanovljena,
—  določajo politiko na področju dejavnosti posamezne sa-moupravne interesne skupnosti,
—  sprejemajo plane in programe in dejavnosti na področju posamezne samoupravne interesne skupnosti,
—  odločajo o ustanavljanju oziroma ukinjanju dejavnosti usta-nov in zavodov,
—  odločajo o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
180.  člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopo-litični zbor na skupni seji:
—  volijo in odpokličejo delegate za zbor občin skupščine SRS,
—  volijo predsednika in člane predsedstva SRS,
—  opravljajo druge zadeve, če tako določa zakon, ta statut ali poslovnik o delu skupščine.
181.člen
Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vpraša-nju, ima pravico razpravljati o tem vprašanju, zavzemati stališča in dajati svoje predloge pristojnim zborom, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog.
Pristojni zbori morajo pred odločitvijo razpravljati o stališčih in predlogih zbora.
182.  člen
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva od izvršnega sveta občinske skupščine poročila in mu postavlja vprašanja.
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva poročilainpojasnilaodpredstojnikovobčinskihupravnihorganov.
183.  člen
Vsak zbor.zaseda in odloča ločeno na svoji seji. Zbori, ki enako-pravno sodelujejo pri odločanju, lahko zasedajo skupaj, glasujejo pa ločeno.
184.  člen
'   Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov v zboru.
Zbor sprejema sklepe in druge akte z večino glasov navzočih delegatov, razen če se z zakoni ali s tem statutom ne zahteva posebna večina.
Glasovanje je javno. Če zbor v skladu s poslovnikom tako skle-ne, se glasuje tajno.
185.  člen
Občinska skupščina ima svoj poslovnik, s katerim ureja način dela, postopke za sprejemanje predpisov in drugih aktov glede na doseženo stopnjo soglasja, način usklajevanja stališč in preverja-
nje stopnje soglasja, natančneje določa delovna področja zborov, način soodločanja skupščin samoupravnih interesnih skupnosti s pristojnimi zbori, način usklajevanja njihovega dela in druge za delo občinske skupščine in njih zborov pomembne zadeve.
Predsednik skupščine in predsedniki zborov
186.  člen
Občinska skupščina ima predsednika in enega ali več podpred-sednikov.
Občinska skupščina izvoli predsednika in podpredsednika s tajnim glasovanjem izmed delegatov v občinski skupščini, na predlog občinske konference SZDL po prej opravljenem kandida-cijskem postopku.
Kandidati so izvoljeni, če so dobili večino glasov vseh delegatov vseh zborov skupščine.
Predsednik in podpredsedniki se volijo za štiri leta in ne morejo biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljeni na to dolžnosl.
187.  člen Predsednik občinske skupščine:
—  predstavlja občinsko skupščino,
—  sklicuje in vodi skupne seje vseh zborov skupščine,
—  daje pobudo za obravnavo posameznih vprašanj s samo-stojnega oziroma enakopravnega delovnega področja zborov ter skrbi za usklajevanje njihovega dela,
—  skrbi za izvajanje poslovnika o delu občinske skupščine,
—  skrbi za javnost dela skupščine in za uveljavljanje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v skupščini,
—  podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejme občinska skupščina oziroma dva ali več zborov,
—  opravlja druge zadeve, ki so mu dane z ustavo, zakonom, statutom, poslovnikom in drugimi predpisi.
188.  člen
Predsednik skupščine lahko v sporazumu s predsedniki zborov skliče sejo zborov, na katerih zbori skupaj obravnavajo zadeve, ki so skupnega pomena za zbore.
189.  člen
Podpredsedniki skupščine pomagajo predsedniku pri delu in opravljajo v dogovoru z njim posamezne zadeve iz njegovega delovnega področja.
Če je predsednik skupščine zadržan, določi enega izmed pod-predsednikov, da ga nadomešča. Če predsednik skupščine ne more določiti, kateri podpredsednik ga naj nadomešča, odloči o tem predsedstvo skupščine.
190.  člen
Vsak zbor občinske skupščine ima predsednika, ki ga izvoli zbor izmed delegatov tega zbora na predlog občinske konference SZDL.
Vsak zbor občinske skupščine lahko izvoli izmed delegatov zbora tudi namestnika predsednika zbora, ki nadomešča pred-sednika zbora , kadar je ta zadržan.
191.6len
Predsednik zbora predstavlja zbor, sklicuje in vodi njegove seje, skrbi, da zbor posluje po poslovniku, podpisuje predpise in druge akte, ki jih sprejme zbor in opravlja druge zadeve, ki so mu dane s statutom, poslovnikom zbora in z drugimi predpisi.
192. člen
Delegacija, katere član je izvoljen za predsednika ali podpred-sednika skupščine ali za predsednika zbora, ima pravico pošiljati na zasedanje zbora drugega delegata, vendar pa delegat, ki je bil izvoljen za navedeno funkcijc^ v tem primeru nima pravice glaso-vati.
193. člen
Predsednik skupščine, podpredsedniki skupščine in predsed-hiki zborov sestavljajo predsedstvo skupščine.
Pri delu predsedstva skupščine sodelujejo predsedniki skupš-čin samoupravnih interesnih skupnosti občine, kadar predsedstvo skupščine razpravlja o zadevah, o katerih te skupščine enako-pravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine.
Pri delu predsedstva skupščine sodeluje tudi predsednik izvrš-nega sveta.
Predsedstvo skupščine kot koordinacijsko telo:
—  obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov in delovnih teles v skupščini in njihovega sodelovanja s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti,
—  skrbi za sodelovanje s skupščino SRS in skupščino mesta Ljubljane in skupščinami skupnosti občin,
—  skrbi za izvajanje poslovnika o delu skupščine.
Sekretar skupščine
194.  člen
Za opravljanje strokovnih ter organizacijsko-tehničnih nalog v zvezi z delovanjem občinske skupščine, njenih zborov in delovnih teles ter za sodelovanje z delegacijami in konferencami delegacij ima občinska skupščina sekretarja.
Sekretarja skupščine imenuje občinska skupščina in za svoje delo odgovarja občinski skupščini. Delovna telesa občinske skupščine in njenih zborov
195.  člen
Občinska skupščina in njeni zbori iahko ustanovijo komisije, odbore in druga stalna ali občasna delovna telesa za preučevanje predlogov, predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina in njeni zbori in za preučevanje drugih vprašanj iz pri-stojnosti občinske skupščine.
196.  člen
.    Občinska skupščina ima naslednja stalna delovna telesa:
—  komisijo za družbeno nadzorstvo,
—  komisijo za prošnje in pritožbe,
—  komisijo za zadeve borcev in invalidov NOV,
—  komisijo za razvoj krajevnih skupnosti,
—  komisijo za volitve in imenovanja,
—  komisijo za odlikovanja,
—  statutarno-pravno komisijo.
197.  člen
^estavo, naloge in način dela komisij in drugih delovnih teles določi občinska skupščina z odlokom.
198.  člen
Z odlokom ali drugim aktom lahko občinska skupščina ali njen zbor ustanovita tudi druga stalna ali občasna delovna telesa in določita njihovo delovno področje in sestavo.
199.  člen
Komisije in druga delovna telesa občinske skupščine in njenih zborov imajo tri do petnajst članov.
Predsednika in večino članov komisij in drugih delovnih teles imenuje občinska skupščina oziroma njen zbor izmed delegatov, druge člane pa delegirajo družbenopolitične in druge organizacije v občini.
200.  člen.
Vsak zbor občinske skupščine ima komisijo za verifikacijo poo-blastil in imunitetna vprašanja delegatov.
Zbor lahkov komisijo iz prejšnjega odstavka izvoli stalnečlane, ali pa komisijo izvoli za obravnavanje posameznega vprašanja oziroma za posamezno sejo zbora.
Sestavo, naloge in način dela komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja določa poslovnik za delo skupščine oziroma zborov.
Družbeni svetl                                                      ,,
201. člen
Ustanovijo se družbeni sveti, katerih naloga je stalno sodelova-nje med organi skupščine občine in družbenopolitičnimi organiza-cijami (občinska konferenca ZKS, občinska konferenca SZDL, občinski sindikalni svet).
Družbeni sveti zagotavljajo dempkratično izmenjavo mnenj, družbeno koordinacijo in oblikovanje stališč teh organov in orga-nizacij glede odločanja ter izvajanja politike in izvajanje družbe-nega nadzorstva nad delom izvršnega sveta in upravnih organov.
V delu družbenih svetov se zagotovi sodelovanje ustreznih znanstvenih in strokovnih dejavnosti.
Družbeni sveti se ustanovijo z odlokom skupščine občine in v skladu z družbenim dogovorom. V odloku se določi delovno po-dročje, sestava in način dela družbenih svetov.
VIII. IZVRŠNI SVET
202.  člen
Skupščina občine ima kot svoj izvršilni organ izvršni svet. Izvršni svet opravlja svoje pravice in dolžnosti, na podlagi in v ok-viru zakonov, statuta, odlokov in drugih aktov skupščine občine.
Izvršni svet je odgovoren skupščini občine v okviru pravic in dolžnosti občine, za stanje na vseh področjih družbenega življe-nja, za izvajanje politike ter za izvrševanje odlokov in drugih aktov skupščine, kakor tudi za delo občinskih upravnih organov in orga-nizacij.
203.  člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik, eden ali več podpredsedni-kov in določeno število članov, ki jih določi skupščina občine.
Skupščina občihe voli predsednika in enega ali več podpred-sednikov izvršnega sveta, ki jih predlaga občinska konferenca SZDL, po opravljenem kandidacijskem postopku, člane izvršnega sveta pa na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta in po poprejšnjem mnenju občinske konference SZDL.
Mandatna doba predsednika in članov izvršnega sveta je štiri leta.
Člani izvršnega sveta so lahko ponovno izvoljeni oziroma imenovani še za štiri leta.
204.  člen
Predsednik izvršnega sveta lahko predlaga skupščini občine razrešitev posameznih članov sveta in izvolitev novih. Razrešitev ali ostavka predsednika sveta ali ostavka večine članov izvršnega sveta ima posledico ostavko celotnega sveta.
Če izvršni svet odstopi ali če mu je izglasovana nezaupnica, ostane v svoji vlogi do izvolitve novega sveta.
205.  člen Izvršni svet skupščine občine zlasti:
—  skrbi za uresničevanje politike in izvrševanje odlokov, družbenega plana občine in drugih splošnih "aktov skupščine občine,
—  predlaga odloke in druge splošne akte iz pristojnosti skupš-čine občine,
—  daje skupščini občine mnenja, stališča in predloge za dolo-čanje politike in sprejemanje splošnih aktov in ukrepov,
—  predlaga družbeni plan občine, urbanistične rede in zazi-dalne načrte,
—  predlaga mestni proračun in zaključni račun o izvršitvi pro-računa, izvršuje občinski proračun,
—  predlaga ustanovitev ali odpravo občinskih upravnih orga-nov, ki jih po statutu ali odloku ustanovi skupščina občineter pred-laga ukrepe za izboljšanje organizacije in dela občinskih upravnih organov in strokovnih služb,
—  izdaja odredbe in druge predpise za izvrševanje odlokov in splošnih aktov skupščine občine,
—  daje skupščini občine mnenja, stališča in predloge za dolo-čanje politike in sprejemanje splošnih aktov in ukrepov,
—  daje mnenja k predlogom aktov, ki jih predlaga sam ali drugi predlagatelji,
—  ustanavlja občinske enote civilne zaščite in imenuje občin-ski štab zacivilno zaščito,
—  usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih organov in strokovnih služb,
—  usklajuje in usmerja delo upravnih organov in organizacij na področju Ijudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, skrbi, da izvajajo politiko skupščine občine in izvršujejo predpise ter nadzorujejo delo teh organov in organizacij pri obrambnih pri-pravah,
—  nadzoruje delo upravnih organov in opravlja ali razveljavlja predpise teh organov, ki so v nasprotju z zakonom ali drugim predpisom ali splošnim aktom.
Izvršni svet obcinske skupščine opravlja v mejah pravic in dolž-nosti naslednje zadeve s področja Ijudske obrambe,
—  usmerja in usklajuje delo občinskih upravnih organov in organizacij na področju Ijudske obrambe, zagotavlja, da ti organi izvajajo politiko skupščine in izvršujejo predpise ter nadzorujejo delo teh organov in organizacij pri obrambnih pripravah,
—  določa osnove za pripravo predloga obrambnega načrta občine in skrbi za organizirano in načrtno pripravljanje in dopol-njevanje obrambnih načrtov temeljnih upravnih organov za delo v vojni,
—  predlaga finančna sredstva, ki so potrebna za izvrševanje nalog po obrambnem načrtu, in za zagotovitev blagovnih rezerv ter sredstev za financiranje priprav in dejavnosti, ki so posebnega pomena za Ijudsko obrambo,
—  skrbi za izdelavo in izvajanje ukrepov za pripravljenost upravnih organov, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij občin-skega pomena za primer neposredne vojne nevamosti,
—  obravnava varnostno problematiko in daje mnenje k var-nostni oc6ni,
—  opravlja tudi druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi ter tem statutom,
—  odloča o sporih o pristojnosti med občinskimi upravnimi organi,
—  skrbi za izvajanje politike obrambe in za izvrševanje priprav za obrambo v občini.
206.  člen
Izvršni svet pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti sodeluje z izvršnimi sveti občinskih skupščin, ustreznimi organi samouprav-nih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, organi-zacij združenega dela in njihovimi združenji, krajevnimi skup-nostmi ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v mestu.
Če izvršni svet skupščine občine obravnava zadeve, ki jih pred-lože samoupravne interesne skupnosti v občini, za sejo skupš-čine občine, povabi na svojo sejo predsednike izvršnih organov teh skupnosti.
207. člen
Izvršni svet dela in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah. Izvršni svet odloča z večino glasov navzočih članov.
208.  člen
Predsednik izvršnega sveta skiicuje in vodi seje sveta ter skrbi za izvajanje sklepov sveta.
209.  člen
Izvršni svet je dolžan obveščati skupščino občine o svojem delu.
Izvršni svet lahko predlaga pristojnemu zboru skupščine obči-ne, da se odloži obravnavanje predloga odloka ali drugega sploš-nega akta skupščine občine. Izvršni svet je dolžan, da zborom skupščine občine na njihovo zahteva da poročilo o izvajanju poli-tike in o izvajanju cxllokov in drugih splošnih aktov skupščine obči-ne.
21O..člen
Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti uresničevanje določene politike, izvrševanja odlokov ali druge akte skupščine občine, ki je predlagan za izdajo, ali da ne more prevzeti odgovor-nosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predloženi od-lok ali drugi akt, ki je predlagan za izdajo, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Vsak zbor skupščine občine lahko na predlog najmanj deset delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu.
Vprašanje zaupnice izvršnemu svetu mora skupščina občine obravnavati. Če skupščina občine izglasuje izvršnemu svetu nezaupnico, je ta dolžan odstopiti,
211.člen
Najmanj pet delegatov kateregakoli zbora občinske skupščine lahko v svojem zboru sproži interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta.
212. člen
Vsak član izvršnega sveta ima pravico sprožiti obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti sveta, dati pobudo za pripravo odlokov in drugih aktov, za katerih predlaganje je pristojen izvršni svet in predpisov, ki jih izdaja sam ter predlagati izvršnemu svetu, naj doioči načelna stališča in smernice za delo občinskih uprav-nih organov.
Člani izvršn ega sveta imajo pravico in dolžnost, da v skladu s stališčem izvršnega sveta predstavljajo izvršni svet v skupščini občine.
Člani izvršnega sveta so dolžni izvajati sklepe in skrbeti, da se ti sklepi pravočasno, pravilno in učinkovito izvajajo.
213.  člen
Izvršni svet ima pri izvajanju svojih nalog pravico zahtevati od organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in skupnosti ter državnih organov podatke in pojasnila o vpraša-njih z njihovega delovnega področja.
Organizacija združenega dela mora poslati organu, ki opravlja nadzorstvo nad zakonitostjo njenega dela, na njegovo zahtevo obvestila in podatke, ki jih potrebuje za nadzorstvo.
214.  člen
Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati skupščine občine. O imuniteti članov izvršnega sveta odloči svet.
215. člen
Podrobnejša organizacija, naloge izvršnega sveta in njegova razmerja do skupščine občine in njenih zborov, do organov sa-moupravnih interesnih skupnosti v občini in do občinskih upravnih organov se določijo z odtokom skupščine občine.
IX. OBČINSKI UPRAVNI ORGANI
216. člen
Zadeve državne uprave iz občinske pristojnosti opravljajo samostojni in drugi občinski upravni organi ter službe.
217.  člen
Z odlokom skupščine občine, izdanim na podlagi zakona, se lahko poveri organizadjam združenega dela in drugim samou-pravnim organizacijam \n skupnostim, družbenim organizacijam, društvom in drugim organizadjam, da na področju svoje dejavno-sti urejajo s svojimi akti določene odnose širšega pomena, da odločajo v posameznih zadevah o določenih pravicah in obvez-nostih in da izvršujejo druga javna pooblastila.
Z odlokom skupščine občine, ki temelji na zakonu, se lahko določi način izvrševanja javnih pooblastil, ki so poverjena posa-meznim organizacijam in skupnostim ter pravice skupščine in drugih organov družbenopolitične skupnosti glede dajanja smer-nic tem organizacijam in skupnostim in opravljanja nadzora v zvezi z izvrševanjem javnih pooblastil.
218.  člen
Občinski upravni organi v okviru svojega delovnega področja:*
—  izvajajo določeno politiko in izvršujejo zakone, odloke, druge splošne predpise in splošne akte skupščine občine in nje-nega izvršnega sveta,
—  odgovarjajo za stanje na področjih, za katera so ustanov-Ijeni,
—  spremljajo stanje in razvoj na ustreznem področju in dajejo pobudo za reševanje vprašanj s teh področij,
—  predlagajo izvršnemu svetu skupščine občine sprejemanje ukrepov, pripravljajo predpise in druge splošne akte,
—  odločajo o upravnih stvareh,
—  opravljajo zadeve inšpekcije,
—  opravljajo druga strokovna dela za skupščino občine in njen izvršni svet,
—  opravljajo druge zadeve, določene z zakonom, drugimi predpisi, statutom in odloki skupščine občine ter druge strokovne zadeve za skupščino občine in za izvršni svet.  *
219.  člen
Občinski upravni organi so odgovorni v okviru svojih pravic in dolžnosti za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni, po-sebno pa za:
—  izvajanje sprejete politike, izvrševanje zakonov in drugih predpisov ter splošnih aktov,
—  pravočasno spremljanje stanja in obveščanje skupščine občine ter izvršnega sveta o stanju in pojavih,
—  ustrezno in pravočasno posredovanje predlogov in ukrepov za reševanje vprašanj na svojih področjih,
—  za ustavnost in zakonitost svojih aktov in ukrepov ter danih predlogov na teh področjih, kot tudi za učinkovitost ukrepov, ki jih izvajajo ali katerih izvajanje predlagajo.
220.  člen
Občinski upravni organi so samostojni v okviru svojih pooblastil in za svoje delo odgovomi skupščini občine in izvršnemu svetu.
221.  člen
Na področju iz pristojnosti samoupravnih interesnih skupnosti, organizacij združenega dela in drugih organizacij in skupnosti posebnega družbenega pomena, kjer te organizacije in skupnosti samostojno odločajo in spremljajo družbena dogajanja, sodelu-jejo s temi organizacijami in skupnostmi, izmenjujejo z njimi sta-lišča in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu, skupno pri-pravljajo predloge, ukrepe, poročila, informadje in podobno, še posebej o zadevah, o katerih samoupravne interesne skupnosti soodločajo s skupščino občine.
222.  člen
Občinski upravni organi se lahko ustanovijo kot individualno vodeni ali kot kolegijski upravni organi.
Individualni upravni organi se ustanovijo na področjih, na kate-rih je izvrševanje politike, zakonov, drugih predpisov, odlokov in splošnih aktov v znatnem obsegu ali v izključni pristojnosti skupš-čine občine.
Kolegijski organi se ustanovijo na področjih, na katerih je po-trebno pri spremljanju upravnih nalog zagotoviti usklajevanje več družbenih dejavnosti oziroma stalno in organizirano koordinacijo in sodelovanje upravnih organov s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami ali povezo-vanje in usklajevanje nalog skupnega pomena za ožje in širše družbenopolitične skupnosti za zagotavljanje enotnosti v izvaja-nju sprejete politike in v izvrševanju zakonov in drugih predpisov, odlokov in splošnih aktov, v okviru pristojnosti občine.
223. člen Individualno vodeni upravni org'ani se ustanovijo za področja:
1.  Ijudske obrambe
2.  davčnih zadev
3.  upravno pravnih zadev.
224. člen
Kolegijski upravni organi se ustanovijo za področja:
1.  družbenega planiranja, gospodarstva in splošne porabe,
2.  družbenih dejavnosti in skupne porabe,
3.   urbanizma, stanovanjskega gospodarstva in varstva okolja,
4.   komunalnega gospodarstva, cest in prometa,
5.   kmetijstva, gozdarstva in preskrbe.
225.  člen
Z odlokom skupščine občine se individualno vodeni oziroma kolegijski upravni organi organizirajo kot sekretariati, oddelki, uprave, komiteji in komisije.
226.  člen
Kolegijske organe sestavljajo predsednik in določeno število članov. Sestavo kolegijskega organa določi z odlokom skupščina občine, na predlog izvršnega sveta.
Predsednik kolegijskega upravnega organa je predstojnik služ-be.
227.  člen
Občinski upravni organi so odgovorni skupščini občine za zakonito, celovito in pravočasno izvrševanje nalog in opravil s švojega področja.
Občinski upravni organi imajo pravico in dolžnost, da zborom skupščine občine predlagajo v proučitev posamezna važnejša vprašanja iz svojega področja in dajejo pobude ter predlagajo ukrepe v zvezi z izvajanjem politike in izvrševanja zakonov in drugih predpisov, odlokov in drugih splošnih aktov, kottudi zaradi uresničevanja odgovornosti za stanje na določenem področju.
228.  člen
Občinski upravni organi so dolžni obveščati skupščino občine o svojem delu in na zahtevo skupščine poročati o svojem delu, sta-nju na določenem področju, o izvrševanju oziroma o sprejetih ukrepih za izvrševanje zakonov in drugih predpisov, odlokov in drugih splošnih aktov in o izvajanju sprejete politike.
Upravni organi dajejo podatke, obveščajo in odgovarjajo dele-gacijam in delegatom v zborih skupščine na vprašanja iz svojega področja dela, kot tudi podatke in drugo dokumentacijo, ki je skupščini potrebna za njeno delo.
Na zahtevo skupščine upravni organi raziščejo zadevo na dolo-čenem področju iz svojega področja dela in o tem pripravijo poro-čilo, kot tudi v skladu s programom dela skupščine občine, ozi-roma po njenem naročilu pripravljajo odloke in druge splošne akte ter druga gradiva in dokumentacijo.
Vprašanja in pobude iz drugega odstavka tega člena upravni organi postavijo v zborih skupščine občine, ko so predhodno dobili mnenje ali načelno stališče izvršnega sveta. O sprejemanju ozi-roma izvrševanju nalog do skupščine občine, upravni organi obveščajo izvršni svet.
229.  člen
Občinski upravni organi so dolžni pošiljati izvršnemu svetu poročila o svojem delu, o stanju na posameznem področju upra-ve, obveščati in pojasnjevati vprašanja iz svojega delovnega področja, posredovati podatke, spise in drugodokumentacijo, ki je potrebna za delo izvršnega sveta.
230.  člen
Upravni organi so dolžni na zahtevo izvršnega sveta raziskati stanje na posameznem področju, preučiti določena vprašanja in v določenem roku izvršiti posamezno nalogo iz svojega delovnega področja ter o tem poročati.
231.  člen
Upravni organi imajo pravico zahtevati od izvršnega sveta, da zavzame načelno stališče po posameznem vprašanju izvajanja
politike in izvrševanju zakona in drugih predpisov, odlokov in dru-gih splošnih aktov skupščine, kot tudi predpisov in splošnih aktov izvršnega sveta. Izvršni svet je dolžan zavzeti stališče na zahtevo upravnega organa iz prvega odstavka in o tem obvestiti upravni organ.
232.  člen
Upravni organi sodelujejo s strokovnimi službami samouprav-nih interesnih skupnosti pri pripravi poročil, informacij, osnutkov predpisov in drugih gradiv za skupščino občine in izvršni svet o vprašanjih, o katerih skupščina samoupravne interesne skupnosti enakopravno odloča z ustreznim zborom skupščine občine, kot tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za samoupravno intere-sno skupnost ali pa so skupnega pomena za te skupnosti in or-gane občine.
233.  člen
Upravni organi preučujejo pobude, mišljenja, pripombe in pred-loge družbenopolitičnih organizacij in jih obveščajo o sprejetih ukrepih in o rezultatih teh ukrepov.
V okviru svojih pravic in dolžnosti upravni organi obveščajo družbenopolitične organizacije, navedene v ustavi, o stanju, o pojavih in trendih v občini oziroma na posameznih področjih druž-benega življenja, ki so pomembna za uresničevanje vloge teh organizacij.
234.  člen
Upravni organi sodelujejo z družbenimi organizacijami in zdru-ženji občanov v vprašanjih, ki so pomembna za uresničevanje ciljev združevanja in za delo teh organov ter za razvijanje ustrez-nih aktivnosti delovnih Ijudi in občanov, v okviru teh organizacij in združenj, kot za izvrševanje družbenih nalog, ki so zaupane tem organizacijam in združenjem.
235.  člen
Upravni organi so dolžni, da zadeve občanov rešujejo v predpi-sanih rokih.
Upravni organi so dolžni, da preučijo pobude in predloge, ki jih pošljejo občani in na njih odgovarjajo.
236. člen
Občinske upravne organe vodijo predstojniki.
Predstojnike imenuje in razrešuje skupščina občine, na predlog predsednika izvršnega sveta, po poprejšnjem mnenju komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve.
237. člen
Predstojnik upravnega organa organizira in vodi delo organa ter je za njegovo delo in za izvrševanje nalog in zadev iz njegove pri-stojnosti osebno odgovoren, je neposredni starešina delavcev tega organa ter izvršuje druge pravice in dolžnosti. določene z zakoni in drugimi predpisi.
Predstojniki upravnih organov morajo poročati zborom skupš-čine občine in izvršnemu svetu o stanju na ustreznem upravnem področju in o delu organa, ki ga vodijo. Na zahtevo zborov skupš-čine občine ali izvršnega sveta morajo dati obvestila in pojasnila o vprašanjih s področja organa, ki ga vodijo. Na vprašanje delega-tov v zborih skupščine občine so dolžni dati odgovor.
. 238. člen
Predstojniki, ki vodijo delo občinskih upravnih organov, lahko izdajo navodila in odredbe za izvrševanje odlokov in drugih sploš-nih aktov skupščine občine.
"239. člen
Delo občinskih upravnih organov je javno.
Samo z zakonom ali s splošnim aktom skupščine občine, izda-nim na podlagi zakona, je lahko določeno, da je treba posamezne podatke varovati kot tajnost, oziroma, da se ne smejo objaviti.
240.  člen
Delavci, ki opravljajo naloge upravnih organov, sestavljajo delovne skupnosti.
Pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev delovnih skupnosti upravnih organov so urejene s samoupravnimi akti teh skupnosti v skladu z ustavo in zakonom.
Delavci pridobivajo v okviru dohodka delovne skupnosti sred-stva za osebne dohodke in za skupno porabo v skladu s progra-mom dela. S samoupravnim sporazumom oziroma pogodbo v skladu z zakonom je lahko določeno, da pridobivajo tudi sredstva za razrešitev materialne osnove njenega deia.
241.  člen
Podrobnejša organizacija upravnih organov in služb, naloge upravnih organov in služb, odnos upravnih organov in služb do skupščine občine in izvršnega sveta, pravice, naloge in odgovor-nost delavcev, sredstva za delo upravnih organov, samoupravne pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev v delovnih skupnostih se določijo z odlokom skupščine občine.
X. AKTI OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV
242. člen
Občinska skupščina in njeni organi sprejemajo predpise, splošne ter druge akte v okviru svojih pravic in dolžnosti. Vrste aktov občinske skupščine In njenlh organov
243.  člen
Akti občinske skupščine so:
—  odloki
—  družbeni plan,
—  proračun,
—  zaključni račun,
—  deklaracije,
—  resolucije,
—  stališča,
—  priporočila,
—  sklepi,
—  obvezne razlage.
244.  člen
Akti izvršnega sveta so:
—  sklepi,
—  odredbe,
—  navodila,
—  smernice.
Akti upravnih organov so:
—  odredbe,
—  navodila,
—  odločbe.
245.  člen
Sprejem predpisa ali splošnega akta lahko predlaga vsak dele-gat v svojem zboru, izvršni svet, skupščina samoupravne intere-sne skupnosti, komisija občinske skupščine oziroma zbora in samoupravni organi organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, komisija občinske skupščine oziroma zbora in samou-
pravni organi organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
Vsak zbor lahko predlaga sprejem predpisa ali splošnega akta, ki ga sprejema drug zbor oziroma zbora enakoK,avno.
246.  člen
Predlagatelj odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina, je praviloma izvršni svet v okviru svojih pravic in dolžnosti.
Če je predlagatelj odloka oziroma drugega splošnega akta drug pooblaščeni predlagelj, mora izvršni svet k predlogu podati svoje mnenje.
Občinska skupščina je pred sprejetjem takega akta dolžna obravnavati mnenje izvršnega sveta.
247.  člen
Odloke sprejema občinska skupščine v dvofaznem ali enofaz-nem postopku.
Občinska skupščina sprejema v dvofaznem postopku odloke in druge akte, ki neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delav-cev, delovnih Ijudi in občanov oziroma samoupravnih organizacij in skupnosti ali če jim nalaga nove materialne obveznosti.
Določbe drugega odstavka tega člena ne veljajo za sprejema-nje odlokov o začasnih ukrepih.
248.  člen
Predpis ali splošni akt, ki ga sprejema zbor, je sprejet, če zanj glasuje večina vseh delegatov tega zbora. Vse druge akte, razen predpisov in splošnih aktov, sprejemajo občinska skupščina in njeni organi z večino glasov navzočih delegatov, oziroma članov, če s posebnimi predpisi ni drugače določeno.
249.  člen
Predpis ali drug akt.pri katerega sprejemanju enakopravno sodelujejo zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti oziroma h kateremu je po tem statutu družbenopolitični zbor dolžan sprejeti stališča, je sprejet, če ga zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejmejo v enakem besedilu ter v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora.
Če se zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skup-nosti po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne zedinijo glede besedila predloga predpisa ali drugega akta ali če predlog predpisa oziroma drugega akta ni bil sprejet v enem ali več zborih ali v skupščini samoupravne interesne skupnosti ozi-roma ni bil sprejet v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, izvolijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor in skupščina samoupravne interesne skupnosti enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj.
če se skupna komisija ne sporazume ali če zbori oziroma skupščina samoupravne intresne skupnosti ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega zbora ali skupščine samoupravne intresne skupnosti ali izvršnega sveta.
Če ostane usklajevalni postopek brez uspeha, lahko izvršni svet predlaga izdajo odloka o začasnih ukrepih in izdela predlog takšnega odloka, če meni, da bi lahko zaradi tega, ker akt ni bil sprejet, nastala za družbeno skupnost občutna škoda ali bi bilo ogroženo nemoteno opravljanje dejavnosti ali zadev, ki so poseb-nega družbenega pomena.
Odlok o začasni.h ukrepih je v pristojnih zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov v teh zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti.
Če zbori oziroma zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo odloka o začasnih ukrepih v enakem besedilu, lahko izvršni svet predlaga obravnavo na skupni seji vseh zborov. Zbori na skupni seji veljavno sklepajo o odloku o začasnih ukrepih, če je na seji navzoča večina delegatov vsakega
zbora. Odlok o začasnih ukrepih velja, če je bil sprejet z večino glasov navzočih delegatov.
Odlok o začasnih ukrepih ostane v veljavi do sprejema dokonč-nega akta, vendar najdalj eno leto od dneva, ko je bil sprejet.
Če proračun do dneva, ko bi moral začeti veljati, ne more biti sprejet, se financiranje začasno izvaja na temelju proračuna iz prejšnjega leta.
250.  člen
Postopek za sprejemanje predpisov in splošnih aktov ter drugih aktov občinske skupščine in njenih organov se natančneje določi s poslovnikom.
251.  čten
Predpis ali splošni akt se objavi v Uradnem listu SRS ali v dele-gatski prilogi Glasila OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik »Naša komuna« in začne veljati osmi dan po objavi, če ni v samem pred-pisu drugače določeno. Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahko določi, da začne predpis veljati prej kot osmi dan po ob-javi ali istega dne, ko je bil objavljen.
Predpisi, ki so izdani za izvrševanje družbenega plana in prora-čuna, se uporabljajo za čas, za katerega veljata družbeni plan oziroma proračun.
252.  člen
Predpis ali drug splošni akt občinske skupščine velja za ob-močje občine, če ni v predpisu ali splošnem aktu določeno, da velja le za del območja občine.
XI. JAVNOST DELA ORGANOV IN ORGANIZACIJ
253.  člen
Delo občinske skupščine in njenih organov, organov upravlja-nja organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij in društev je javno.
254.  člen
Občinska skupščina, samoupravne interesne skupnosti in orga-nizacije združenega dela posebnega družbenega pomena so dolžne pravočasno in pravilno seznanjati javnost o pripravi, spre-jemu aktov ali ukrepov ter izvrševanju nalog iz svojega delovnega področja, o vprašanjih, ki so predmet družbenih dogovorov ali samoupravnih sporazumov ter o predlogih odločitev, ki zadevajo najširši krog delovnih Ijudi in občanov.
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti ter druge skupnosti in organizacije so dolžne objektivno, popolno in pravo-časno seznanjati delovne Ijudi in občane o dogodkih, pojavih in dejavnostih v organizacijah združenega dela ter krajevnih skup-nostih in družbenem življenju v občini.
255.  člen
Občinska skupščina in njeni organi, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ter druge organizacije in skupnosti seznanjajo delovne Ijudi in občane na zborih, s posebnimi poročili, publikacijami in podobno, prek intresnih glasil, občinskega glasila in prek drugih sredstev obveš-čanja.
256.  člen
O delu občinske skupščine obveščajo javnost predsednik ob-činske skupščine, predsednik zbora, predsednik izvršnega sveta ter za posamezne upravne organe predstojniki teh organov.
Osebe iz prvega odstavka tega člena lahko pooblastijo tudi druge osebe za obveščanje javnosti.
257. člen
S področja dela občinske skupščine in njenih organov so tajni in se ne smejo objaviti:
—  podatki iz načrtov in programov dela teritorialne obrambe,
—  podatki o organizaciji civilne zaščite,
—  podatki o strateških objektih,
—  podatki o opremi Ijudske obrambe.
258.  člen
Seje občinske skupščine so javne.
Predstavniki organov upravljanja v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih int eresnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v skladu s poslovnikom lahko sodelujejo v delu skupščine.
259.  člen
Uresničevanje načela javnosti ne sme biti v nasprotju z interesi vamosti in obrambe države in z drugimi družbenimi interesi, ki jih določa zakon.
XII. ODGOVORNOST NOSILCEV SAMOUPRAVNIH IN JAVNIH FUNKCIJ
260. člen
Vsi organi in organizacije in drugi nosilci samoupravnih javnih in dmgih družbenih funkcij opravljajo svojo funkcijo na podlagi in v okviru ustave, zakonov, statutov in danih pooblastil.
Vsi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij so pri svojem delu in opravljanju funkcij pod družbenim nadzorstvom, zato občinska skupščina na način, določen v poslovniku, obrav-nava njihovo delo.
261.člen
Vsak nosilec družbene funkcije v občinski skupščini in njenih organih, ki ga voli ali imenuje občinska skupščinaje skupščini osebno odgovoren za opravljanje svoje funkcije. Občinski skupš-čini so kolektivno odgovorni izvršni svet in delovna telesa, ki jih imenuje občinska skupščina.
262. člen
Funkcionarji občinske skupščine so osebno odgovomi za opravljanje svoje funkcije v okviru svojih pravic, dolžnosti in poo-blastil. V okviru politične odgovornosti lahko občinska skupščina funkcionarja odpokliče ali razreši funkcije, postavi vprašanje njegove zaupnice, poda oceno njegovega dela ali mu izreče javni opomin.
Občinska skupščina z komisijo za volitve in imenovanja redno spremlja delo funkcionarjev.
Način in postopek izvajanja politične odgovornosti funkcionar-jev podrobneje določa poslovnik.
263. člen
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samou-pravne intresne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, delegacije in delegati imajo pravico podati pobudo za ugotovitev politične in delovne odgovornosti delegatov, funkcionarjev skupščine in delavcev občinskih upravnih organov.
Občinska skupščina in drugi pristojni organi so dolžni obravna-vati pobudo, preučiti navedbe v pobudi in ugotoviti dejansko sta-nje ter storiti vse potrebne ukrepe. O svojih ukrepih so dolžni obvestiti pobudnike.
264.  člen
Izvoljeni ali- imenovani nosilec samoupravne, javne ali druge funkcije ima pravico odstopiti in odstop obrazložiti.
XIII. SODELOVANJE OBČINE
IN NJENIH ORGANOV Z
DRUŽBENOPOLITIČNIMI
SKUPNOSTMI
IN DRUGIMI ORGANIZACIJAMI
265.  člen
Zaradi uresničevanja svojih nalog, urejanja vprašanj skupnega pomena, izmenjave izkušenj in medsebojne pomoči sodeluje občina Ljubljana Vič-Rudnik z mestom Ljubljana, drugimi obči-nami, s SRS ter drugimi organizacijami in skupnostmi v skladu z ustavo, tem statutom, statutom mesta Ljubljane, drugimi predpisi ter sklenjenimi družbenimi dogovori.
Sodelovanje občine z družbenopolitičnimi skupnostmi ter dru-gimi organizacijami in skupnostmi spodbujajo in uresničujejo občinska skupščina in njeni organi, organizacije združenega dela, samoupravne intresne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter strokovna in druga združevanja v okviru svojih pristojnosti oziroma dejavnosti.
266.  člen
Pri uresničevanju svojih pravic, obveznosti v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom občinska skupščina sodeluje s temelj-nimi in drugimi organizactjami združenega dela, krajevnimi skup-nostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenopolitič-nimi organizacijami ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini.
267.  člen
OBčina Ljubljana Vič-Rudnik sodeluje in navezuje prijateljske stike z drugimi občinami na lastno pobudo ali na pobudo občine, s katero naj bi sodelovala.
Zaradi dobrega sodelovanja in drugih intresov se lahko s po-sebno listino proglasi posamezna občina v Jugoslaviji za bratsko občino.
O pobudi za trajno sodelovanje, za vzpostavitev prijateljskih stikov in proglasitev druge občine za bratsko sklepa skupščina občine.
Na seji, na kateri se sklepa o sodelovanju z drugo občino ali pobratimstvo, je lahko navzoča tudi delegacija te občine.
Sodelovanje občine z mestom Ljubljana
268.  člen
Zaradi uresničevanja skupnih intresov ter pravic in dolžnosti, ki so skupnega pomena za delovne Ijudi in občane na območju mesta Ljubljane, se občina Ljubljana Vič-Rudnik skupaj z obči-nami Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Center združi v posebno družbenopolitično skupnost — mesto Ljubljane.
Skupni interesi ter pravice in dolžnosti, ki jih delovni Ijudje in občani uresničujejo v mestu Ljubljana kot posebni družbenopoli-tični skupnosti, so določeni v statutu mesta Ljubljane, ki ga kot skupni dogovor občin po javni razpravi med delavci v združenem deiu ter delovnimi Ijudmi in občani v krajevnih skupnostih sprejme
skupščina mesta Ljubljane v soglasju z občinskimi skupščinamf na območju mesta Ljubljane.
269. člen
Občinska skupščina deluje s skupščino mesta Ljubljane po svojih delegatih v zboru občin in zboFu-združenega dela skupščine mesta Ljubljane.
Zbori občinske skupščine predstavljajo stalno konferenco dele-gacij za delegiranje delegatov v zbor občin in zbor združenega dela skupščine mesta Ljubljane.
Občinska skupščina v skladu s statutom mesta in tem statutom z odlokom določi način delegiranja delegatov v zbor občin in zbor združenega dela skupščine mesta Ljubljane, način njihovega povezovanja z zbori in drugimi organi občinske skupščine ter delegacijami samoupravnih organizacij in skupnosti.
Če ima občinska skupščina v zborih skupščine mesta Ljubljane skupnega delegata ali skupne delegate z drugo občino ali drugimi občinami, se vprašanja iz prejšnjega odstavka uredijo z dogovo-rom med skupščinami prizadetih občin.
270.  člen
Pri uresničevanju sodelovanja občine in mest občinska skupš-čina in njeni organi zlasti:
—  izmenjujejo mnenja, predloge in stališča pri obravnavanju zadev z vseh področij družbenega življenja ter tako zagotavljajo enotno in usklajeno politiko ter enoten in usklajen razvoj v mestu in občini,
—  predlagajo obravnavanje vprašanj iz pristojnosti mesta Ljubljane ter sprejem odlokov in drugih splošnih aktov,
—  sodelujejo pri oblikovanju programov dela skupščine mesta Ljubljane in njenih organov.
Za reševanje vprašanj, pomembnih za občino in mesto, sodelu-jejo občinska skupščina in njeni organi s skupščino mesta Ljub-Ijane in njenimi organi tudi tako, da ustanavljajo skupne organe in organizacije, združujejo sredstva, organizirajo in izvajajo skupne dejavnosti za reševanje posameznih vprašanj ter razvijajo druge oblike sodelovanja.
Sodelovanje občine s Socialistično republiko Slovenijo
271.  člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo s skupščino SRS in njenimi organi, izmenjujejo mnenja ozadevah, ki so pomembne za občino in republiko, ter dajejo predloge, mnenja in stališča o predlogih aktov in o vprašanjih, ki jih obravnava republiška skupš-čina.
Občinska skupščina sodeluje s skupščino SRS tako, da v skladu z ustavo in zakonom samostojno ali sporazumno s skupš-činami drugih občin pošilja delegate v zbor občin in zbor združe-nega dela skupščine SRS.
Občinska skupščina predstavlja stalno konferenco delegacij za delegiranje delegatov v zbor občin in zbor združenega dela skupščine SRS.
Občinska skupščina v skladu z ustavo, zakonom in tem statu-tom z odlokom določi način delegiranja delegatov v zbor občin in zbor združenega dela skupščine SRS, način njihovega povezo-vanja z zbori in drugimi organi občinske skupščine ter delegaci-jami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Če ima občinska skupščina v zborih skupščine SRS skupnega delegata ali skupne delegate z drugo občino ali drugimi občinami, se vprašanja iz prejšnjega odstavka uredijo z dogovorom med skupščinami prizadetih občin,
Medobčinsko sodelovanje
272.  člen
Občina Ljubljana Vič-Rudnik sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti ter v ta namen skupaj z njimi
ustanavlja skupne organe, organizacije in službe za opravljanje zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb.
Za urejanje določenih zadev skupnega pomena lahko občina z drugimi občinami ustanovi skupni medobčinski organ samouprav-Ijanja ali pa se združi v regionalne in druge skupnosti občin.
V medobčinskem organu samoupravljanja in v medobčinski skupnosti delegati združenih občin usklajujejo svoja stališča terse dogovarjajo o urejanju skupnih vprašanj.
Žadeve skupnega pomena se določijo z dogovorom občin in v statutu skupnosti občin oziroma medobčinskega organa samou-pravljanja, ki ga sprejmejo skupščine združenih občin po razpravi med delovnimi Ijudmi in občani v temeljnih samoupravnih organi-zaciiah in skupnostih.
XIV.  PRIZNANJA
IN NAGRADE OBČINE
273.  člen
Priznanja in nagrade občine Ljubljana Vič-Rudnik podeljuje skupščina občine vsako leto ob praznovanju občinskega praznika — 27. aprila.
274.  člen
Priznanja in nagrade se podeljujejo za posamezne uspehe, dosežene na področju gospodarstva, samoupravljanja, znan-stveno-raziskovalne dejavnosti, Ijudske obrambe in družbene samozaščite, razvijanja in negovanja tradioij NOV, vzgoje in izo-braževanja, kulture in telesne kulture, zdravstva, socialnega var-stva, na področju delovanja krajevnih skupnosti ter drugih druž-benih dejavnosti.
Občina Ljubljana-Vič-Rudnik lahko podeljuje domicil partizan-skim enotam in organizacijam.
XV.  SPREMEMBA STATUTA OBČINE
275.  člen
Pobudo za spremembo statuta lahko dajo: občinska skupščina, njen zbor ali izvršni svet, organizacije združenega dela, samou-
pravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopoli-tične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupno-sti.
276.  člen
O pobudi, da se začne postopek za spremembo statuta, raz-pravlja izvršni svet in jo s svojim stališčem predloži občinski skup-ščini.
O uvedbi postopka za spremembo statuta odloča občinska skupščine na seji vseh zborov.
277.  člen
Na podlagi sprejetega sklepa o uvedbi postopka za spremembo statuta pripravi statutarno-pravna komisija osnutek sprememb statuta in ga predloži občinski skupščini. Osnutek sprememb sta-tuta da občinska skupščina v javno razpravo.
Po končani javni razpravi poda statutarno-pravna komisija občinski skupščini predlog sprememb statuta.
Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo glasujeta dve tretjini delegatov vsakega zbora občinske skupščine.
XVI. PREHODNE
IN KONČNE DOLOČBE
278.  člen
Občinska skupščina in njeni organi morajo svoje predpise us-kladiti s tem statutom do 31. 12. 1978.
279.  člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki ga je sprejela občinska skupščina na seji dne 5. marca 1974 in je objavljen v Uradnem listu SRS št. 12-295-74.
280.  člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.