Številka 33
Spored od 11. do 17. avgusta 1940
3zMeki sporedov LnazemjJtik povfetj Si
KONCERTI RESNE GLASBE Nedelja:
20	Sofija: Laio: Španska simfonija.
21	Praga: A. Dvofak: Slovanski plesi, op. 46 in 72.
19 It. I.: Simfonični 4. 21.15 It. I.: Violončelo 19.15 It. II.: Zborovni 1315 It. II.: Simfonični 4.
Ponedeljek:
16.30: Praga: Fr. Schubert: Fantazija za klavir ,op. 15. 16.50 Praga: Pevski in orkestralni $. 17.30 Praga; Zd. Fibich: Kvartet v As- duru.
2050 Praga (Brno): Večer L. Ja-načka.
23 Praga: $ skladb A. Novaka. 22.20 Kopenhagen: Komorna glasba. 13.15 It. I.: Simfonični 4.
Torek:
16 Brno: Orkestralni 4. 16-45 Praga: Dan življenja v ljudski pesmi.
20.30 Sofija: Schumann: Kvartet, op. 47.
23 Praga: & češke glasbe. 21.15 It. I.: Simfonično-vokalni 4.
Sreda:
17.30 Praga: A. Dvofak: Kvartet v
F- duru, op. 96. 22.30 Praga: R. Schumann: III. simfonija v Es- duru, op. 97. 23 Praga: 4 češke glasbe. 1915 It. I.: Komorna glasba. 22.10 It. I.: Pianinski
Četrtek:
23 Praga: J. Brahms: Sonata v c-molu za violončelo in klavir, op. 38 in H. Pfitzner: Sonata za violončelo in klavir, op. 1. 20.10 Riga: Simfonični 20.30 It. I.: Simfonični 4. 22.30 It. I.: 4 madrigalistov. 19 It. II.: Zborovni 4. 12 20 It. I.: Operna glasba.
Petek:
18.15 Praga: Zd. Fibich: Klavirski
ciklus, op. 29. 21.30 Praga: L.v.Beethoven: Sona-nata v A- duru za gosli in klavir, op. 47.
22.35 Praga: Simfonični 4 RO. 20.10 Riga: Operni in operetni večer. 20.10 Kopenhagen: Violina in cimbale.
19 It. I.: Simfonični 4. 22.25 It. I.: Violinski 21.50 It. n.: Operna glasba. 18 It. I.: Simfonični 4.
Sobota:
20.30 Sofija: Simfonična uvertura.
22	It. I.: Simfonični 4-12 It. I.: Pianinski 4.
13-15 It. II.: Operna glasba.
LAHKA GLASBA
Nedelja:
17	Praga: 4 zabavne glasbe.
18	Sofija: 4 lahke glasbe. 19.25 Praga: Zabavni $. 21.55 Sofija: Plesna glasba. 22 Praga: Zabavni spored.
20.10 Riga: Večer romantične glasbe.
Ponedeljek:
16 Praga: Zabavna glasba.
17-30 Sofija: Lahka in plesna glasba.
19.25 Brno: Pisan 4.
22.05 Sofija: Plesna glasba.
Torek:
17-25 Praga: 4 zabavne glasbe.
19-25	in 20-25 Praga: 4 lahke glasbe. 22.05 Sofija: Plesna glasba.
17-50 Kopenhagen: Moderne pesmi. 14.15 It. I.: Operetna glasba.
Sreda:
16.40 Praga: 4 domače glasbe. 19.25 Brno: Pisan 4. 22.05 Sofija: Narodna glasba. 20.10 Riga: Operetna glasba.
Četrtek:
17.30 Sofija: Lahka in plesna gl.
20-30	Praga: Pisan večerni 4-22.05 Sofija: 4 plesne glasbe. 22.30 Praga: Zabavni 4 RO. 15 30 It. II.: Operetna glasba.
Petek:
18 Sofija: Zabavna glasba. 20.20 Praga: Narodne pesmi. 22 Sofija: Plesna glasba. 20.30 It. I.: Izbrana glasba. 14.15 It. I.: Violončelo 4. 15 It. II.: Operetna glasba.
Sobota:
17-15 Praga: 4 zabavne glasbe.
17-30 Sofija: Lahka in narodna gl. 20-50 Brno: Zabavni 4. 22.05 Sofija: 4 narodne glasbe. 22.30 Praga: Zabavni konc. spored. 21.10 Kopenhagen: Kabaretni večer. 20.30 It. II.: Opertena glasba. 15.30 It. II.: Pisan 4.
OPERE IN OPERETE
Nedelja:
20-30 It. I.: »Marussa« - opera. Sreda:
20 Sofija: H. Berlioz: »Faustovo pogubljenje« (O).
Petek:
20-05 Sofija: Puccini: »Madame But-terfly« (Q)-
DRAME IN ZVOČNE IGRE Torek:
20.50 Brno: Zvočna igra. Sreda:
20.15 Praga: V.(H!eydrich: »Boj za primadono« - zvočna igra.
Petek:
20-50:	Praga: Zvočna igra.
KNJIŽEVNA PREDAVANJA Ponedeljek:
21-20	Beogradu.: Balkanski pregled. Torek:
18 Praga: Književno predavanje. 21.20 Beograd II.: Umetniški pregl. Sreda:
21.20 Beograd II.: Jugoslovanska drama po vojni, četrtek:
17-30 Praga: Češka knjiga. 21.20 Beograd II.: Zunanjepolitični' pregled. Sobota:
21-20 Beograd II.: Gospodarski pregled.
ZANIMIVOSTI
Nedelja:
16.45 Praga: Predavanje o Egiptu. Ponedeljek:
17.15 Reklama v starem veku.
t
RADIO
TEDNIK ZA RADIOFONIJO
LETNIK XII.
ŠTEVILKA 33
NAROČNINA: Mesečno din 12.—. Pri plačilu v naprej dobi naročnik popust, ki znaša za četrt leta din 11.—, za pol leta din 27.—, za celo leto din 64.—. Nakazati je torej za četrt leta din 25.—, za pol leta din 45.—, za celo leto din 80.—. Popust velja le pri plačilu v naprej. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Miklošičeva c. 7. tel. 31-90. Ček. rač. uprave: Ljubljana 15.228.
RADIO UUBUANA V TEH TEDNU
Posebna glasbena zanimivost tega tedna bo.prenos oddelka festivalskega sporeda, ki ga prirejajo Združena jeseniška kulturna društva. Celoten spored te nadvse pomembne prireditve je prav zanimiv, ker prikazuje prerez dela, ki ga naš delavski center v celoti izvršuje. Korak naprej so jeseniška društva storila s tem, da so v tej medsebojni tekmi pokazala ono pravo strpnost, ki tako sodelovanje omogoča; sovražniki delavstva so bili tisti, ki dosedaj tej strpnosti niso pripustili do izraza. Vsem sodelujočim
debudne violinistke iz šole profesorja Humla iz Zagreba. Na sporedu so: Pergolesi, Beethoven, Smetana. V torek, 13. avgusta se po daljšem premoru oglaša ga. Majda Dugan-Lovše-tova ob spremljevanju g. Čedomila Dugana. Sestava njenega sporeda je kaj slikovita: italijanski, nemški in slovanski mojstri se vrstijo med seboj. Gdčna. Milena Viršek je z uspehom nastopila pri nagradnem tekmovanju v operi dne 23. maja 1.1.; prvič koncertira — z njej prilagodtenim sporedom — in jo bomo slišali v vrsti
koncert vojaške godbe 40. pp. pod vodstvom višjega vojnega kapelnika podpolkovnika g. Ferda Herzoga, 15. avgusta ob 17.30 pa prvič igra za mikrofon vojaška godba planinskega polka iz Škofje Loke pod vodstvom dirigenta kapelnika g. Lojzeta Smre-karja. G. dirigent je v čim boljše izoblikovanje tega udruženja položil veliko svojih moči in pridnosti, zato se tega koncerta prav veselimo.
Ostali glasbeni spored izpolnjujejo koncerti Radijskega orkestra, čigar programska usmerjenost na vse na-
Lepote
naših
krajev.
Bled — v ozadju Karavanke.
društvom želimo prav mnogo uspeha!
V pevski krog spada tudi nastop »Delavskega glasbenega društva«, ki koncertira v ponedeljek, 12. avgusta ob 20.30. Delovanje tega društva s pozornostjo spremljamo: reči moramo, da pomeni vsakteri nastop korak naprej. Prav isto velja o pevskem zboru »Cankar«: zmeraj smo izčrpno naštudiranega sporeda prav veseli. Njegov koncert se vrši v sredo, dne 14. avgusta ob 20.30.
K solističnim zanimivostim štejemo koncert gdone. Inke Dernovškove, na-
naših oddaj dne 15. avgusta ob 10.15.
Prvič se pojavi pred mikrofonom tudi g. Alojzij Sekula ob spremljavi kitare g. Preka St.
V petek, 16. avgusta ob 20.30 poje operni tenorist g. Jean Franci bisere med samospevi — skladateljev Smetane, Mirka, Deva, Prochazke — v spremljavi Radijskega orkestra, katero je prav smiselno oskrbel g. Čenda Šedlbauer. Pozabiti ne smemo dveh koncertov vojaške godbe; v nedeljo, 11. avgusta prenašamo promenadlni
čine skuša — v estetski izvedbi — zadovoljiti poslušalce. V nedeljo, 11. avgusta ob 17.30 spremlja Radijski orkester pevski kvartet, ki poje slovenske narodne v raznih priredbah. H koncertom lažjega značaja spadajo nastopi: Tamburaškega orkestra, Ci-mermanovega kvarteta, dueta harmonikarjev in številni izbrani sporedi reproducirane glasbe. Običajni simfonični koncert reproducirane glasbe v četrtek, 15. avgusta ob 20.45 tvorijo docela slovanski skladatelji, kar je potrebno še posebej poudariti.
RADIOFONIJA V AMERIKI
Pojmovanje radia v Ameriki je drugačno ko v Evropi. O tem nam že priča razlika med ameriškim in evropskim radiem. V Ameriki spada radio pod! pojem »industrije«, dočim pri nas bolj pod pojem kulture, civilizacije, prosvete i. p. Tudi je v Ameriki radio večji del v rokah zasebnikov, po-največ velikih gospodarskih in vele-podjetniških mogotcev.
Ameriška radiofonija je v teku zadnjih dvajsetih let prinesla miliardne dobičke lastnikom radijskih postaj. Vsega tega za evropsko radiofonijo ne moremo reči. V Ameriki je radio v veliki meri reklamno podjetje. Razne tovarne, industrijska podjetja in podobno objavljajo za težke denarje v ameriškem radiu oglase za svoja podjetja.
Prav to pa je tudi omogočilo tako nagel razvoj ameriške radiofonije. Sicer so danes oficielni državni krogi dosedanjemu sistemu ameriške radiofonije neprijazni in je ta sistem večkrat predmet kritičnih obravnav in presoj, tako da se čimdalje bolj jav-
Gdč. Inkica Dernovšek, absolv. zagrebške akad. glasbe (violinistka - učenka prof. Humel-a). K radio prenosu dne 11. avg. 1940 ob 20.30—21.15.
ljajo zahteve po reformi. Ni čudno, saj nekatere družbe služijo do 150 in še več milijonov dolarjev letno samo z reklamnimi objavami. Seveda je to za Ameriko težak in kočljiv problem, ki si ga tudi gospodje iz Bele hiše ne upajo naglo in odločno rešiti.
V zveznem kongresu (parlamentu) leži danes cel kup prošenj, vlog in žalitev, ki terjajo rešitev vseh vprašanj ameriške radiofonije. Vse te prošnje itd. so podprte z raznimi gospodarskimi, socialnimi, političnimi, kulturnimi in drugimi utemeljitvami. Učitelji, duhovniki in manjše gospodarske organizacije hočejo imeti svoj delež pri razdelitvi valovnih dolžin in tudi pri oddajah. Politiki hočejo čim več postaj za sebe in za svojo socialno bortio. Enako hoče vlada čim bolj uveljaviti svoj vpliv pri celotnem sporedu in še posebej za izpeljavo svojih političnih, gospodarskih in drugih načrtov. Ob vsem tem vidimo, kako veliko vlogo igra radio v ameriškem javnem življenju, kako se ljudje vseh slojev potegujejo za vpliv pri radiu, za delež in solastništvo postaj, kako različni so interesi in obenem, kako težka in zapletena je problematika ameriške radiofonije in še težja njena rešitev v korist vsem Amerikancem, ne le tistim, ki jim je danes radio le ogromen vir dohodkov.
Poglejmo malo nazaj v zgodovino ameriške radiofonije, v njen razvoj. Dne 2. novembra 1920 se je oglasila majhna radijska postaja KDKA (vse ameriške postaje imajo posebno klicno znamenje, sestoječe iz treh ali štirih črk, pričenši s »K« ali z »W«) v mestu Pittscburgh. Ze ta prva pomembnejša javna oddaja je bila v znamenju amerikanstva: Bila je v službi politike, v službi volilne borbe za novega predsednika. Zagovarjala je izvolitev kandidata Hardinga proti Cox-u. Tej »volilni radijski borbi« je prisluškovalo kakih 100 poslušalcev na preprostih kristalnih sprejemnikih. Od tedaj pa do danes se je veliko spremenilo. Pomislite, Amerika ima danes okoli 700 radijskih postaj in še vedno gradi nove. Danes Skoro ni ameriške družine, v kateri ne bi imel vsak druž. član svoj aparat. Vrhu tega je danes v Ameriki najmanj 5 do 6 milijonov avtomobilov vseh vrst, ki
imajo vdelane radijske sprejemnike. Amerikanci izdajo letno do 500 milijonov dolarjev za nakup novih radijskih aparatov, do 200 milijonov za nadomestne dele, popravila in inštalacijo. O drugih številkah bi govorili, a to so za nas pojmi, katerim se komaj približamo.
Kljub svobodi, ki vlada v Ameriki, pa je ta svoboda pri radijskih oddajah malo »okrnjena«. Časopisna cenzura (v Ameriki je ne poznajo take, kot n. pr. pri nas, ali v kateri drugi evropski državi!) ni tako »stroga« kot radijska. Zakaj ? Časopisi v glavnem ostanejo v Ameriki, govori po radiu pa se slišijo po vsem svetu. Zato država marsikaj »dovoli« doma v Ameriki, za svet izven Amerike pa ne »dovoli«.
Dobrih deset let sem vrši nadzorstvo nad radijskimi oddajami posebno »Zvezna nadzorstvena oblast«. Oblast te je razmeroma velika; saj ji ne morejo do živega ne zasebna radijska industrija in ne denarni mogotci. Omenjena radijska komisija je bila ustanovljena leta 1927 in je bila kasneje dodeljena posebni oblasti —• Fe-deral Communications Commission (FCC), ki upravlja telefon, brzojav in radio. Ta oblast je dobila leta 1934 peseben zakon, ki ji daje polnomočje nad ameriškimi radijskimi postajami. Nobena postaja ne sme oddajati na drugi valovni dolžini, kot na tisti, ki ji je po zakonu določena. Dalje določa omenjeni zakon, da se ne more prodati nobena obstoječa postaja brez predhodnega dbvoljenja omenjene oblasti; enako tudi ne morejo graditi novih postaj, če ta oblast ne dovoli. Vendar si teh »omejitev« ne smemo razlagati po naših ozkih cenzurnih pojmih.
Zanimivo je tudi, da nekatere postaje »po sončnem zahodu« ne smejo več oddajati, ker bi motile druge postaje. Največja ameriška radijska postaja je postala WLW Cincinnati s 500, oziroma 1000 kw. V splošnem pa so postaje s 100, 500 in 1000 volti ter s 50 kilovati. Čas oddaje in antensko jakost tudi določa FCC.
Ameriške radijske postaje so razdeljene v posamezna »radijska omrežja«. Večina postaj enega radijskega omrežja prenaša spored ene osrednje
postaje, le v določenih urah prinašajo svoje oddaje, ki pa obstoje le v krajevnih objavah (reklamah) in poročilih.
Dve glavni ameriški radijski družbi sta National Broadcasting Company (NBC) z nad 150 radijskimi postajami in Columbia Broadcasting Sy-stem (EBS) z nad 100 postajami. NBC je največja radijska družba na
0 l(i$hil(i:
Dandanes prihajajo zopet zmeraj bolj do veljave brenkala, ki so v zgodovini domače glasbe že igrala pomembno vlogo, pa so se zopet morala umakniti — za gotovo dobo — zanimivejšim glasbilom. Ta skupina je od Obeh prejšnjih najbogatejša, saj obsega vse razne vrste kitar, lutenj (Laute) — tudi plunka, mandolin, citer, tamburic, balalajk; tudi harfa spada sem.
Radijski programi vsaktere postaje nam nudijo mnogo glasbenih užitkov ravno potom teh glasbil: na glasbenih šolah se ustanavljajo učiteljska mesta za posamezna glasbila, kar dovolj jasno spričuje o njihovi važni vlogi.
Umetnost igre n. pr. na kitaro, od-nosno plunko (lutnjo) je bila v 16. in 17. stoletju prav izredno razvita: ta inštrument je bil toliko cenjen in upoštevan, da je pomenjal v tedanjem življenju nekaj podobnega kot pozneje — do naših dni — klavir. Nele naravna plemenitost tona, ki jo ima kitara, ampak tudi njena uporabljivost ob najrazličnejših prilikah, sta še pozneje tekom klasične in romantične dobe prav do današnjih dhi mikala celo največje glasbenike sveta, da so temu instrumentu naklanjali prav izredno pozornost. Lepo izvab-ljena sozvočja na kitari pomenijo posebno lepoto, ki razgibava čustva v nek umirjen utrip; to donenje se odmika v neko čisto objektivnost, kot je lastna nadosebnemu tonskemu življenju. Kitami zven je podoben zvenu clavichorda in spinetta, ki sta ga uporabljala še Bach in Mozart, in tukaj nekje je zasidrana lepota kitarske igre. Naš čas hoče popraviti krivico, ki jo je delala temu glasbilu bližnja preteklost, ko ga je potiskala vstran in ga hotela nadomestiti z manj pomembnimi glasbili.
V plesnih — jazz orkestrih —• pa tudi pri tako zvanem šramel orkestru je v rabi kitara, bodisi velika, prava kitara, ali pa mala — portugalska, oz. havajska kitara z mijavkajočim tonom, ki ga proizvajamo z drsenjem po struni.
Izmed glasbil te skupine si je priborila mesto v simfoničnem orkestru edino harfa. Harfa je bajno glasbilo in le čuditi se je, kako da si ni mogla pri nas priboriti onega mesta, ki ji po njeni vrednosti pripada. Ona je med najbolj nežnimi, intimnimi inštrumenti, ki nas s svojo posebno zvočnostjo naravnost očara. Njenemu
svetu sploh in obenem tudi največje radijsko indlustrijsko podjetje, matica družbe Radio Corporation of America (RCA), ki opravlja brezžično brzojavno službo, izdeluje radijske aparate, izdeluje in montira radijske postaje, raziskuje znanstvena vprašanja radiofonije in televizije, dobavlja zvočne filme itd.
brenkala
značaju lepo pristojajo razdeljeni akordi — ki jih ravno odtod tudi na-zivljamo — arpeggie. Število njenih izraznih možnosti je do čuda veliko: iznajdljiv harfist jih zna poiskati sam in k starim še nove dodati. V orke-
Švedska je ena izmed tistih držav, kjer se je radiofonija kmalu razvila in dosegla — s pomočjo vsestranske podpore od strani države — velik napredek.
Že od vsega početka je švedska radiofonija pod državno upravo; vendar ta uprava ne obstoji v tem, da bi 'država izrabljala radiofonijo kot vir dohodkov, nasprotno, Švedska je mnogo žrtvovala in še daje iz državnega premoženja v korist radiofoniji. Izredno dobro in obširno radijsko omrežje je stalo državo veliko de-
stru seveda ne prihajajo vse vpoštev: gotovo nam je poznan glissando, ki nastane, ako s prstom potegnemo preko cele vrste strun hitro in brez presledka. Lahko uglasimo predhodno strune po določenih intervalih in proizvedemo na ta način glissando-akor-de, znamenit in zelo uporabljen učinek novejše glasbe. Pri harfi pridejo do veljave tkzv. flažoletni toni.
V simfoničnih orkestrih sta v rabi ena ali dve harfi: težnja pa gre v novejših skladbah za tem, da se to število le še poveča: nič ni namreč — zvočno — bolj opojnega in mamljivega kot zbor strumno donečih harf. Zanimivo pa je, da se harfa navzlic svoji nežnosti odlično druži s trobili. Note za harfo pišemo —- kot za klavir — na dva notna- sistema v violinskem in basovskem ključu.
narja, ki pa se danes dobro obrestuje v duhovnem in gmotnem oziru.
Radijska organizacija na Švedskem se prične z letom 1921. Ta organizacija se je v teku let menjavala in izpopolnjevala. Danes je švedski radio v upravi prosvetnega ministrstva — kar se tiče sporedov, — v tehničnem oziru pa vodi upravo ministrstvo za pošto, brzojav in telefon. Službeni naslov švedskega radia je »Ra-diotjanst«.
Švedska ima dobro izpeljano radijsko omrežje. Okoli 40 radijskih po-
Slika nam kaže raznolikost švedskih pokrajin od severa do juga in zemljevid Švedske z mesti, oziroma kraji, kjer so postavljene glavne radijske postaje.
ŠVEDSKA - RADIJSKA VELESILA

hno antensko jakost 0.2 do 2 kw, tri postaje so 10 kilovatne (Sundsvall 499.2 m, 601 kc, Goeteborg 318.8 m, 941 kc in Motala 49.5 m, 6.06 kc). Do nedavna je bila najmočnejša radijska postaja v glavnem mestu Stockholmu. Danes je najmočnejša postaja Motala s 150 kvv antenske energije in oddaja na valu 1388,9 m, druga je Fa-lun s 100 kvv, tretja Horby s 60 kvv, četrta Stockholm s 55 kvv itd. Radijska postaja v Motali (dblgovalovna) leži nekako v sredi dežele in jo dobro slišijo vse severne dežele. V približno enaki razdalji ca 500 km od Motale so tele radijske postaje: Lahti na Finskem (200 kvv), Kovvno v Litvi (100 kvv), Kalundborg na Danskem (60 kvv), Oslo na Norveškem 60 kvv), DeutschTandsender s 60 oz. 150 kvv. Tako tvori Motala nekako radijsko središče severno zapadne Evrope.
Kot smo že rekli, Švedska nima velikih radijskih postaj kar tiče antenske jakosti. Za njo take postaje tudi nimajo takega pomena. Za njeno zve-
zo s svetom zadostuje dolgovalovna postaja Motala (1388.9 m, 216 kc in 150 kw), štiri kratkovalovne postaje prav tako v Motali (49.5 m 6.06 kc 12 kvv, 25.63 m, 11.70 kc, 12 kvv, 19.90 m, 10 kvv in 31.46 m 12 kvv), ter sred-njevalovne postaje: Falun 276.2 m 1086 kc, 150 kvv, Horby 265.3 m, 1131 kc, 100 kvv in Stockholm 426.1 m, 704 kc, 55 kvv.
Druge manjše postaje so enakomerno porazdeljene po vsei deželi.
Kar tiče upravnega ustroja, ima švedski radio več posebnih odsekov: odsek za narodni spored, odsek za predavanja, za gledališče (dramske in zvočne prireditve v radiu), književni odsek, odsek za glasbo, za bogoslužne oddaje, za poročila, reportaže, šport, telovadbo itd.
Ob koncu lanskega leta (1939) je imela Švedska 1,358.043 radijske naročnike. Pred njo so po številu naročnikov le še Nemčija, Velika Britanija, Francija in Nizozemska.
Kaj pa antene?
Valvazorjeva koča na Stolu.
staj ima danes ta »klasična dežela radiofonije«, kot jo nekateri imenujejo. Za deželo, ki ima nekaj več kot šest milijonov prebivalcev, pomeni 40 postaj lepo število. Velik del teh postaj — dobra polovica — ima le maj-
Antenska žica je, kakor znano, sestavljena iz mnogih 'drobnih bakrenih žic, ki so med seboj povite kakor vrv. Ta način izdelave je tehnika, ker je od tam znano dejstvo, da tako povite
žile prenesejo večji nateg, kakor pa kaj drugega, enako debelega. Pri bakru je enako: vrv iz recimo 49 žilic prenese večji nateg kakor polna žica, ki bi imela enak prerez kakor vseh
i^orehi reka
Vzdolž dolge, s pomarančnimi nasadi obrobljene ceste, ki vodi doli iz Giarra, je — ko že večkrat — prihajal stari vinogradnik Atilio Marziani. Zvečer je bilo, ko se je le še nekaj svetlih kolovoznih cest svetlikalo iz zelene množice nasadov in lok in so se dekleta in žene spet vračale v mesto. Okrog vrhunca s snegom pokrite Etne se je razpredla gosta mreža oblakov. Medtem ko je starec še stopal nizdol po ravni cesti, se je mreža zgostila, da je nastal z zlatom pretkan baldahin, ki so ga nesle nevidne roke in ga postavile z večerno svečanostjo vrh glave gorskega velikana. Ko je starec krenil s ceste in zavil po ozki kolovozni poti v bližnjo vas, je zavela iz oddaljene cerkve Svete Device Jezusove poslednja molitev zvonov po blagoslovljeni pokrajini.
Sivolasi Atilio se je, stopajoč navkreber, oziral po vrtovih, više, zmeraj više, ido tistega mesta, kjer se je temna zčlen gorske kope dotikala belega roba sneženih poljan. Takisto je storil vselej, kadarkoli je prihajal iz Giarra, in prav na isti točki se je zmeraj ustavil in se razgledoval okrog sebe.
Za železniškim nasipom je šumelo morje in je v globini obrobljalo rodovitna brda z rahlimi penami, kakor je bil zgoraj na višavju sneg za mejo. Vmes je bila zemlja, ki je ljudi preživljala in jim dajala delo. Lava, ki se je v stoletjih ohladila, in ki je bila eno samo pusto groblje, se je po vplivih časa, vode in vetrov spremenila v rodovitno prst. In ljudje se niso nič več hudovall na goro,
ki je dajala in jemala, kakor so časi nanesli.
Na to je mislil Atilio, kadarkoli je šel navkreber po stezi. Vse njegovo življenje je bilo v službi te čudovite zemlje, ki je zahtevala stoletja dela in nege, ki pa je tudi oberoč dajala vsega, kar je sonce Sicilije dovolilo, da raste v njenem truplu. Rdeče vino z obronkov Etne so hvalili po vsej Italiji, in čim so začele trte po vinogradih Atilia Marzianija nastavljati grozdke, so že prišli kupci in so barantali za prihodnjo trgatev.
Sin Filip in hči Lucija sta čakala pred nizko hišico. Prej je bila tu tudi mati in je tudi ona, dokler je sijalo sonce nad morjem in to goro, stala pri trtah in delala, a že dve leti ni več poslušala večerne pesmi, katero so menihi s Svete Device v čudovitem ritmu udarjali na kovinaste obode zvonov. Eden od redkih križev, ki so stali okrog male vaške cerkve, je nosil njeno ime. Vrsta veselih, brezskrbnih dni se je tedaj mahoma pretrgala, a zemlja ni čakala in je Filipa in Lucijo odtrgala od morečega spomina, ker sta bila mlada. Le starec se ni mogel odtrgati od preteklosti. Njegove roke so se zdaj prej utrudile, če so stežka nesle brente skozi zelene, s sadeži obložene redi vinograda, in živahni glas je izgubil svoj lahkotni, veseli zvok. Filip je vzel zato v hišo mladega delavca iz vasi. Ko je starec opazil, kako ga z lepimi besedami odrivajo, se je uprl in je navzlic milim prošnjam Lucije delal ves dan, celo takrat, ko je sonce najbolj žgalo, ko da hoče zemlji še predčasno
odvzeti vse, kar bi v kasnejših letih sama rada dala. Sin in hči sta začudena motrila očetovo početje. Po pameti je bilo to očetovo garanje nesmiselno, in oče je iz dneva v dan bolj pešal, dokler se ni nekoč opoldne sesedel pred hišo in mu je plašno begal pogled v datljo, ko da vidi nekaj groznega, nekoga, ki mu grozi, ker se je bil on pregrešil.
Dolgo je trajalo, preden si je po mrzlici opomogel in je spet mogel Iz hiše. V vinogradih je zorelo grozdje brez njega. Filip in Lucija sta bila zadovoljna. Atilio je sedeval v krčmi in se zvečer dobre volje vračal domov.
V poslednjih dneh pa sta opazila, da je bil oče spet v vinogradih. Pogovarjal se je le z dninarjem in je nenadoma spet odšel in se spet čez hip pojavil. Nekakšen nemir, huda naglica ga je preganjala sem in tja. Ta naglica ni imela nobene zveze z njegovo vnemo pred boleznijo, če ga je Lucija vprašala, kaj mu je, se je nasmehnil, pobožal jo je po laseh in jo ljubkoval. V mesto ni maral več. Filip ga je videl, kako je že kremi tjakaj, a se je naglih korakov spet vrnil domov.
»Kaj pa je očetu?« je vprašala Lucija Filipa. »Včeraj je bil v samostanu pri menihih.«
»Pri menihih?«
»Da. Prejle je prišel pater Avguštin in je dejal, naj očeta ne pustimo več samega ven. Da je bil pri njih in je prosil, naj zvonijo.«
'Filip je zmajal z glavo:
»Zakaj bi pa zvonili?«
»Tega mi pater ni povedal, le to, da je bil oče jako razburjen, ko so mu rekli,
49 žilic skupaj. To v tem slučaju tudi zato, ker so žilice trdo napete in prirast na natezni trdnosti, ki ga prenese ta obdelava sama od sebe, zaleže pri dtobnih žicah več kot pri debelih. Večja natezna trdnost bakrene vrvi je edini razlog, da jo uporabljamo pri gradbi anten, čeprav bi električno povsem odgovarjala tudi navadna bakrena žica recimo 1, 2 ali 3 mm premera, ki je poleg tega še mnogo cenejša.
Svoje čase smo gradili dolge antene s 30 ali še več metri; pri takih dolžinah je bila pač natezna trdnost merodajna pri izberi gradiva. Danes, ko gradimo neprimerno krajše antene, ker so se sprejemne okolnosti primerno spremenile, bi bilo sledeče: dandanes poznamo antenske koše, ki nimajo nobenih vodoravno visečih delov in ki povsem zadostujejo zahtevam, ki jih stavlja sodoben sprejemnik na anteno; če ne uporabimo antenskega kota v tej ali oni obliki, temveč se poslužujemo bolj ali manj vodoravno viseče antene, tedaj naj bo prečni del dolg le nekoliko metrov in ne bi smel nikdar doseči nekdaj običajnih dolžin; za teh nekaj metrov zadostuje navadna cenena, gola, trdo tegana bakrena žica z nekaj milimetrov premera. Tudi dovod naredimo iz iste cenene žice, če ne uporabimo zanj zaščitnega kabla radi motenj.
Pogled na del Londona — britansko prestolnico. V ozadju stoji katedrala sv. Pavla.
da je še čas za večerno zvonjenje, ko bodo itak zvonili. A on, da ne, da naj brž zvonijo in naj ne nehajo zvoniti dan in noč.«
Ko je Filip očeta vprašal, kaj da mu je, je Atilio zamahnil z roko, rekoč:
»Ti mi ne verjameš. Nihče mi ne verjame. Še menihi ne.«
Oči sivolasega moža so se zapičile z obupnim pogledom v Filipa. Nekaj hipov se je zdelo, ko ida bi rad nekaj povedal, >a ustnice so ostale napol odprte, gibale so se brez glasu, in pogled je spolzel proč in se zastrmel v neskončne daljave.
Filipa je zmrazilo.
Bilo mu je, ko da se bo oče kar koj mrtev zgrudil na tla. Toda Atilio se je okrenil in je odšel; koraki so mu bili odločnejši ko sicer. Le nekaj strašnega, kar je z njim stopilo v hišo, le tistega ni vzel s seboj. Ostalo je v hiši in čepelo ko strašilo v kotu in ponoči se je preselilo pred hišo, zastrupljalo je mlačno ozračje, da so ljudje komaj dihali. Nato je žvižganje skočilo proč in je tulilo in zavijalo skozi temino, tako da so se vsi v hiši in v mestu in povsod okrog hriba, spodaj ob morju in zgoraj na brdih, zbudili, stekli ven na ceste in začeli gledati goro, ki se ji je v njeni notrini pretrgala goreča žila in je planila žareča, vžiga-joča, moreča kri iz nje.
Prav izpod vrha je vrela uničujoča reka na široko nizdol k morju. Dan in noč in noč in dan si je Etna z ognjem puščala svojo žilo. Ljudje so bežali spričo dušečega dima smrtonosne lave. Prazne vasi so čakale z izpraznjenim, golim zi-
dovjem na žareči naskok, ki se je bližal bolj in bolj. že dosti prej, preden se je rdeči zubelj dotaknil zelenih oranžnih drevesc in na široko razmahnjenega, ble-stečega se trtja vinogradov, so usahnili lističi, se skrotovičili v vročem sopuhu in izgoreli v plamenih, ki so ko blisk šinili kvišku. Kar je še pravkar vsebovalo življenje in je obetalo za naslednje mesece blagoslov ljudem, se je v minuti umiranja zaiskrilo daleč v noč, ko da toži v zategli žalostinki.
Prav do morja so bile vasi izpraznjene. V enem od poslednjih dni, ko je goreča reka dospela skoraj do vznožja hriba, so videli ljudje, kako se je Atilio vrnil v zapuščeno vas. Klicali so ga, nekdo ga je celo zgrabil za roko, a starec se mu je z nadčloveško močjo iztrgal.
Atilio Marziani ni hotel zapustiti svoje zemlje in je ni maral kar tako izročiti nikomur ne! Divjal je po zapuščenih vinogradih, segal z rokami v zeleno trtje, begal z glasnimi kriki po mrtvih vaških ulicah in je z dvignjenimi rokami obstal pred cerkvijo.
»Znorel je,« so dejali ljudje Luciji in Filipu, ki sta iskala očeta po obrežni cesti sredi meteža bežečih, vpijočih, joka-jočih ljudi.
Vedeli so, da je starček izgubljen, zakaj še to noč bo lava zasula vas. Filip je prišel le še do vrtov, a potem je moral nazaj.
Od bližnje vasi s6m so se oglašali divji, neenakomerni udarci zvona.
Ljudje, ki so bili vsi obupani, so poslušali te zmedene zvoke kot čarobno pesem, ko da je kak čudovit znak, ki je
tako verno in zaupno prihajal skozi noč k njim.
Niso si mogli pojasniti, da je bil med njimi človek, le človek, ki je slutil nesrečo, še preden je prišla, ki je bil zapisan smrti, katera je vabila z ognjeno-rdečimi banderi. Atilio se ni hotel vrniti k ljudem. Tej zemlji je bil žrtvoval vse svoje moči vseh svojih dolgih let, pa je prišla ena sama noč in je z rdečim žrelom pogoltnila vso to rodovitno pokrajino. A klicati, vpiti, kričati je hotel; ker pa niso slišali njegovega glasu, zato je šel po glas zvona. Mogoče bo prodrl ta glas do Večnega, ki je čuval naid to nočjo kakor nad vsemi drugimi.
Od vse vasi je ostala samo cerkev. Njen zvonik je molel v nebo, ko da opominja in svari daleč preko pepelnatih gmot, ki so se polagoma strdile v črn-kasto pustinjo. Cerkev je stala više ko druge hiše, nemara se ji je prav zato izognila goreča reka in se je je le na desni in levi oklenila ko razbeljene klešče.
Kasneje so delavci našli Atilia v zvoniku. Vroči sopuh, ki je prinašal vrelo kri hriba, je potisnil njegovo življenje nazaj k zemlji, k isti zemlji, katero je ljubil in ki je bila zdaj sežgana.
Drugi ljudje se niso daleč odstranili ad nje, saj so tudi ti ljubili zemljo, in tako so si postavili hiše zraven izgubljenih nasadov in med temi sta bila tudi Lucija in Filip. Kadar je bil jasen večer, so vsi videli vrh hriba, kako je segal visoko v daljni svet zvezda. Niso bili hudi nanj. Gora je dala, gora je vzela.
življenje pa je teklo dalje.
O. F. Heinrich.
S tega vidika je torej treba obravnavati en del strganih anten. Dolga antena se marsikdaj utrga tako, da je konec, ki visi na dovodu, še vedno dolg dovolj, da deluje kot prav dobra antena, morebiti celo bolje kakor je delovala prejšnja celo predolga. Tak konec potem opremimo z izolacijsko verigo ter ga v smeri spet napnemo v staro ali kako novo smer, ki novi dolžini bolj odgovarja — in antena je spet v redu. Nerabni konec je treba seveda odstraniti, ker ne učinkuje lepo.
Ce^ bi ta način popravila ne prišel v poštev iz enep-a ali drugega razloga, Dotem si pač najbolje nabavimo cenene bakrene žice in si napnemo novo anteno, dolgo kakih 10 m. Ce imamo močan aparat, bo zadostovalo tudi manj, morda le nekaj metrov dovoda. V mestih, kjer uporabljamo zaščitne dovode, bomo staro anteno nadomestili morda z dvema metroma navpične žice ali s košem.
Seveda bi se dala strgana antena iraviti tuidi na ta način, da oba konca zopet povežemo. To »štukanje« pa je neprijetne iša stvar kakor spočetka izgleda. O kakem vozljanju ne more biti govora, preostaneta torej le še postopek, ki ga uoorabljajo telefonski delavci za vezanje debelih žic in onletkanje, ki "a uporabljajo mornarji in vrvarji. Vezanje na »telefonski« način s tretjo žico je precej oporečno, zlasti če imamo posla tudi s kratkimi valovi, ker na takih odebe-1 jenih mestih dela visoka frekvenca neumnosti, kakor bi jih delala tudi ob vozlu. Zanimivo je, da je že zelo dol^o znano, da strelovodne žice ne smejo imeti odebelitev — strela je namreč jako močan visokofrekvenčen pojav. Opletkanje (po nemškem
»splissen«) bi bilo tu na mestu, vendar ie kovinasto vrv razmeroma težko opletkati pravilno — sicer opletka ni za nič — in razen tega je treba to tudi znati.
Ce se torej utrga dolga antena, je najbolje, da je ne spravimo več na prejšnjo dolžino, če pa se je utrgala kratka, kar je razmeroma redek slučaj, jo morda kar nadomestimo z novo, enonožno in ne več vrveno, ali pa celo s košem. Paziti je treba seveda tudi na poveš; ta mora biti dovolj "lobok, sicer je antena premočno napeta in se prerada strga. Pravilno napeta antena se sploh ne bi smela utrgati, ker bi morala biti njena napetost mnosro manjša od napetosti žic na raznih prostih vodih.
Ce velja med! radijskimi tehniki re-čenica, da je dobra antena najboljši visokofrekvenčni ojačevalec, potem je treba ravno tako pribiti, da ie v obi-čainih slučajih dobra vzemljitev vsaj tako važna kakor dobra antena. Vzemljitev je dobra takrat, kadar najde tok čim manj upora pri prehodu iz vzemljenega voda v zemljo samo. Redoma izvedemo vzemljitev tako, da napeljemo vzemljitveni vodi k vodovodu in ga tam pritrdimo na cev. Ta način je najenostavnejši, praktično brez pomanjkljivosti, zato vselej priporočljiv. Včasih tudi plinovodi prav dobro služijo. Zgodi se pa kaj pogosto, da priključitev ni dobro izvedena in je zato cesto nerabna. Treba je podčrtati in naglasiti načelo, da bodi vedno žica prineta na cev z ob-jemajočo spono, ki mora biti montirana v čistem stanju na očiščeno in suho mesto cevi. Poleg tega je važno, da sta spona in cev iz iste snovi, ker pri vodovodu pač ni mogoče preprečiti, da se ne bi zmočila. Ce sta iz
Poslopje sedanje radijske postaje v
Domžalah. Novo je v gradnji.
različne snovi, zgubi vsaj njuna površina kovinski značaj, in sicer zaradi elektrolize, ki tedaj nastopi; potrebni dobri kontakt je s tem seveda dobesedno šel po vodi in nemotenega sprejema je konec. Najbolje pač storimo, če spono in njeno bližnjo okolico pre-pleskamo z železnim lakom. Kot grobo pregreho površnosti pa je iz teh razlogov treba obsoditi razvado, da vzemljitveno žico enostavno ovijejo nekolikokrat okrog vodovodne pipe — pa mirna Bosna! Ce smo že pri pripravljanju in prenavljanju, ozrimo se tudi na naš vzemljitveni priključek, očedimo ga, spravimo ga v pravilno stanje in popleskajmo ga, da se ga ne bo morda zopet prijel zeleni volk.
Kjer ni vodovoda — taki kraji so hvalabogu precej redki, je stvar težja. Treba je poskrbeti, da se to razdeli po kakšnih zakopanih golih žicah ali po pločevini ali mreži tako, da se čim večja površina kovine dotika zemlje, da je torej na razpolago čim večja površina za prestop toka iz kovine v zemljo. Zemlja seveda ne sme biti suh pesek, temveč res vlažna zemlja ali glina. Izborne ozemljitve predstavljajo plošče iz mreže, ki so zakopane v bližini nebetoniranih greznic. Tudi morska voda v tekoči obliki ali v obliki vlažne Zemljine zelo rada prevaja tok. Vzemljevalno žico moramo seveda prispajkati na mrežo, oziroma pločevino ali slično ter spajkano mesto dobro prenleskati z asfaltnim ali kakim drugim lakom, da ga elektroliza, ki sploh oskrbuje prestop toka v zemljo, ne razje.
Vrzimo še pogled na antensko stikalo. Brez njega antena sploh ne sme biti, a stikalo mora biti tudi v redu. To pa ni več, kadar se stikalni kontakti in sklepi prevlečejo z vso mogočo nesnago, tako, da o kakšnem kovinskem lesku sploh ni več govora. Kovinski lesk v tem slučaju predstavlja vidno kontrolo, ali je stikalo v redu ali ne. Ce ni, smirkov papir v roke!
TEDENS
OD 11. DO 17. VIII.
POREDI
LETO 1940
Oledeljajl. dm/ustn
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
8.00: Jutranji pozdrav.
8.15: Dueti harmonik (gg. Vilibald Jenko, Miloš Mihelčič): Mihelčič: Dvaindvajsetim milijonom, koračnica. Blaha: Godci, pojdite igrat, polka. Oberfeld: Hočeš mojo sliko, pol-ka-fox. Mihelčič: Spominčice, valček. Stelibsky: Ne boj se ločitve, tango. Jenko: Za kratek čas, polka. Stelibsky: Rože govore, angl. valček. Bernard: Škrjanček, koračnica. Stelibsky: Kdor je enkrat ljubil, valček. Mihelčič: Po sončnem vzhodu, fox. Vorobsky: Kočice pod gorami, valček. Blankenburg: Odhod gladiatorjev, koračnica.
9.00: Napovedi, poročila.
9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve: M. Tome: Stopil bom k oltarju.
9.45: Verski govor (g. prior Valeri-jan Učak).
10.00: Koncert Radijskega orkestra:
Mendelssohn-Barthody: Povratek iz tujine, uvertura. Ziehrer: Valček iz opte Potepuhi. Grieg: Udanostna koračnica iz »Sigurd Jorsalfar«. Puccini: Fantazija iz op. La Bohe-me. Hruby: Zveneči prividi, potpuri.
11.00: Prenos promenadnega koncerta vojaške godbe: Koračnica. Fiile-kruss: Iz severa, uvertura. Smetana: Prodana nevesta, fantazija. Pregel: Čuvarji Jadrana, pesem. Eilenberg: Pošta, glasb, slika. Schonherr: Ruski napevi. Koračnica.
12.00: Valček za valčkom (plošče): Strauss-Lanner-Melichar: Venček iz filma »Borba za valček«. Joh. Strauss: Pesem, vino in dekle. Joh. Strauss: Rože z juga. Jos. Strauss: Dyamidi. Lanner: Šonbrunovci. Lanner; Valček Peštancev. Wald-teufel: Estudiantina. Espana.
12.30: Objave.
13.00; Napovedi.
13.02: Cimermanov kvartet: Brand-mayer: Ilonka, fox. Posford: Poj mi balalajka, tango. Bomberg: Senori-ta, valček. Fiebrich: Nič nimam proti, pesem. Negodetova polka.
Stelibsky: Samo na tebe mislim, tango. Igelhoff: Danes ste izredno lepi, swing. Sylvain: O ljubezni mi nič ne govori, angl. valček. Stelib-sky: Kar je našega, ne damo, koračnica.
(Oddaja prekinjena od 14.—15. ure.)
15.00: Prenos pevskega in instrumentalnega koncerta z Jesenic. Sodelujejo: Godba Krekovega prosv. društva, Jesenice — Mali harmonikarji — Mali tamburaši NSZ — Skupni pevski zbori — Cerkveni pevski zbor z Jesenic — Pevsko društvo »Zora« z Javornika — Pevsko društvo »Golica« z Hrušice — Godba Sokola z Jesenic — Cerkveni mešani zbor, Koroška Bela — Pevsko društvo »Sava«, »Soča« etc.
16.30: Pol ure za dijake.
17.00: Kmetijska ura: Kako donosno uredimo malo gospodarstvo (g. ing. Greif Anton).
17.30: Slovenske narodne s spremlje-vanjem Radijskega orkestra. Sodelujejo: ga. Dragica Sokova, gdč. Bogdana Stritarjeva, gg. Andrej Jarc, Roman Petrovčič: Vidošič: Narodna uvertura. Dolinar-Ber-nard: Slišala sem ptičko pet. Cerin; Srečna vas domača, fantazija. Pe-trič: Niz slovenskih narodnih. Jos. Raha; Pokljuka, suita: Cuk se je oženil — Po jezeru — Regiment po cesti gre — Potrkan ples. Gregorc: V dolenjskih gričkih.
19.00: Napovedi, poročila.
19.20; Nacionalna ura: Potrebe našega turizma v današnjih prilikah (Drago Potočnik) Ljubljana.
19.40: Objave.
20.00: Pisana šara (plošče): Ehrlich: Koračnica čistilcev; Koračnica kopačev. Grasser: Koroški zvoki; Štajerski napevi. Rosas: Po valovih, valček. Ivanovici: Donavski valovi, valček. Muckenberger: Metka in dedtek. Kling: Slon in komar. Bizet: Koračnica iz op. Carmen.
20.30: Vijolinski koncert gdč. Inke Dernovškove, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek; Beethoven: F-dur sonata (Pomladna). Pergolesi: Con-certino. Smetana: Iz moje domovine.
21.15: Koncert Radijskega orkestra: Reisinger: Mlin ob pečini, uvertura. Grieg: Peer Gynt, suita. Jutranje razpoloženje — Ožina smrt. Anitrin ples — V dvorani gorskega kralja — Ingridino žalovanje — Arabski ples — Peer Gyntov povratek — Solvejgina pesem. 22.00: Napovedi, poročila.
22.15: Zdaj pa za ples (plošče): Wald-teufel: Vedno ali nifcd&r, valček. Lehar: Ciganska ljubezen, valček. Stelibski: Še enkrat, tango. Dobeš: Nad Granado, tango. Berlin: Brez ritma, fox. Letošnji poljubi, poč. fox. Evans: Zazibalka, paso doble. Lombardo: Gos visoko visi. Bund: Madeleine, valček. Zaljubljena igra, fox. Niel: Pareška polka; Schlich-ting: Križna polka; Castroll: Plamen, tango; Olivieri: Groteskni foks.
Konec ob 23. uri.
BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6715 Telovadba in •. 8-55 čas. Objave. 9 Bogoslužje. 10 50 Objave. 11.59 čas. 12 Zvonenje, nato O- 12.35 Reklama in O-13 Narodne pesmi. 13.30 čas. •. 13.40 O-14.30 Beograjska nedelja. 14.40 •. 14-50 O- 15.50 čas. Napovedi. 15-55 Razgovori. 16.15 Oddaja za narod. 16-45 Reportaža. 17.15 Strokovni nasveti. 18 Plesna glasba. 19 Reklama. 19.10 •. 1920 Nacionalna ura. 19-40 Narodne pesmi. 20-40 Simfonični 4 orkestra kraljeve garde. 21.30 čas. •. 22 Operetne arije. 22-30 Plesna glasba. 22.40 •.
BEOGRAD D.
6-45 čas. •. 7 Jutranji koncert. 7.45 časopisni pregled. 9 30 Bogoslužje. 13-30 Radiodnevnik. 13-50 • v francoščini. 14 Popoldanski £ (R. Beograd). 14.40 YUB 19 Jugoslovan, glasba. 19.10 Čas.
•	. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20.05 Grška ura. 20 20 Turška ura. 20.35 Rumun-ska ura. 20 50 Madžarska ura. 21.05 Nemška ura. 21.20 Bosanski večer. 21.40 21.55 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22-25 Angleška ura. 22 40 •. Čas. YUF 1.55 Oddaja za Južno Ameriko. YUG 3 Oddaja zia Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6.30 •. O- 11 Prenos bogoslužja iz Markove cerkve. 12 Zvonjenje. 12-03 •• 12-15 Tamburaški 12.45 •. 13 Labka glasba. 13.30 Reportaža. 13.45 O- 17-20
•	. 17.30 O- 18-30 Katedralis iz zgodovine Zagreba. 19.05 •. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 20 Gounad: »Faust« (O)-V odmorih •. Napovedi. O-
RIGA 238.5-1258 50 kw
16 Pesmi. 17.45 Stari in novi plesi. 18 35 Ruske pesmi. 18 45 O- 19 •. 19.30 Ruske pesmi. 20 •. 20.10 Večer romantične glasbe. 21 O- 22 •. 22-20 Plesna glasba.
BRNO 922-325.4 32 kw
6 Nemška oddaja. 6.45 Praga. 7 • v nemščini. 7.15 O- 7-20 Praga. 9 Nemška oddaja. 9-30 Spev. 9.40 Praga. 11 Nemška oddaja. 12 Praga. 14.15 Praga. 17 Nemška oddaja. 18.20 O- 18-30 Nem" ška oddaja. 14 Praga. 21 Nemška odd.
PRAGA 470,2-852.5 120 kw
6.45 Oče naš. 7.20 •. 7-30 Zabavna gl. 8 Predavanje. 8.15 Pisan pevski in orkestralni koncert. 8.45 Delavska ura. 9 O-9.40 Predavanje. 10 Prenos bogoslužja. 11.10 O- 11-30 4 češke glasbe. 12.10 •. 12.30 Zabavna glasba. 14 Predavanje. 14.15 O- 14-30 Gospodarsko predavanje. 15.05 O- 15-20 Mladinska ura. 16.10 O-16.45 Predavanje o Egiptu. 17 Koncert zabavne glasbe. 18 Brno. 18-25 4 vojaške godbe. 19 •- O- 19-25 Zabavna glasba. 19-55 Branje. 20 20 Nadaljevanje zabavne glasbe. 20.40 Predavanje. 21 A. Dvorak: Slovanski plesi, op. 46 in 72. 22 •-22 Zabavni spored.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
6 Budnica. 6.10 Lahka glasba. 7 Jutranji pozdrav. •. Koledar. 7.15 4 lahke glasbe. 8 Prenos bogoslužja. 10.30 Koncert. 11.40 Predavanje. 11.55 Narodna glasba. 12.30 •• 1250 Lahka glasba. 13.30 4 lahke in plesne glasbe. 16 Kmetijska oddaja. 17 Otroška ura. 18 Lahka glasba. 19.30 •. 19.50 Lahka glasba. 20 Lalo: španska simfonija. 20 30 Pevski 21.20 Lahka in plesna glasba. 21.45 •■
21.55 Plesna glasba.
*
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kvv
8	Petje. 8.45 • - 10 Bogoslužje. 11 Bogoslužje. 12.30 4 orkestra. 13.45 •. 14 O-15 Poljedelska ura. 15 45 Jazz. 16.30 Razno. 17 •. 17-15 čtivo. 17 30 Planinski $. 17.55 Razno. 18.30 Ogrske melodije. 19.15 •• 19-25 Plesna glasba. 20 Cimba-lo. 20-15 Slušna igra. 21-40 •- 22-10 Ciganska glasba-. 23 •- 23.20 Filmska gl. 0 05 •.
BUDIMPEŠTA H. 834.5-360 20 kw
11 | ciganskega orkestra. 12 05 Mladinska ura. 15.05 Zborovni 4. 17.15 4 kvinteta. 19.30 čtivo. 20 • v madžarščini, slovaščini in ruščini. 20.25 O-
HoRBY 265-1131 100 kw
9	Vreme. 910 Poljedelska ura. 9-25 Razno. 10 O- H Bogoslužje. 12.40 Vreme. 15 Recitacije. 15.25 O- 16-15 Otroška ura. 16-40 Petje. 17.05 O- 18 Večerni 4. 19-30 Recitacije. 19.45 Poljudni 4. 20.45 češki večer. 22.15 Večerni 4.
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni spored
13.15 Simfonični koncert. 15 Izbrana gl. 15 40 Operna glasba (Q)-
Večerni spored I. 19.15 Pesnii. 19.40 šport. 20 Cas. •. 20 30 »Marussa« - opera. 23 •. 2315 Pisana glasba.
Večerni spored II. 19.15 Zborovni 19 40 šport. 20 čas. • . 20.30 Komedija. 22 Pesmi. 22.50 Pisana glasba. 23 •.
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw
6 Telovadba. 8.15 Telovadba. 910 O-
TOULOUSE 386.6-776 120 kw 7.15 Plesi. 8.15 Maša. 11.53 Bogoslužje. 13.15 Balet. 13.45 Bogoslužje. 16.30 Simfonični orkester. 18 Operni orkester. 18.30 Pesmi. 19.30 Trubadur. 20.15 Simfonični orkester.
10 Bogoslužje. 11.40 Poročila. 12 Opoldanski koncert. 12 50 Melodije. 14 Bogoslužje. 15 20 O- 16 Pop. koncert. 18 čtivo. 19 Poročila. 20 Slušna igra. 21 4 RO. 22 •• 22.15 O- 22 20 Plesna glasba.
RADIO AGEN 309,90
12 Veliki orkester. 13.15 Lakme - odlomki. 18 30 Dopoldanski koncert. 19.45 Andante religioso. 20.15 Simofnični 4-
VATIKAN	(kratkovalovna)
10-30 Prenos službe božje (19-84 in 31-06 m). 11 Verski govor v francoščini (31.06).
12 = srednjeevropski čas =11 zahodnoevropski čas (Greenwich) = 6 ameriški čas (New York).
19-84 m - 15.120 kc; 25.55 m - 11.740 kc 3106 m - 9 660 kc; 48 47 m - 6190 kc
^pouecLeljfk 12. ainjiiMa
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
7.00: Jutranji pozdrav.
7.05: Napovedi, poročila.
7.15; Pisan venček veselih zvokov do 7.45.
12.00: Solisti naprej! (Plošče): Wie-doeft: Sax-o-phun (saksofon). La cinquantoire (saksofon). Borovski: Mazur (mandolina). Steele: Kaplja dežja (banjo). Lohmann: Polka (pozavna). Kletsch: Tip - top (harmonika). Kunz: Venček šlagerjev (klavir). Gomez: Tu recuerdo (kitara). Conchilla (kitara).
12.30: Poročila, objave.
13.00: Napovedi.
13.02; Opoldanski koncert Radijskega orkestra: Schubert: Uvertura »Ro-zamunda«. Schonian; Orhideje, koncertni valček. Puccini; Fantazija iz op. Madame Butterfly. Ketel-bey: V čarobnem egiptu, prizor. Naef: Glasbene slike; Pomladne cvetice — Jesenski viharji — Jutranja serenada.
14.00: Poročila.
19.00: Napovedi, poročila.
19.20; Nacionalna ura: Djuzepe Bar-banti Brodano, italijanski dobrovo-ljec v srbsko-turški vojni. (Miodrag Ristič) Bgd.
19.40: Objave.
20.00: Malta (g. Viktor Pirnat).
20.10; Stari štajerski gradovi (g. profesor Pettauer).
20.30: Koncert Delavskega glasbenega društva: Nedived: Domovini. Foerster: Povejte ve planine. Horvat: Ce so tiste stezice, harm. Vrač-ko: Kot ptičica sem pevala. Pregelj : Jaz imam tri ljubice. Adamič:
Vanč zelenka jaše. švikaršič: Tam-le za izarom. Schwab: Delavska koračnica. Gerbič: Deklica mila. Ipa-vec: O mraku. Švikaršič: Sonter pojd. Šen: Noč pretemna.
21.15; Podoknice (plošče): de Miche-li: Nina-Nana, valokova uspavanka. Poljubček. Tosseli: Serenada. Čajkovski: Pesem brez besed. L. Sile-su: Malo ljubezni. Easthope: Večerna pesem. Eilenberg: Andaluzijska podoknica. Monti: Ljubavna podoknica. Kommol: Ideali. Hey-kens: Podoknica. Kockert: Podoknica zvončkov. Becce: Napolitanska podoknica. Rubinstein: ToreadOr in Andalužanka. Blockx: Milenka.
22.00; Napovedi, poročila.
22.15; Lahka glasba (Radijski orkester) : arr. Pagel: Stara finska jezdna koračnica. Fučik: Pomladno sporočilo, valček. O. Strauss: Potpuri iz opte. Indijska vdova. Bernard : Kolo. arr. Bahne: Venček Of-fenbachovih melodij. Čerin: Delaj dekle pušeljc! koračnica.
Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. Telovadba. 11.50 Vodostaj. 11-59 čas. 12 Zvonjenje in narodne pesmi. 12-35 Reklama, nato 4 salonskega kvarteta. 13-30 čas. •. Borza. 13-50 Operne arije. 14-30 O- 14-40 •- 17-40 čas. •.
17-45	Narodna glasba. 18 Predavanje.
18-20	O- 19 Reklama. 19.10 •- 19-20 Nacionalna ura. 19.0 Pesmi. 20 Reportaža. 2020 4 RO. 2040 Komedija. 21-40 čas. • . 22 Operne arije. 22.40 •.
BEOGRAD H.
6-45 čas. •. 7 Jutranji koncert. 7-45 časopisni pregled. 9.30 Bogoslužje. 13-30 Radiodnevnik. 13.50 • v francoščini. 14 Popoldanski 4 (R. Beograd). 14.40 •-
8-15 •. 10 Kmetijska ura. 11 Bogoslužje. 17 čas. •. 17.15 Vojaški spored. 18-15 Objave. 18 45 šport. O-Dnevni spored I. 12 Nabožno čtivo. 12.20 Opema glasba. 12.50 Kulturni koledar. 13 čas. •. 13.15 4 orkestra Angelini. 14 • in O-14.15 Slušna prireditev.
Dnevni spored II. 12 Pisane melodije. 12.20 Reklamni $.
YUB 19 Jugoslovan, glasba. 19.10 čas.
•	. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20.05 Grška ura. 20-20 Turška ura. 20.35 Rumun-ska ura. 20.50 Madžarska ura. 21.05 Nemška ura. 21.20 Balkanski pregled. 21.40 •. 21 55 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22.25 Angleška ura. 22.40
•	. čas. YUF 1.55 Oddaja za Južno Ameriko. YUG 3 Oddaja za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6.30 •. O- 12 Zvonjenje. 12.03 Pisan koncert (O). 12.30 Poročila. 13.10 4 (O)- 13-55 Časopis, in tržna •. 17.20 •. 17.45 Cello-koncert. 18.15 Predavanje.
19	05 19 20 Nacionalna ura. 19 40
20	Violinski koncert g. A. Szedyja. 20 30 Pevski in orkestralni koncert. 21-30 Mandolinski 4. 22 Napovedi. Objave. Plesna glasba.
BRNO 922-325.4 ?2kw
6 Nemška oddaja. 6.30 Praga. 7 Poročila v nemščini. 7.15 do 8 Praga. 9.15 Praga. 11 Nemška oddaja. 12 O-12.05 Praga. 12.30 Nemška oddaja. 14.15 Praga. 17 Nemška oddaja. 18 Predavanje. 18.15 J. Holub: Tri skladbe za gosli in klavir. 18.30 Nemška oddaja. 19 Praga. 19 25 Pisan koncert. 20 35 Janačkov glasbeni večer. 22 Nemška oddaja.
PRAGA 470,2-852.5 120 kw
6 Budnica. O- 6-15 Telovadba. 6.30 O-Poročila. 7 Koledar. Koncert lahke gl. 9.15 O- 10 •. O- 10-45 ženska ura. 11 4 koračnic. 12.15 •. 12-30 Zabavni koncert. 15 Koncert. 15 50 •. 16 Zabavna glasba. 16.30 Franc Schubert: Fantazija za klavir. Op. 75. 16 50 Pevsikl in orkestralni koncert. 17.15 Reklama v starem veku. Pred, 17 30 Zd. Fibich: Kvartet v As-duru. 18 Predavanje. 18.15 O-18.35 Reportaža. 19 Napovedi. •. 19.25 Brno. 20 35 Brno. 20 50 Večer L. Janač-ka. 22 •. 22.40 Zabavna glasba (O). 23 4 češke glasbe (Skladbe V. Nov&ka).
SOFIJA 352.9-850 100 kw
5.45 Budnica. Jutraiji pozdrav. 5-50 četrt ure telovadbe. 6.05 Koračnice. 6.15 • . 6.30 Pisan 4. 6 55 Koledar. 7 Lahka glasba. 11 4 lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski 4. 12.30 •. 12 50 Lahka in plesna glasba. 13.20 Plesna gl. 17.30 4 lahke in plesne glasbe. 18.45 Predavanje. 19 Narodne pesmi. 19.30 19.50 Lahka glasba. 20 Simfonični 4. 21.20 Lahkiai glasba. 21.45 •. 21.55 Predavanje v nemščini. 22.05 Plesna glasba.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12.10 Violinski koncert. 12 40 •. 12 55
Petje. 13 30 Ciganska glasba. 14.30 16.15 Razno. 16 45 Objave. 17 •. 17.15 4 vojaške godbe. 18.20 Razno. 18 50 Vokalni 4. 19.15 •. 19 25 Razno - pisan spored. 20.10 Koncert opernega orkestra. 21.40 •. 22.10 Jazz. 23 •. 23 25 Ciganska glasba. 0.05 •.
BUDIMPEŠTA n. 834.5-360 20 kw
18.50 Kronika. 19.25 Plesna glasba (O)- 20 • v madž., slovaščini in ruščini. 20 25 4 RO. 21-10 Razno.
H5RBY 265-1131 100 kw
12.05 Lahka glasba. 13 O- 13-30 Reci-taoije. 14 Lahka glasba. 17.05 Harmonike. 17.30 Razno. 17-50 O- 18-45 Razno. 19.30 Razno. 20 4 simfoničnega orkestra. 21 Slušna igra. 21.35 Zborovno petje. 22.15 Solistovski 4. 22.45 •.
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni spored
7.30 •. 8 čas. •. O- 815 •- 11-30 Ko-, morna glasba. 16.40 Mladinska ura. 17 čas. •. 17.15 Vojaški program. 18.15 Simfonični koncert.
Dnevni spored I. 12 Borza in O- 12-20 Delavska ura. 12.50 Kulturni koledar. 13 Cas. •. 13.15 Simfonični 4. 14 •. 14.15 Pisan 4. 14.45 • . 15 Borza.
Dnevni spored II. 12 4 tria Chesi. 12.30 Reklamni 4. 13 čas. 13.15 Pisan 4. 13.30 Politični pregled. 14 •. 14.25 Pisana glasba. 14.45 •. 15 Slušna slika. 15.30 Operna gl. (Q).
Večerni spored I. 19 Simfonični koncert. 20 čas. •. 20 30 Operetna glasba. 21-15 Violončelo koncert. 22.10 Pesmi. 23 •. 23.15 Pisana gl.
Večerni spored II.
19 Pesmi (O). 19-20 4 RO. 20 čas. •. 20-30 Pestmi in melodije. 21.10 Slušna slika. 21.50 RO. 22.30 Pisana glasba (O). 23 •.
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw
7 Telovadba. 7.15 Telovadba. 8.30 Bogoslužje. 12 Opoldanski 4. 12.30 Poročila. 14 Operetna glasba. O- 14-30 Popoldanski 4 RO. 15.25 Klavirski 4. 17 Potovanje. 17.40 •. 17.50 O- 19 •- 20 Pesmi. 20.15 Večerni koncert. 21 Slušna slika, 22 •'. 22.15 O- 22-20 Komorna glasba.
RADIO AGEN 309,90
Programa nismo prejeli.
RIGA 238.5-1258 50 kw
17.40 Letonske pesmi. 18.20 Balalajke. 19 30 Ruske pesmi. 20 •. 2015 O- 20 30 Slušna igra. 21.45 Poljudne ruske pesmi. 22 •. 22.20 Pianiski 4.
TOULOUSE 386.6-776 120 kw
Programa nismo prejeli.
VATIKAN	(kratkovalovna)
1 Predavanje v portugalsščini (oddaja za Brazilijo, 19.84). 1.30 Predavanje v španščini (oddaja za srednjo Ameriko 19.84). 2 Predavanje v španščini (oddaja za južno Ameriko, 19.84m). 230 Predavanje v angleščini (oddaja za Severno Ameriko, 25.55 m). 19.30 Predavanje v italijanščini (oddaja za Evropo, 48-47m). 2-30 • v angleščini za Severno Ameriko (25.55 m).
12 = srednjeevropski čas = 11 zahodnoevropski čas (Greenwich) = 6 ameriški čas (New York). 19.84 m - 15120 kc; 25 55 m - 11.1740 kc 31.06 m - 9.660 kc; 48.47 m - 6190 kc
Tjorek 13. (uujuJt/i
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 14.00: Poročila.
7.00; Jutranji pozdrav.
7.05: Napovedi, poročila.
7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45.
12.00: Slavni pevci (plošče): Ponchi-elli; La Gioconda, romanca (B. Gigli). Giordano: Andree Chenier, spev. »Molleda; Viejos recuerdos (Imperio Argentina). Giles: Ayer se la levaron (Imperio Argentina). Massenet: Spev iz op. Werther (Tito Schipa). Delibes; Spev iz op. Lakme (Tito Schipa). Cremieux: Ko ljubezen umre (M. Dietrich). Handy: St. Louis blues (P. Robe-son). Homer; Pesem o kitari (P.. Robeson). Thomas; Nina Nana iz op. Mignon (E. Pinza).
12.30: Poročila, objave.
13.00: Napovedi.
13.02; Sprehod po Jugoslaviji (koncert Radijskega orkestra): Gregorc: Rogaška Slatina, koračnica. Viternik: Na jadranskih valovih, valček. Albini-Bradič: Uvertura k op. Baron Trenk. Gotovac; Kolo-poskočnica iz op. Morana. Gervais: Iz veselega 'Srama. Sedlaček; Venček srbskih nar. pesmi. Primovac: Jugoslavija, potpuri jugosl. melodij. Zaje: Slepi Marko.
19.00; Napovedi, poročila.
19.20: Nacionalna ura: Meštrovičevi portreti II. (Branko Mašič) Zgb.
19.40: Objave.
20.00: Deset minut zabave (g. Fr. Lipah).
20.10: O potrebi počitnic (g. prof. Et-bin Boje).
20.30; Pevski koncert ge. Majde Du-gan-Lovšetove, pri klavirju g. prof. Čedomil Dugan: Scarlatti; Vijolice. Giale: Nina nana. Bellini; Spev El-vire iz op. Puritanci. Brahms: Ah, ko bi znala pot nazaj. Moja ljubav. Taubert; Ptiček v gozdu. Lajovic: Večer. Lucič: Tkeš si fletno tkeš. Dodji amo. Rimski Korsakov; Spev Sneguročke iz op. Sneguročka. Mus-sorgski: Podoknica. Hopak.
21.15: Koncert Radijskega orkestra:
Beethoven; Uvertura k žaloigri Ko-riolan. arr. Urbach; Iz Flotovih skladb, fantazija. Schonherr: Jugoslovanska rapsodija. Vidtošič: Melodija. Waldteufel; Drsalci, valček.
22.00: Napovedi, poročila.
22.15; Veselje in žalost (koncert Radijskega orkestra): Keler: Uvertura k francoski veseloigri. Ravel: Pavana, v spomin mrtve infantinje.
R.O. RADIJSKI ORKESTER [ ^ KONCERTj • POROČILA j O PLOŠČE (jT)~
Scheibe: Čar gora, -koncertni valček. Kreisler: Ljubezni bol. Ljubezni radost. Leoncavallo; Jesenske misli. Rozman-Bemard: Ribičev zaklad, valček. Pero-Jerochnik: Serenada za godalni orkester. Jaki: Ši-lovič, koračnica.
Konec ob 23. uri.
BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. Telovadba. 11.50 Vodostaj. 11.59 Cas. Zvonjenje. 4 salonskega kvinteta. 12.35 -Reklama. 13 Narodne pesmi. 13.30 čas. •. 13-50 Violinski 14-20 Slovenske narodne pesmi. 14-40 •- 17-40 čas. •. 17.45 4 RO. 18 Predavanje o Švici. 18.25 O- 19 Reklama. 19.10 •-19.20 Nacionalna ura. 19.40 Zborovna gl. 20.10 Reportaža. 20.20 Ruske pesmi. 20-50 Klavirski 21.20 Komorna glasba. 21.40 čas. •. 12 Narodne pesmi. 22.30 Plesna glasba. 22.40 •.
BEOGRAD H.
6.45 čas. •. 7 Jutranji koncert. 7-45 časopisni pregled. 9-30 Bogoslužje. 13 30 Radiodnevnik. 13.50 • v francoščini. 14 Popoldanski 4 (R. Beograd). 14.40 •. YUB 19 Jugoslovan, glasba. 19.10 čas.
•	. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20.05 Grška ura. 20.20 Turška ura. 20.35 Rumun-ska ura. 20.50 Madžarska ura. 21-05 Nemška ura. 21.20 Umetniški pregled. 21.40 •- 21.55 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22-25 Angleška ura. 22.40
•	. čas. YUF 1.55 Oddaja za Južno Ameriko. YUG 3 Oddaja za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6.30 •- O- 12 Zvonjenje. 12-03 Pisan koncert (Q). 12.30 Poročila. 13-10 4 (O)- 13-55 časopis, in tržna •. 17.20 •-17-45 4- 18 Harmonika. 18-15 Predavanje. 19.05 •- 19-20 Nacionalna ura. 19-40 •. 20 Iz hrvaške književnosti. 20-30 Klavirski koncert g. Borisa Papandopula. 21 Lahka glasba. 22 •. Napovedi. Objave. Plesna glasba.
BRNO 922-325.4 32 kw
6 Nemška oddaja. 6.30 Praga. 7 Poročila v nemščini. 7.15 do 8 Praga. 9.45 Praga. 11 Nemška oddaja. 12 Kmetijsko predavanje. 13.30 O- 14-15 Praga. 16 Koncert RO. 17 Nemška oddaj-ai. 18 Predavanje. 18.20 Delavska ura. 19 Napovedi. • . 20 50 Zvočna igra. 22.15 Praga. 23 Nemška oddaja.
PRAGA 470,2-852.5 120 kw
6 Budnica. O- 6-15 Telovadba. 6.30 O-Poročila. 7 Koledar. Koncert lahke gl. 10 •- O- 10-45 ženska ura. 11 M. Ostrava. 12.15 12.30 4 vojaške godbe. 13.30 Gospodarsko predavanje. 13.40 O- 14 Prenos &. 15 4- 15-50 •. 16 Brno. 16.45 Dan življenja v ljudski pesmi. 17.10 Filmska kronika. 17.25 Zabavna glasba. 18 Književno predavanje. 18.20 Zabavna glasba (O). 18.40 Delavska ura. 19 •. 19.25 Lahka glasba. 20 05 Predavanje. 2025 Nadaljevanje koncerta lahke gl. 20 50 Brno. 22 •. 22 20 O- 23 Koncert češke glasbe.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
5.45 Budnica. Jutranji pozdrav. 5.50 četrt ure telovadbe. 6.05 Koračnice. 6-15
i. 6-30 Pisan 6 55 Koledar. 7 Lahka glasba. 11 4 lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski 12.30 12-50 Lahka in plesna glasba. 13.20 Plesna gl. 17 30 Družinska ura. 18 Lahka glasba. 18.45 Predavanje. 14 Zborov 4. 19-30 •-19.50 4 lahke glasbe. 20 Pevski koncert gdč. Lilijane Tabakove. 20.30 Schumann: Kvartet op. 47. 21 Ruske romance. 21-30 O- 21-45 •- 22-05 Plesna glasba.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12.10 Balalajke. 12.40 •. 13 4 RO. 14.30 •• 16.15 Zdravstvo. 16.45 Objave. 17 •. 1715 Ciganska glasba. 18 Predavanje. 18.25 O- 18-45 Zgodovinska ura. 19.15 •- 19-25 Vokalni 4. 20 05 Violinski koncert. 20-30 O- 21-10 Harmonika. 21 40 • . 22-10 Ciganska glasba. 23 23 20 Plesna glasba. 0.05 •-
BUDIMPEŠTA H. 834.5-360 20 kw
17.30 Predavanje. 18.25 Poljedelska vprašanja. 19.25 Zborovna 4. 20 • v madžarščini in slovaščini. 20.25 O- 21-20 Predavanje.
HoRBY 265-1131 100 kw
12 Mandolinski 4- 13 Lahka glasba. 14 ženska ura. 14.20 Pisana glasba. 17 05 Otroška ura. 17.45 O- 19-30 Pesmi. 20 Razno. 20.30 Kabaretni spored. 21 Mozartov 4. 22.15 Poljudni 4. 22.45 •.
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni spored 7.30 •- 8 čas. O- 815 1130 Violinski 4- 16-40 Mladinska ura. 17 čas. •. 1715 Vojaški spored. 1815 Objave.
Dnevni spored I. 12 Borza in O- 12-20 4 orkestra Sera-cini. 12.50 Kulturni koledar. 13 čas. •. 1315 Simfonični 4. 14 •- 14.15 Operetna glasba. (iQ). 14-45 •- 15 Borza.
Dnevni spored H. 12 Pisan 4. 12.20 4 orkestra. 12 čas. 13.15 Lahka glasba (Q). 14 •. 14.25
Pisana -glasba (O). 14.45 15 Pisana glasba (0). 15-30 Slušna slika.
Večerni spored I. 19.15 Pisana glasba (Q). 19.50 Komorna glasba (O)- 20 čas. •. 20.30 -Pisani, 21.15 Simfonično-vokalni koncert. 23 • ■ 23-15 Pisana glasba.
Večerni spored H. 19 Pesmi na O- 19-30 Vokalni 4. 20 čas. •. 20.30 Izbrana glasba. 21.15 Slušna slika. 22-30 Pisana glasba. 23 '•.
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kW
7 Telovadba. 7-15 Telovadba. 8.30 Bogoslužje. 12 Opoldanski 4. 12-30 Poročila. 14-20 O- 14-38 Popoldanski 4. 17 Predavanje. 17-50 Moderne pesmi. 18-15 O-19 •- 20 Igra. 20.45 RO. 22 •. 2215 O-22.20 Plesna glasba.
RADIO AGEN 309,90
Programa nismo prejeli.
RIGA 238.5-1258 50 kw
18.50 Ruska operna glasba. 19 •. 19.30 Poljudne letonske pesmi. 20 20-10 Poljudni 21.05 -Pisan večer. 22 •. 22.20 Plošče.
TOULOUSE 386.6-776 120 kw
Programa nismo prejeli.
VATIKAN	(kratkovalovna)
14.30 Predavanje v španščini (oddaja za Filipine, 19.84m). 14.45 Predavanje v angleščini (oddaja za Filipine, 19.84m). 16 Predavanje v angleščini (oddaja za Indijo, 19.84 m). 20 Predavanje v angleščini. 20 30 Predavanje v nemščini. 21 Predavanje v portugalščini. (Vse oddaje za Evropo na valu 48-47). 14-30 • v angleščini za Filipine (19-84m). 16 • v angleščini za Indijo (19.84m). 20 • v angleščini za Evropo (48.47m). 2030 • v nemščini za Evropo (48.47 m). 12 = srednjeevropski čas =11 zahodnoevropski čas (Greenwich) = 6 ameriški čas (New York). 19.84 m - 15.120 k,c; 25.55 m - 11.740 kc 3106 m - 9.660 kc; 48 47 m - 6.190 kc
14. ajogu&tcL
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
7.00: Jutranji pozdrav.
7.05: Napovedi, poročila.
7.15; Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45.
12.00: Waldteuflovi valčki (plošče): Vedino ali nikdar. Bstudiantina. Espana. Jasmin. Barkarola. Drsalci. Pomona.
12.30: Poročila, objave.
13.00: Napovedi.
13.02: Harmonika solo (g. Ivo Podob-nikar): Herzer: Čarobni grad, koračnica. Podobnikar: Dekletom, valček po nar. motivih. Gregorc: Ljubezni čar nas prerodi, angl. valček iz opte. Erika. Stolz: Trocade-ro, koračnica. Jurman: Noč spomi-
nov, valček. Mackeben; Bel ami, slowfox. Gregorc; Rasti rožmarin, koračnica. Jurman: Urnim plesalcem, polka. Brotzki: Danes sem odlično razpoložen, slowfox. Vejvoda: Rozamunda, polka.
14.00: Poročila.
18.30: Mladinska ura; Kaj pravita znanost in tehnika (g. prof. M. Adlešič).
18.45: Glasbene slike (plošče): Engle-man: V prodajalni igrač, suita. Pol-dini; Lutka pleše. Liadov: Škatljica z godbo. Powell: Kodrolašček.
19.00: Napovedi, poročila.
19.20; Nacionalna ura: Kulturna misija mesta Skoplje (dr. Pero Slijep-čevič).
19.40: Objave.
20.10: Podporni sklad za onemoglost, starost in smrt (g. Milko Pirih).
20.30; Pevski zbor »Cankar«: Dobro-nič: Zibu haju (medjimurska narodna). Venturini: Temna noč se je storila. Vodopivec: Na poljani. Adamič: Vse rožice rumene (ženski zbor). Grečaninov: Ljon. Ned-ved: Nazaj v planinski raj. Vanda: V slovo. Slavjanski: Tari bari (ruska narodna). Muhvič: Mir.
21.15; Godalni kvartet s kitaro: Boc-cherini: Kvintet v C-duru. Kvintet v e-molu.
22.00: Napovedli, poročila.
22.15: Za boljšo voljo (plošče); Mun-sonius; Preženimo skrbi, polka. Zander: Java, valček. Freundorfer: Prešerna koračnica. Waldteufel: Vedno ali nikdar, valček. Gerlach: Prsti plešejo, polka. Knajizl; Slovenska koračnica. Schonherr: Sla--vija. Volstedt: Veseli bratci, valček. Eilenberg: Koračnica škratov.
Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. Telovadba. 11.50 Vodostaj. 11.59 Čas. 12 Zvonjenje; nato narodne pesmi. 12.35 Reklama, nato O-13.30 čas. •. 13.50 Vokalni 4. 14.20 Kino orgle. 14.40 •. 17-40 čas. •. 17-45 Zdravstvo. 18-05 4 salonskega kvinteta. 19 Reklama. 19.10 19-20 Nacionalna ura. 19-40 4 RO. 20 »Figarova svatba« -opera; vmes: Čas. •.
BEOGRAD n.
6-45 čas. •. 7 Jutranji koncert. 7.45 časopisni pregled. 9 30 Bogoslužje. 13-30 Radiodnevnik. 13.50 • v francoščini. 14 Popoldanski 4 (R. Beograd). 14.40 •. YUB 19 Jugoslovan, glasba. 19.10 Čas.
•	. 19-20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20 05 Grška ura. 20.20 Turška ura. 20.35 Rumun-ska ura. 20.50 Madžarska ura. 21.05 Nem. ura. 21-20 Jugosl. drama po vojni. 21.40 21.55 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22.25 Angleška ura. 22.40
•	. Čas. YUF 1.55 Oddaja iza Južno Ameriko. YUG 3 Oddaja za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6.30 O- 12 Zvonjenje. 12-03 Pisan koncert (Q)- 12-30 Poročila. 13.10 4 (Ql- 13-55 časopis, in tržna •. 17.20 •• 17.45 Orkestralni koncert. 18.15 Kate-dralis: Iz zgodovine Zagreba. 18 30 Književna kronika. 19.05 •- 19 20 Nacionalna ura. 19.40 •- 20 O P° željah. 20.30 4 skladb R. Straussa. 22 •. Napovedi. Objave. Plesna glasba.
BRNO 922-325.4 32 kw
6 Nemška oddaja. 6.30 Praga. 7 Poročila v nemščini. 7.15 do 8 Praga. 10.45 ženska ura. 12.10 Praga. 17 Nemška oddaja. 18 Predavanje. 18.15 O1- 18-30 Nemška oddaja. 19 Praga. 19-25 Pisan spored. 20-15 Nemška oddaja.
Na Pod-
korenskem
sedlu.
Toplice pri
Beljaku.
Pogl^f na
Osojsko jezero skozi žice vzpenjače na
Osojščino.
Razgledišče na
Osojščini.
Na vrhu Dobrača.
PRAGA 470,2-852.5 120 kw 9.15 Q. 10 •. O- 10 30 ženska ura. 11 6 Budnica. O- 615 Telovadba. 6 30 O- Zabavni solistični večer. 1215 14 Poročila. 7 Koledar. Koncert lahke gl. Prenos. 15 4- 15.50 16 4 RO. 16-25
Predavanje. 16-40 Koncert domače glasbe. 17.05 Predavanje. 17.30 A. Dvofak: Kvartet v F-duru, op. 96. 18 Brno. 18.15
M. Ostrava. 19 19.25 Brno. 20.15 V. Heydrich: »Boj za primadono« - zv. igra. 21.30 4 RO. 22 •. 22 30 B. Schumann: III. simfonija v Es-duru, ,op. £7. 23 Koncert češke glasbe.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
5.45 Budnica. Jutranji pozdrav. 5-50 Četrt ure telovadbe. 6.05 Koračnice. 6.15
•	. 6.30 Pisan 4. 6 55 Koledar. 7 Lahka glasba. 11 4 lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski 4. 12.30 •. 12-50 Lahka in plesna glasba. 13.20 Plesna gl. 17.30 Otroška ura. 18.30 Instrument. 4. 18.45 Predavanje. 19 4 lahke glasbe. 19-30 •- 19-55 Simfonični koncert. 20 Berlioz: »Faustovo pogubljenje«. 21.45
•	. 22.05 Narodna glasba.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12.10 O- 12-40 •. 13.30 Ciganska glasba. 14.30 •. 16.15 Razno. 16.45 Objave. 17 •. 17.15 Violončelo 4. 17.40 Razno. 1810 O- 18-50 Razno. 19 50 •. 20 Med-' narodno vprašanje. 2015 Čtivo. 21.10 Literarni večer. 21.40 22-10 4 RO. 23 23.20 Ciganska glasba. 0-05 •.
BUDIMPEŠTA D. 834.5-360 20 kw
19.30 Predavanje. 20 • v madž., slovaščini in ruščini. 20.25 4 policijskega orkestra. 21-15 Čtivo.
HoBBY 265-1131 100 kw
12-05 Lahka gl. 13 Recitacije. 13-30 Stari plesi. 14-10 Socialna vprašanja. 14-30 Komorna glasba. 17.05 Pisan spored. 17.45 O- 18-45 Mornarski spored. 18.45 Vojaški spored. 19-30 Reportaža. 20.05 Reportaža. 20 35 4 RO. 21-30 Vojaški spored. 22.15 Moderni plesi. 22-45 •-
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni spored
7.30 •. 8 čas. O- 8-15 •- 11-30 Operna glasba. O- 16-40 Mladinska ura. 17 17.15 Vojaški spored. 18.15 Objave. 18-25 Slušna prireditev.
Dnevni spored I. 12 Borza in Q- 12-20 Delavska ura. 12.50 Kulturni koledar. 13 čas. •. 13.15 4 orkestra.. 14 •. 14.15 Simfonična glasba. 14.45 •. 15 Borza.
Dnevni spored II. 12 Reklamni |. 13 čas. •. 13-15 Za Italijane v tujini. 13.40 Pesmi. 14 •. 14.15 Politični pregled. 14.30 O- 14-45 •- 15 4 tria Chesi. 15.30 Operetna glasba (Q).
Večerni spored I. 19.15 Komorna glasba. 20 čas. •. 20.30 Izbrana glasba. 21.40 Enodejanka. 22.10 Pianinski 23 •. 23.15 Pisana glasba.
Večerni spored II. 19 Slušna slika. 19.30 Reklamni 4. 20 čas. •. 20-30 Pesmi in melodije. 21-15 4 RO. 22 Slušna slika. 22.10 Pisan 22.40 Pisana glasba. 23 •.
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw
7 Telovadba. 7.15 Telovadba. 8-30 Bogoslužje. 12 Opoldanski 4. 12-30 Poročila.
14	čtivo. 14.20 O- 14-35 Operne arije.
15	Popoldanski koncert. 17 Predavanje.
17.40 Poročila. 17.50 O- 19 Poročila.
19	30 Simfonični koncert. 21.30 Igra. 22 • . 22-15 O- 22.25 Orgelski 4.
RADIO AGEN 309,90
Programa nismo prejeli.
RIGA 238.5-1258 50 kw
1830 Operne arije. 19 •. 19.30 Pesmi.
20	20.10 Operetni večer. 21-15 Pesmi. 21.30 Prenos | iz Moskve. 22-15 •-22-35 O-
TOULOUSE 386.6-776
Programa nismo prejeli.
120 kw
VATIKAN (kratkovalovna)
20 Predavanje v francoščini (oddaja za Evropo, 48.47 m). 20-30 Predavanje v francoščini (oddaja za Afriko, 19-84 m). 21 Predavanje v španščini (Oddaja za Evropo, 48.47 m). 20 • v francoščini za Evropo (48-47 m). 20-30 • v francoščini za Afriko (19.84 m).
12 = srednjeevropski čas =11 zahodnoevropski čas (Greenwich) 6 ameriški čas (New York).
19.84 m - 15120 kc; 25 55 m - 11.740 kc 31.06 m - 9.660 kc; 48 47 m - 6-190 kc
Oehtltk 15. (wqu$ta
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
9.00: Napovedi, poročila.
9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve: Hladnik: Maša v čast Materi božji. Premrl: Marijino vnebovzetje. Grum: Ti sam Gospod. Rihar: Moj duh iz telesa. Mav: Ave Jezus.
9.45: Verski govor (g. prof. Filip Ter-čelj).
10.00: Šramel igra (plošče); Wald-teufel: Drsalci (Vindobona šramel). Car siren (Vindobona šramel). Joh. Strauss; Jutranji listi (isti). Polja-kin: Kanarček (isti).
10.15; Samospevi gdč. Viršek Milene, jpri klavirju g. Fr. Venturini: Bosanske nar.: Dolinom je šetala. Bol jarka. Tišina nema. Venturini: Zdrava Marija. Prelovec: Kaj te čaka divja roža. Volarič: Dekliška tožba. Narodlne: Moj dom. Kaj je ljubezen. Lahko noč.
11.00; Koncert Radijskega orkestra: Beethoven: Uvertura k žaloigri Eg-mont. arr. Urbach: Iz Glinkovih skladb, fantazija. Jos. Strauss: Ve-ternjaki, valček. Puccini: Fantazija iz op. Manon Lescaut. Ketelbey: Počitniško razpoloženje, suita? Na promenadi — V čolnu — Italijanska noč. arr. Hruby: Melodije mojstrskih operet. Rust: Vesela mladina, valček.
12.30: Objave.
13.00; Napovedi.
13.02; Samospevi s spremljevanjem kitare. Poje g. Alojzij Sekula, igra g. Stanko Prek: Ipavec: Podoknica. Binder: Ce jaz bi mogel biti Bog. Lortzing: Arija iz op. Orožar. Fi-scher: Tu v hladni kleti. Parma: Povsod me poznajo. Nicolai: Napit-nica iz op. Vesele žene Windsorske. Mozart: Arija iz op. Čarobna piščal. Pavčič: Tiha luna. Loewe: V viharju. Zatišje. Jezdečeva pesem.
14.00; Operetni venčki (plošče); Le-har: Carjevič. Daeblitz: Offenba-chiana. Planquette: Cornevilski zvonovi. Sullivan; Mikado. Audran: La Mascotte.
(Oddaja prekinjena od 14.30 do 17.)
17.00; Kmetijska ura: Uporaba sadja na kmetih (g. Fran jo Kafol).
17.30; Prenos koncerta vojaške godbe planinskega polka iz Škofje Loke: Titi: Slovanska uvertura. Parma: Ksenija, fantazija. Pahor: Slovenski svet, venček slov. narodnih. Muhvič; Od Triglava do Balkana, potpuri. Dvoraik: Slovanski plesi št. 1, 2. Parma: Caričine amaconke, potpuri. Volarič: Slovenskim mladenkam, valček.
19.00: Napovedi, poročila.
19.20 Nacionalna ura; Božidar Raič, slovenski narodni buditelj (Rudolf Dostal) Ljubljana.
19.40; Objave.
19.40; Objave.
20.00: Tamburaški orkester (A. Kar-nelj); Šmak: Popotnik, koračnica. Gregorc: Tango iz opte. Erika. Vondraček: Češke narodne pesmi. Pijanček. Olga, polka. Bajuk: Slovenske narodne pesini. Zahetner: V pečinah, uvertura. Schmidt-Gen-tner; Tako modro, valse iboston. May: Dvakratna svatba. Stolz: Na izletu, koračnica.
20.10: Pravilno spravljanje in kon-serviranje povrtnine (ga. Helena Kelhar).
20.45: Slovanska lahka glasba (plošče); Madjak: Lozengrajski junaki, koračnica. Atanasov: 46. peš-polk, koračnica. Beneš: Praška dekleta, koračnica. Iz naših krajev, valček. Paljetak: Jedan mali brodič. Adio Mare. Izovski: Sledim tvojim stopinjam, tango. Leview: O stam-bulsko cvetje, orient. fox. Knajzi: Slovanska koračnica. Sch5nherr: Slavi ja, koračnica. Papandopov: Na tebe mislim, tango. Nemirov: Sreča, romanca. Traksler: Halo, svving. Behoumek: Swing telegrafskih žic. Smetana: Našim dekletom, polka. Krička: Kukavica, polka. Kovarik: Praga poje, venček. Dimitrov: Ne na lov v maju, rum-ba. Radoev: Samotna hišica, tango. Nyolt: Kapitan Rimek, koračnica. Vackar: Riviera, koračnica.
22.00: Napovedi, poročila.
22.15; Veseli zvoki (Radijski orkester); Rossow: Igra in šport, koračnica. Berg-Schonherr; Pohorski pozdravi, valček. Vodtopivec-Schon-herr: Kovačev študent, spevoigra. Granichstaedten: Potpuri iz opte. Orlov.
Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. Telovadba. 11-50 Vodostaj. 11.59 čas. 12 Zvonjenje; nato ob: 12.05 4 salonskega kvinteta. 12 35 Reklama. 13 Narodne pesmi. 13 30 Čas. 13-50 Narodna glasba. 14.30 O- 14-40 •-17.40 čas. •. 17.45 Mladinska ura. 18-30 O- 19 Reklama. 19.10 •. 19.20 Nacionalna ura. 19-40 Narodne pesmi. 20 Humor.
21	Narodne pesmi. 21.40 čas. •. 22 Vokalni 22.30 Plesna glasba. 22-40 •-
BEOGRAD n.
6-45 čas. •. 7 Jutranji koncert. 7.45 časopisni pregled. 9.30 Bogoslužje. 13.30 Radiodnevnik. 13-50 • v francoščini. 14 Popoldanski $ (R. Beograd). 14-40 •. TUB 19 Jugoslovan, glasba. 19.10 Čas. • . 19 20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20-05 Grška ura. 20.20 Turška ura. 20.35 Rumun-ska ura. 20-50 Madžarska ura. 21.05 Nemška ura. 21.20 Zunanji pol. pregled. 21.40 21-55 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22-25 Angleška ura. 22.40 O. Čas. YUF 1.55 Oddaja za Južno Ameriko. YUG 3 Oddaja za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6.30 O- 12 Zvonjenje. 12.03 Pisan koncert (Qh 12.30 Poročila. 13-10 4 (O)- 13-55 časopis, in tržna •. 17.20 •. 17.45 Pevski 4 gdč. Štefanije ščukanec. 19.05 19.20 Nacionalna ura. 19.40 •. 20 4. Sodelujeta gg. P. M. Vlabovič in če-domil Dugan. 21 Pevski in orkestralni $.
22	• - Napovedi. Objave. Plesna glasba.
BRNO 922-325.4 32 kw
6 Nemška oddaja. 6-30 Praga. 7 Poročila v nemščini. 7-15 do 8 Praga. 9.45 Praga. 11 Nemška oddaja. 12.05 Praga. 14.15 Praga. 16 M. Ostrava,. 17„ Nemška oddaja. 18 Predavanje. 18.15 Narodne pesmi. 18-30 Nemška oddaja. 19 Praga. 22 • v nemščini. 22.15 Praga.
23	Nemška oddaja.
PRAGA 470,2-852.5 120 kw
6 Budnica. O- 615 Telovadba. 6.30 O-Poročila. 7 Koledar. Koncert lahke gl. 10 •. O- 10-45 ženska ura. 11 O- 12-15
•	- 12.30 Gospodarsko predaivanje. 14 Prenos. 15 4. 15.50 16 M. Ostrava. 17.15 Pevski 4. 17.30 češke knjige. 18-M. Ostrava. 18.40 Delavska ura. 19 Napovedi. • . 19.25 Salonska glasba. 19 Napovedi. • . 19.25 Salonska glasba. 20-10 češke reke. 20 30 Pisan večer. 22 • -22-20 O- 22.30 Zabavni koncert RO. 23 J. Brahms: Sonata v e-molu za violončelo in klavir, op. SS. H. Pfitzner: Sonata za violončelo in klavir, op. 1.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
5.45 Budnica. Jutranji pozdrav. 5.50 četrt ure telovadbe. 6 05 Koračnice. 615
•	. 6.30 Pisan 4. 6 55 Koledar. 7 Lahka
glasba. 11 4 lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski 4. 12.30 •. 12 50 Lahka in plesna glasba. 13.20 Plesna gl. 17-30 4 lahke in plesne glasbe. 18-45 Predavanje. 19 Narodna glasba. 19-30 •-19-50 4 lahke glasbe. 20 Simfonična gl. 21 O- 21-20 Lahka glasba. 21.45 •. 21-55 Predavanje v italijanščini in angleščini.
22.05 Plesna glasba.
*
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 8 Petje in O- 8.45 •. 10 Bogoslužje (katoliško). 11.15 Bogoslužje (grško). 12.30 Operni orkester. 13 45 14 Ciganska glasba. 15 Otroška ura. 15.45 4 orkestra Weidinger. 16-30 Predavanje. 17 •• 17.15 O- 18-10 čtivo. 18.40 4 BO. 19.15 •. 20 Reportaža. 20-40 •- 22-10 Ciganska glasba. 0.05 • -
BUDIMPEŠTA D. 834.5-360 20 kw 11.15 4 orkestra Bela Melles. 19 30 Petje. 20 20-25 O- 21-30 čtivo.
HoRBY 265-1131 100 kw
12-05 Lahka glasba. 13.10 Lahka glasba. 14 Predavanje. 14.20 O- 17-05 Bogoslužje. 17.30 Poljudne pesmi. 17-50 Recitacije. 18.20 Mladinska ura. 19.20 Razno. 20 O (vojaški spored). 2110 Reportaža. 21.40 Pesmi. 22.15 Pianinski 4. 22.45 •-
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni spored 7-30 •- 8 čas. O- 8-15 •- 11-30 Vokalni 4. 16.30 Mladinska ura. 17 Čas. •. 17-15 Vojaški spored. 1815 Objave. Dnevni spored I. 12 O- 12-20 Operna glasba (Q). 12-50 Kulturni koledar. 13 čas. •. 13-15 Lahka glasba. 14 •- 14-15 Pesmi na O- 15-45 •-Dnevni spored II. 12 4 orkestra Seracini. 12.30 Pisana glasba. 13 čas. •. 13.15 Operna glasba.
14	• - 14.25 Pisana glasba (Q)- 14-45 •-
15	Pisan 4. 15-30 Operetna glasba (Q).
Večerni spored I.
19.20 Pesmi. 19.35 Operna glasba. 20 Čas. •. 2030 Simfonični koncert. 21.45 Pesmi in melodije. 22 30 4 madrigalistov. 23 23-15 Pisana glasba.
Večerni spored II. 19 Zborovni 4. 19.30 Slušna slika. 20 čas. •. 20-30 4- 21-30 Pesmi in melodije. 22.20 Slušna slika. 22-30 Pisana glasba. 23 •-
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw
7 Telovadba. 7-15 Telovadba. 8.30 Bogoslužje. 12 Opoldanski 4. 12-30 Poročila. 14.20 Kino orgle. 14.30 Pop. $. 17 Predavanje. 17.40 •. 17-50 Plesna glasba. 18.15 Predavanje. 19 Poročila. 20 Večerni 4. 21 Slušna igra. 21-20 O- 22 •- 22-20 Plesna glasba.
«
RADIO AGEN 309,90
Programa nismo prejeli.
RIGA 238.5-1258 50 kw
18 50 Ruske pesmi. 19 19.30 Ruske pesmi. 20 20-10 Simfonični koncert. 20-55 Letonske pesmi. 21 Simfonični 22 •- 22-20 Poljudne pesmi. 22.35 O-
TOULOUSE 386.6-776
Programa nismo prejeli.
120 kw
VATIKAN	(kratkovalovna)
20 Predavanje v poljščini. 20.30 Predavanje v ukrajinščini. (Obe oddaji za Evropo na valu 48.47 m). 20 Predavanje v poljščini. 20-30 Predavanje v ukrajinščini. Oboje na valu 48-47 m. 12 = srednjeevropski čas =11 zahodnoevropski čas (Greenwich) = 6 ameriški čas (New York).
19.84 m - 15-120 kc; 25-55 m - 11.740 k«J$ 31-06 m - 9-660 kc; 48-47 m - 6-190 kc
^Pztek l&.aazu&ta
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
7.00; Jutranji pozdrav.
7.05: Napovedi, poročila.
7.15: Pisan -venček veselih zvokov (plošče) do 7.45.
12.00: Naša pesem (plošče): Juhe, pojdemo v Škufeče (sekstet iz Brn-ce). Men vseeno je (Udovičeva in Laušetova). Ta marela (isti). Žabja svatba (sekstet iz Brnce). Pesem o vinu (Danilo Bučar). Pijmo ga pijmo (Svetozar Banovec). Moderni naslovi (Makso Reš). Lunca je videla (Udovičeva in Laušetova). Pa moje ženke glas (Banovec in Kmečki trio).
12.30: Poročila, objave.
13.00: Napovedi.
13.02; Iz opernega sveta (Radijski orkester) : Lortzing: Uvertura in fantazija iz op. Car in tesar. Bizet:
Fantazija iz op. Carmen. Smetana: Fantazija iz op. Dalibor.
14.00: Poročila.
14.10: Turistični pregled Tujskopro-metne zveze.
19.00: Napovedi, poročila.
19.20: Nacionalna ura: Iz življenja dubrovčanov v XV. in XVI. stoletju (dr. Tomislav Jakič) Zgb.
19,40: Objave.
20.00; Za planince.
20.30: Pevski in orkestralni koncert slovanske glasbe. Sodeluje g. Jean Franci, član ljublj. opere in Radijski orkester. Dirig. D. M. Šijanec:
Dvofak: Moj dom, uvertura. Sme-tana-Šedlbauer: Večerne pesmi. Mysliveček-iŠijanec: Simfonija A-dur »Zvon«. Allegro — Contabile — Presto. Prochazka-Šedelbauer: Zvezde žarijo. Poslednja noč. arr. Urbach: Iz vrelca Čajkovskijevih
melodij, fantazija. Mirk-Šedlbauer: Kateri kerub. Dev-Šedlbauer: Ptička pesem. Šedlbauer: Jugoslovanska rapsodija.
22.00: Napovedi, poročila.
22.15: Halo! Dame volijo! (plošče): Mills: Boomps-a-Daisy. Wrubel: Music, maestro, please, slowfox. Heykens: Serenada. Borganov: Ciganske melodije, valček. Hašler: Naša zemlja je vrtiček, tango. Češka pesem. Kramer: Zdaj piska klarinet, mazurka. Mauri: Veronika polka. Berlin; Pesmi je konec (J. Smith). Donalson: Moje modro nebo. Olivieri: Sončni žarek, fox. Jo-nasson; Valček kukavice. Munso-nius: Zamorček, fox. Ploha, fox.
Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. Telovadba. 11.50 Vodostaj. 11.59 čas. 12 Zvonjenje; nato ob:
12-05	Narodne pesmi. 12.35 Reklama, nato 4 salonskega kvinteta. 13-30 čas. •.
13-50	Operni odlomki. 14-20 O- 14-40 17.40 čas. •. 17.45 RO. 18 Predavanje. 18-20 Plesna glasba. 19 Reklama. 19.10
•	■ 19-20 Nacionalna ura. 19.40 Havajski kvartet, 20.10 Reportaža. 20.20 Simfonični 4. 21.40 čas. •. 22 Ruske pesmi. 22.40 •.
BEOGRAD H.
6.45 čas. •. 7 Jutranji koncert. 7.45 časopisni pregled. 9 30 Bogoslužje. 13 30 Radiodnevnik. 13.50 • v francoščini. 14 Popoldanski $ (R. Beograd). 14.40 •. YUB 19 Jugoslovan, glasba. 19.10 čas.
•	. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20-05 Grška ura. 20-20 Turška ura. 20.35 Rumun-ska ura. 20.50 Madžarska ura. 21.05 Nemška ura. 21.20 Plošče. Nato ob 21.40 21-55 Francoska ura. 22-10 Italijanska ura. 22.25 Angleška ura. 22.40
•	. Čas. YUF 1.55 Oddaja za Južno Ameriko. YUG 3 Oddaja za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw •
6.30 '•. O- 12 Zvonjenje. 12.03 Pisan koncert (Q). 12-30 Poročila. 13-10 4 (O)- 13-55 Časopis, in tržna •. 17-20 •-17.45 Harmonika. 18-50 športna •. 19 05
•	. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 •. 20 Iz hrvaške književnosti. 20 30 4 skladb Cl. Debussyja (Q)- 22 *T Napovedi. Objave. Plesna glasba.
BRNO 922-325.4 32 kw
6 Nemška oddaja. 6-30 Praga. 7 Poročila v nemščini. 7.15 do 8 Praga. 9.15 Praga. 10.45 Ženska ura. 11 Nemška oddaja. 12.05 Praga. 17 Nemška oddaja. 18 Predavanje. 18.20 Delavska ura. 18 30 Nemška oddaja. 19 Praga. 19.55 Predavanje. 20.15 Nemška oddaja. 22 Nemška oddaja. 22.35 Praga. 24 Nemška oddaja.
PRAGA 470,2-852.5 120 kw
6 Budnica. O- 6-15 Telovadba. 6-30 O-Poročila. 7 Koledar. Koncert lahke gl. 10 •. 10-10 O- 10-45 ženska ura. 11 Orkestralni 4. 12.05 •. 12.30 M. Ostrava. 14 Prenos. 15 4 zabavne glasbe. 16-30 Pevski 4. 16-50 O- 17 Predavanje. 17-25
Salonski orkester. 18 Predavanje. 18-15 Z. Fibich: Klavirski ciklus, op. 24. 18 40 Delavska ura. 19 •. 19 25 O- 20.20 Narodne pesmi. 20-50 Zvočna igra. 21-30 L. v. Beethoven: Sonata v A-duru, za gosli in klavir, op. 47. 22 22-35 Simfonični koncert RO. 23-35 O-
SOFIJA 352.9-850 100 kw
5-45 Budnica. Jutraiji pozdrav. 5-50 Četrt ure telovadbe. 6-05 Koračnice. 615 •. 6.30 Pisan 4. 6 55 Koledar. 7 Lahka glasba. 11 4 lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski #. 12.30 12.50 Lahka in plesna glasba. 13.20 Plesna gl. 17.30 Družinska ura. 18 Lahka in plesna glasba. 18.45 Predavanje. 19 Instrumentalni 4. 19.30 •• 19.50 Lahka in plesna glasba. 20-05 Puccini: »Madame Butter-fly«. 21.45 •• 22 Plesna glasba.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw
12-10 Ciganska glasba. 12.40 •. 13.30 4 vojaške godbe. 14-30 •- 16-15 Predavanje. 17 •. 17.15 Harmonike. 17.30 čtivo. 18-40 športna vprašanja. 19 Ciganska gl. 19.15 •- 19-45 Razno. 20 Operni večer. 21.40 22-10 Jazz. 23 •- 23-20 Ciganski orkester. 005
BUDIMPEŠTA H. 834.5-360 20 kw
20 • v madž., slov. in ruščini. 20 25 O turizmu. 20-35 Pianinski 4. 21-15 Literarna ura.
H()RBY 265-1131 100 kw
12.05 O- 13 Instrumentalni 4- 13.30 Recitacije. 14 Lahka glasba^ 17-05 Mladinska ura. 17-30 O- 18.30 Spored za vojake. 19.30 Razno. 20 Pisan 4. 20.40 Slušna slika. 21-45 Večerni 4. 22-15 Poljudni 4. 22.45 •.
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni spored 7.30 •. 8 čas. O- 8.15 •. 11-30 4 tria Chesi. 16-40 Mladinska ura. 17 •. 17.15 Vojaški spored. 18 Simfonični koncert.
Dnevni spored I. 12 O- 12-20 Delavska ura. 12-50 Kulturni koledar. 13 čas. •. 13.15 4 orke-
stra. 13.50 O- 14 •■ 14-15 Violončelo 4. 1445 •.
Dnevni spored II. 12 Reklamni 4. 13 čas. •. 13.15 Vokalni 4. 13-30 Politični pregled. 13-45 Violončelo 4. 14 •- 14-25 Lahka-glasba (Q). 14.45 •. 15 Operetna glasba (O)- 15.30 Slušna slika.
Večerni spored I. 19 Simfonični koncert. 20 Čas. •. 20.30 Izbrana glasba. 21 50 4 RO. 22.25 Violinski koncert. 23 •'. 23.15 Pisana glasba..
Večerni spored II. 19 Reklamni 4. 19.30 4 orkestra. 20 20.30 Slušna slika. 20 50 Pesmi in melodije. 21.50 Operna glasba. 22.10 Objave. 22.30 Pisana glasba. 23
KOPENHAGEN 255.1-1176^10 kw
7 Telovadba. 7.15 Telovadba. 8.30 Bogoslužje. 12 Opoldanski 4. 12-30 Poročila. 14 Operna glasba. 14-30 Pop. koncert. 17 Predavanje. 17-40 17-50 Jazz. 19 20 Igra. 2010 Violina in cimbale. 20 30 Slušna igra. 22 •. 22-15 O- 22.20 Zabavna glasba.
RADIO AGEN 309,90
Programa nismo prejeli.
RIGA 238.5-1258 50 kw
18-50 Pesmi. 19 •. 19.30 Pesmi. 20 20-10 Operni in operetni večer. 20 •-
22.20 O-
TOULOUSE 386.6-776
Programa nismo prejeli.
120 kvv
VATIKAN	(kratkovalovna)
1 Predavanje v francoščini (oddaja za Kanado, 25-55 m). 1.30 Predavanje v španščini (odd. za Srednjo Ameriko, 19.84 m). 2 Predavanje v španščini (Oddaja za Južno Ameriko, 19-84 m). 20-30 Versko predavanje v nemščini (odd. za Evropo 48,47 m). 1 • v francoščini za Kanado (25-55 m). 20-30 Predavanje v nemščini za Evropo (48-47 m).
12 = srednjeevropski čas =11 zahodnoevropski čas (Greenwich) = 6 ameriški čas (New York). 19.84 m - 15.120 kc; 25-55 m - 11.740 kc 31.06 m - 9.660 kc; 48-47 m - 6-190 kc
S&h&ta 17. (wyu$ta
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
7.00: Jutranji pozdrav.
7.05: Napovedi, poročila.
7.15: Pisan venček veselih zvokov do 7.45.
12.00: Pisana vrsta veselih stvari naj nam prežene vsaj malo skrbi (plošče).
14.00: Poročila.
17.00: Otroška ura (gdč. Manica Romanova) .
17.30: Otroški svet (plošče); Jessel: Rožice svatbeni sprevod. Noack: Straža škratov na paradi. Jessel -Weninger: Kuliji iz Sumatre. Buca-
lossi: Parada izelenih kobilic. Trans-lateur: Škratje korakajo k svatbi. Porepp: Nastop škratov pri kralju palčkov. Rathke: Sprevod lutk. Wetzel: Parada zamorskih lutk.
17.50; Pregled sporeda.
18.00: Za delopust igra Radijski orkester: Puccini: Fantazija iz op. Dekle iz zlatega zapada. Lehar: Potpuri iz opte. Ciganska ljubezen.
18.40; Narodna in nravna vzgoja mladine (g. Ljubo Šnuderl).
19.00: Napovedi, poročila.
19.20; Nacionalna ura. Kaj vemo o zemlji in nebu (dr. VI. Maleš) Bgd.
19.40; Objave.
20.00: Zunanje-politični pregled (g.
dr. Alojzij Kuhar). 20.30: Prešmentane počitnice — pisan večer. Napisal Mirko Ljubic, izvajajo člani Radijske igralske družine. 22.00: Napovedi, poročila.
22.15: Za vesel konec tedna igra Radijski orkester; Vedral-Bernard:
Slovanska koračnica. Rožanc; Vabilo, koncertni valček. Ziehrer: Potpuri melodij Joh. Straussa — Mil-ldckerja — Suppeja. Lehar: Oči žareče, pesem iz opte. Giudita. Stein-beck: Lepa sanjavka, intermezzo. Lincke: Kukokama estapo, afrikan-ski interm.
Konec ob 23. uri.
BEOGKAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. Telovadba. 11.50 Vodostaj. 11.59 čas. 12 Zvonjenje; nato ob: 12.05 | salonskega kvinteta. 12-35 Reklama. 13.30 čas. •. 13.40 Filmska gl. 1410 O- 14.40 •- 17-40 čas. •. 17-45 Narodna glasba. 18 Predavanje. 18.20 O-19 Reklama. 19.10 19-20 Nacionalna ura. 19.40 Jugoslovanske pesmi. 20-10 Reportaža. 20-20 Narodne pesmi. 21-40 čas. •. 22 Ruske romance. 22-30 O- 22-40
•	- 22-50 Plesna glasba.
BEOGRAD D.
6.45 Čas. •. 7 Jutranji koncert. 7.45 Časopisni pregled. 9.30 Bogoslužje. 13-30 Radiodnevnik. 13.50 • v francoščini. 14 Popoldanski # (R. Beograd). 14.40 •-YUB 19 Jugoslovan, glasba. 19-10 čas. •. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20-05 Grška ura. 20.20 Turška ura. 20.35 Rumun-ska ura. 20.50 Madžarska ura. 21.05 Nemška ura. 21.20 Gospodarski pregled. 21.40 •. 21.55 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22.25 Angleška ura. 22.40
•	. čas. YUF 1.55 Oddaja za Južno Ameriko. YUG 3 Oddaja za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6.30 •- O- 12 Zvonjenje. 12-03 Pisan koncert (OO ■ 12-30 Poročila. 13-10 4 (O)- 13-55 Časopis, in tržna •. 1720 •-17.45 4 RO. 19.05 •. 19 20 Nacionalna ura. 19.40 • - 20 | g- Draga (Hržiča. 20.30 Klavirski 4 g. R. Herzla. 21 Lahka glasba. 21.45 O- 22 Napovedi. Objave. Plesna glasba.
BRNO 922-325.4 32 kw
6 Nemška oddaja. 6-30 Praga. 7 Poročil® v nemščini. 7-15 do 8 Praga. 9.45 Praga. 11 Salonska glasba. 12.10 Praga. 12.30 Nemška oddaja. 14.15 Praga. 16 M. Ostrava. 17 Nemška oddaja. 18 Predavanje. 1810 O- 18 30 Nemška oddaja. 19 Praga. 19.50 Koncert. 20.30 Zabavni spored. 22 Nemška oddaja. 22.40 Pragai. 24 Nemška oddaja.
PRAGA 470,2-852.5 120 kw
6 Budnica. O- 6-15 Telovadba. 6-30 O-Poročila. 7 Koledar. Koncert lahke gl. 10 •■ 10-15 O- 10 45 ženska ura. 11 Brno. 12.15 •- 12-30 O- 12-45 Zabavni 13.45 Gospodarsko predavanje. 14 Prenos. 15 15-50 •- 16 M. Ostrava. 17
Delavska ura. 17-15 zabavne glasbe. 17.45 Predavanje. 18-05 O- 18-30 Reportaža. 19 •. 19.25 Predavanje. 19.50 Brno (£). 20.30 Predavanje. 20.50 Brno. 22 • ■ 22-30 Zabavni spored.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
5-45 Budnica. Jutranji pozdrav. 5-50 Četrt ure telovadbe. 6-05 Koračnice. 615 •. 6-30 Pisan <£. 6.55 Koledar. 7 Lahka glasba. 11 4 lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski 4. 12.30 12 50 Lahka in plesna glasba. 13.20 Plesna gl. 17-30 Lahka glasba. 18 4 narodne glasbe. 18.30 Delavska ura. 19.30 • - 19.50 4 lahke glasbe. 20-30 Simfonični orkester. 21 Lahka in plesna glasba. 21.45 •• 21.55 Predavanje v francoščini. 22.05 Narodna glasba.
*
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw
12.10 4 RO. 12 40 •. 13 30 O- 14 30 •-16-15 Pesmi. 16.45 Objave. 17 •. 17-15 Ogrske melodije. 18 Tehniški posveti. 18.30 Pisan večer. 18.45 čtivo. 19-15 •-19.25 Mednarodna vprašanja. 19.40 Glasba iz 17. stoletja. 20-20 Reportaža. 20-45 Operetni večer. 21-40 •- 22-10 Ciganska glasba. 23 •- 23-20 O- 0-05 •-
BUDIMPEŠTA H. 834.5-360 20 kw
20 • v madž., slovaščini in ruščini. 20.25 O-
HČ>RBY 265-1131 100 kw
12.05 Lahka glasba. 15 Recitacije. 15-30 Lahka glasba. 16.30 Razno. 17-30 Soli-stovski 4. 18 Zvonjenje. 18.10 O- 19-30 Operetni 4. 20-30 Recitacije. 21 Stara plesna glasba. 21.30 Kabaret. 22.15 Moderna plesna glasba. 22.45 •.
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni spored 7-30 •- 8 čas. O- 8.15 •. 10.30 šolska ura. 11.30 Poljudna ura. 16.30 Mladinska ura. 17 •. 17-15 Vojaški spored. 18-15 Objave.
Dnevni spored I. 12 Pianinski ??. 12.30 Operna glasba (O)- 12-50 Kulturni koledar. 13 •. 13.15 4 orkestra Cetra. 14 14-15 Reklamni 4- 14-45 •.
Dnevni spored II. 12 Opoldanski 4- 13 čas. •. 13-15 Operna glasba (O). 14 •- 14-15 Operna glasba. 14.45 15 Slušna slika. 15-30 Pisana glasba.
Večerni spored I. 19.15 Pesmi. 19-40 Za turiste. 20 Čas. • . 20-30 Tridejanka. 22 Simfonični koncert. 23 •. 23-15 Pisana glasba.
Večerni spored II. 19 Zborovni 19.30 Operna glasba. 20 čas. •. 20.30 Operetna glasba. 21.15 Pesmi in melodije. 22 Slušna slika. 22-10 Poljudna glasba. 22.40 Pisana glasba (O)- 23 •.
KOPENHAGEN 255.1-1176 10kw
7 Telovadba. 7.15 Telovadba. 8.30 Bogoslužje. 12 Opoldanski 4. 12.30 Poročila. 14 Plesna glasba. 14.40 Danske pesmi. 15 Popoldanski koncert. 17.40 Poročila. 17.50 O- 19 20 RO. 21.10 Kabaret. 22 •. 22-15 Plošče. 22.20 Plesna glasba.
RADIO AGEN 309,90
Programa nismo prejeli.
RIGA 238.5-1258 50 kw
18.50 Poljudne letonske pesmi. 19 •. 19.30 Harmonika. 20 •. 20.10 Letonske pesmi. 21.20 Slušna igra. 22 •. 22.20 Plesna glasba.
TOULOUSE 386.6-776 120 kw
Programa nismo prejeli.
VATIKAN	(kratkovalovna)
21 Predavanje v španščini (oddaja za Evropo, 48-47m).
12 = srednjeevropski čas = 11 zahodnoevropski čas (Greenwich) = 6 ameriški čas (New York). 19.84 m - 15-120 kc; 25.55 m - 11.740 kc 31-06 m - 9.660 kc; 48.47 m - 6.190 kc

Pokrajina v Severni Kanadi.
KONCERTI ©POROČlLAlO PLOŠČE 15
Pregled kratkovalovnih radijskih postaj
Spričo mednarodnega položaja, v katerem igra radio danes tako važno vlogo — nekateri ga imenujejo v sodobni vojni »nevidino fronto« — prinašamo pregledi vseh delujočih javnih
radijskih postaj na svetu. Seveda, imeti moramo dober radijski sprejemnik, da lahko kontroliramo posamezne postaje. Danes moremo poslušati poročila iz daljnih krajev le na kratko-
valovnih postajah. Zdaj v poletnih dneh se zaradi vremenskih motenj še bolj poslužujemo kratkovalovnih postaj, kjer je sprejem bolj čist kot na srednjih valovih.
JUGOSLAVIJA — Beograd 49,18 m	kc 6,100
ARGENTINA — Buenos Aires 19,62 m LRU kc 15,280 31,06 m LRX kc 9,660
AVSTRALIJA — Lyndhuret
31,32 m VLR kc 9,580
BELGIJA — Ruysselede 29,32 m ORK kc 10.330
Ceško-moravski protek-
TORAT — Podjebrady 25,34 m OLR-4-A kc 11.840 17,90 m OLR-5-A kc 15,230 25,51 m OLR-4-B kc 11.760
BRAZILIJA valovna dolžina 14,23 m PSA kc 21,080 20,08 m PSE kc 14,935 29,35 m PSH kc 10,220
KITAJSKA — Čunking 25,21 m X-GOY-y kc 11,900 16,85 m X-GOX-x kc 17,800
DANSKA — Skamlaebek 19,78 m OZH kc 15,160 23,51 m OZF kc 9,520
ZEDINJENE DRŽAVE valovna dolžina 13,95 m W-2-XAD kc 21,500 19,57 m W-2-XAD-b kc 15,330 31,40 m W-2-XAD-c kc 9,550 31,48 m W-2-XAF-c kc 9,530
18,87 16,80 31,02 49,18
16,81 19,63 25,34 48,58 48,99
Boundbrock NBC valovna dolžina
m W-3-XAL kc	21,630
m W-3-XL kc	17,780
m W-3-XAL-c kc	9,670
m W-3-XL-d kc	6,100
m m m m m
New York
W-2-XE-a
W-2-XE-d
W-2-XE-c
W-2-XE-d
W-2-XE-e
kc 17,830 kc 15,270 kc 11.830 kc 6,170 kc 6,120
Philadelfia
19,60 m W-3-XAU-a	kc 15,270
31,20 m W-3-XAU-b	kc 9,590
49,50 m W-3-XAU-c	kc 6,060
FRANCIJA — Pariš Mondial valovna dolžina 19,68 m TPA-2 kc 15,243 16,81 m TPA-3 kc 17,850 25,60 m TPA-4 kc 11,718
19,83 m TPA-6 kc 11,885 25,24 m TPA-7 kc 7,280
NIZOZEMSKA — Huizen-Phohi 16,88 m PHI kc 17,770 19,71 m PCJ kc 19,710 31,28 m PCJ kc 9,590
MADJARSKA — Szekesfehervar 19,51 m HAS-3-a kc 15,370 32,28 m HAT-4-b kc 9,125
ANGLIJA — Daventry
49,59	m	GSA	kc	6,050
31,55	m	GSB	kc	9,510
31,32	m	GSC	ks	9,580
25,53	m	GSD	kc	11,750
19,82	m	GSF	kc	15,140
16,85	m	GSG	kc	17,790
13,97	m	GSH	kc	21,470
19,66	m	GSI	kc	15,260
13,93	m	GSJ	kc	21,530
18,76	m	GSO	kc	15,180
19,60	m	GSP	kc	15,310
16,84	m	GSV	kc	17,810
30,96	m	GSX	kc	9,690
INDIJA — Delhi
31,28 m VUD-2-a kc 9,590 60,06 m VUD-2-b kc 4,990
Calcutta
31,48 m (a) kc 9,530 61,48 m (b) kc 4,880
24,25 m
ISLANDIJA
TFJ-7 kc 12,230
NIZOZEMSKA INDIJA Bandoeng 19,80 m YDC kc 15,150 27,27 m PLP kc 11,000 29,24 m PMN kc 10,260 31,41 m YOB kc 9,550
31,13 m 25,40 m 19,61 m 16,83 m 31,02 m 19,87 m 20,28 m 47,20 m 30,52 m 26,70 m
ITALIJA Rim
2-RO-3 2-RO-4 2-RO-6 2-RO-8 2,RO-9 2-RO-12 IQA-a IAC-c IRF-f IQY-y
kc 9,635 kc 11,810 kc 15,300 kc 17,820 kc 9,670 kc 15,100 kc 14,795 kc 6,335 kc 9,835 kc 11,673
NEMČIJA. — Zeesen,
31,38	m	DJA	kc	9,560
19,74	m	DJB	kc	15,200
49,83	m	DJC	kc	6,020
25,49	m	DJD	kc	11.700
16,89	m	DJE	kc	17,760
16,81	m	DJH	kc	17,845
19,85	m	DJL	kc	15,110
31,45	m	DJN	kc	9,540
19,63	m	DJO	kc	15,280
19,56	m	DJR	kc	15,340
13,99	m	DJS	kc	21,450
31,01	m	DJX	kc	21,450
25,42	m	DJZ	kc	11.801
		JAPONSKA		
25,63	m	JLG-3-a	kc	11,705
19,79 m		JLK-b	kc	15,160
16,87	m	JZL-c	kc	17,785
31,10	m	JLT-2-d	kc	9,645
25,42	m	JZJ-c	kc	11,800
19,82	m	JLV-3	kc	15,135
NORVEŠKA — Jeloy 31,48 m LKC-c kc 9,530 48,94 m LKJ-j kc 6,130
25,56 m 19,78 m 25,56 m 31,22 m
Oslo
(a)
(b)
(c)
(d)
kc 11,735 kc 15,170 kc 11,735 kc 9,610
PORTUGALSKA Emisora Nacional 19,71 m CSW-4-4 kc 15,215 27,17 m CSW-6-6 kc 11,040 30,80 m CSW-7-7 kc 9,740 41,32 m OSW-8-8 kc 7,260
ŠVEDSKA — Stockholm 19,80 m SM-5-SX kc 15,155
Motala
49,46 m SBO kc 6,065
25.63	m SBP kc 11,705 19,80 m SBT kc 15,155 31,46 m SBU kc 9,535
ŠVICA
20.64	m HBJ-j kc 14,538 26,31 m HBO-o kc 11,402
JUŽNO-AMERIŠKA UNIJA Roberts Heignts 31,50 m ZRH-a kc 9,523 49,94 m ZRH-b kc 6,007
Cap Kipneuval
49,20	m	ZRK-b	kc	6,097
31,23	m	ZRK-a	kc	9,606
		VATIKAN		
16,82	m	HVJ-a	kc	17,840
19,84	m	HVJ-b	kc	15,120
25,55	m	HVJ-c	kc	11,740
31,06	m	HVJ-d	kc	9,660
31,41	m	HVJ-e	kc	9,550
48,47	m	HVJ-f	kc	6,190
49,75	m	HVJ-g	kc	6,030
Dva odlična brata
sta osemelektronski in petelektronski aparat
RADIONE tipa 740 W in 540 W
Oba 9ta izdelek 9lovite dunajske tovarne ing. Nik. Eltz. -Imata sedem krogov, tri valovna območja, moderne jeklene elektronke, magično oko, regulator za selektivnost, zvočno kompenzacijo, prvovrsten koncertni zvočnik.
Tipa 740 W ima 8 elektronk, dvojno prestavo, dvojno magično oko, zaporn zoper motnje, rabi le 50 wattov toka ter stane 6300'— Din
Tipa 540 W ima 5 elektronk in rabi le 40 wattov toka. Stane 4600 — Din
„Radio" trfza v Ljubljani
Miklošičeva cesta 7 — Telefon 31-90
ZAHTEVAJTE PROSPEKTE!
RADIO
NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE SREDSTVO ZA SEZNANJANJE Z DOGODKI DOMA IN NA TUJEM; SKRBI ZA POUK — ZABAVO IN RAZVEDRILO; NUDI NAJCENEJŠI UMETNIŠKI UŽITEK.
DOLŽNOST VSAKEGA ZAVEDNEGA SLOVENCA JE, DA SE UVRSTI MED RADIJSKE NAROČNIKE
PRI
RADIOFONSKI ODDAJNI POSTAJI
V LJUBLJANI
BLEIWEISOVA 54
Seznani kratkovaloTnili postaj
MKC m kw
znak Postaja, država in čas oddaje
MKC m kw
znak Postaja, država in čas oddaje
4.90 4.95 4.99
5.14
5.15 5.97 6.00 6.00 6.00
6.00 6.01 6.01
6.02 6.03 6.03
6.03
6.04 6.01
6.04
6.05
6.05
6.06 6.06
6.07
6.08 6.09
6.09
6.10 6.10 6.10 6.10 6.10
6.11 6.12 6.12 6.13
6.13
6.14
6.15 6.19 6.41 6.61 6.67 7.07 7.22 7.28 7.28 7.35
7.50
7.51 8.46 9.12
9.34 9.46 9.50 9.50 9.50 9.50
9.50
9.51
9.52 9.52 9.52
9.52
9.53 9.53 9.53
9.53
9.54
9.54
9.55 9.55 9.55 9.55 9.55
9.55
9.56
9.56
9.57
9.57
9.58
9.58
9.59 9.59
9.59 9.59
9.59
9.60
9.60
9.61 9.63 9.65
9.65
9.66
9.66
61 10 60.61 10 60 10 58.31 58.3 50.26 50 50
49.96
0.5 1
2.5 1 7 0.1
49.96 5 49.92 30 49.92 1
49.83 49.75 49.75 49.75 49.67 49.67 49.67 49.59 49.59 49.5
49.46 49.41 49.33 49.26 49.24 49.2 49.2 49.18 49.18 49.18
49.1
49.02 48.98 48.94 48.9
48.83 48.78
48.47 46.8 45.31
44.94
42.43 41.55 41.21 41.18 40.81 40
39.95
35.44 32.88
5-40
100 30 25 20 5 10
10.-50 10 10 0.75 1.5 0.5 2.5 15 5 0.2 15-35 10 1
10-50 10
5 1
0.5
30 2
25 2 2 20 23
25-100 12 50 23 4 50 1.5
6
32.1	20
31.7	20
31.58	12
31.58	5
31.58	5
31.58	10
31.58	1
31.55	10-50
31.51	100
31.51	6
31.5 31.49
31.48
31.48
31.48
31.47
31.46
31.45
31.41
31.41
31.41
31.4
31.4
31.4
31.38
31.37
31.35
31.35
7
2.5
10 1 25 0.4 50 5-40 30 25 25 18 10 1
5-40 10 10 1
VUB2 VtJD2 VUD2 OKI MPT
PMY YV5RC XEBT ZRH CFCX
CXA2 OLR2A CJCX
DJC RW96 OLR2B HVJ WIXAL W4XB YDA GSA W8XAL W8XAU SBO OER2 VQ7LO ZBW2 OAX4Z ZRK ZRJ W3XAL W9XF YUA
GSL W2XE CXA4 LKJ CHNX
W8XK CJRO HVJ TIPG PRADO HBQ EAIBO I2ROH TPA4 JLG FET5 EAJ43 JVP LZA HAT4
HBD TAP PRF5 WK3ME HS8PJ XEWW OFD GSB ' RW96 OZF ZRH ZBW3
VUC2 LKC W2XAF VPD2 JZI DJN OLR3A TPB11 HVJ W2XAD VUB2 YDB DJA OAX4T WIXK KZRM
31.32 10-50 31.32 2
GSC
VLR
31.28 10 W3XAU 31.28 20 VK2ME
31.28	2
31.28	60
31.28	10
31.25	7
31.25	20
31.2	1
31.15	25-100
31.09	2
31.09 1 31.06 25 31.06 10
VK6ME PCJ VUD2 ZRK RAN YDB I2R03 CS2WA
IABA HVJ
LRX
IJombay (Indija) 13.00—18.30 Madras (Indija) <12.30—18.00 Delhi (Indija) 12.30—18.30 Praga (-češkoslovaška) 19.55—22.50 Bandoeng (Java) 10.30—17.00 Caracas (Venezuela) 24.00—04.00 Mexiko (Mehika) 16.00—06.00 Pretoria (Južna Afrika) 16.00—22.00 Montreal (Kanada) 13.45—07.00;
ne 15.00—04.15 Montevideo (Uruguay) 24.00—04.30 Praga (češkoslovaška) 19.55—22.50 Sydney (Avstralija) sr 13.00—18.00;
ne 16.00—17.30 Zeesen (Nemčija) 19.00—20.45 Moskva (Rusija)
Praga (češkoslovaška) 19.55—22.50
Vatikan (Italija)
Boston (U. S. A.) 0.100—01.45
Maami (U. S. A.) 19.00—21.00; 22.00—06.00
Tandjong
Daventry (Anglija)
Cincinnati (D. S. A.) 11.45—18.00
Filadelfija (U. S. A.) 01.30—05.00
Motala (švedska) 22.15—23.00
Dunaj (Nemčija)
Nairobi (Kenya)
Hong Kong (Kitajska)
Lima (Peru) 01.00—07.30
Capetown (Južna Afrika) 18.00—22.00
Johannesburg (Južna Afrika) 05.45—17.30
Bound Brook (U. S. A.) 02.00—05.00
Chicago (U.S. A.) 18.50—19.00, 23.00—02.50
Belgrad (Jugoslavija) 05.00—07.07;
17.00—22.00 Daventry (Anglija) Wayne (U. S. A.) 06.00—07.00 Montevideo (Uruguay) 21.00—03.00 Jelov (Norveška) 17.30—23.00 Halifax (Kanada) 13.00—0.5.15;
ne 18.00—05.15 Pittsburg (U. S. A.) Winnipeg (Kanada) 24.00—06.00 Vatikan (Italija)
San Jose ((Kostarika) 13.00—05.30 Riobamba (Ekvador) če 03.00—05.00 Društvo narodov (Švica) 21.15—21.30 Rim (Italija)
Salamanca (Španija) 20.00—11.00
Pariš (Francija)
Tokio (Japonska) 20.30—22.00
Burgos (Španija)
Tenerifč
Tokio (Japonska) 06.00—07.00, 18.00—19.00 Sofija (Bulgarija) 12.00—14.00 Budimpešta (Madžarska) 01.00—02.00;
ne 00.00—01.00 Društvo narodov (Švica) 01.00—02.45 Ankara (Turčija) 17.30—23.00 Rio de Janeiro (Brazilija) 22.45—24.00 Melbourne (Avstralija) 10.00—13.00 Bangkok (Siam) če 14.00—16.00 Mexieo (Mehika) Lahti (Finska) 18.15—23.00 Daventry (Anglija) 16.00—01.00, 03.00—06.00 Moskva (Rusija)
Skamlebaek (Danska) 02.00—05.00 Pretoria (Južna Afrika) 05.45—13.30 Hong Kong (Kitajska) 05.30—07.15;
09.00—15.30 Kalkuta (Indija) 07.00—09.00 Jelov (Norveška) 11.00—14.00 Schenectady (U. S. A.) 24.00—06.00 Suva (Fidži otoki) 11.30—13.00 Tokio (Japonska)
Zeesen (Nemčija) 04.00—15.00, 20.00—03.00
Praga (češkoslovaška)
Pariz Francija
Vatikan (Italija) 11.00
Schenectady (U. S. A.) 24.15—04.00
Bombay (Indija) 03.30—12.00
Soerabaja (Java) 10.30—16.30 ; 24.00—01.30
Zeesen (Nemčija) 20.00—10.00
Lima (Peru) 22.00—24.15
Millis (U. S. A.) 15.00—07.00
Manila (Filipinski otoki) 10.00—14.00;
21.30—23.00 Daventry (Anglija) Melbourne (Avstralija) 09.15—14.30 Filadelfija (U. S. A.) Sydney (Avstralija) 11.00—15.00;
15.30—17.30 Perth (Avstralija) 12.00—14.00 Huizen Holandska 02.00—03.00 Delhi (Indija)
Capetown (Južna Afrika) 05.45—17.45 Moskva (Rusija) Soerabaja (Java) 10.30—15.30 Rim (Italija) 20.36—03.00 Lizbona (Portugalska) to, če, so 22.00—01.00 Addis Abeba (Afrika) Vatikan (Italija)
Buenos Aires (Argentina) 13.00—13.45; 16.15—05.30
9.67 9.67 9.67 9.68 9.74 10.22 10.26 10.33 10.35 10.37 10.53 11.00 11.04 11.40 11.53
11.70
11.72 11.72
11.72
11.73 11.73
11.73
11.74
11.75
11.76
11.77
11.78
11.79
11.80 11.80 11.80 11.81 11.82 11.S3 11.84
11.84
11.85
11.86 11.87
11.87
11.88 11.88 11.90 12.23 20.00 13.63 14.53
14.71 15.10
15.10
15.11
15.12
15.12
15.13
15.13
15.14
15.16
15.17
15.17
15.18
15.20
15.20
15.21
15.21
15.22
15.23
15.24
15.25
15.26
15.27
15.28
15.29
15.30
15.31
15.32
15.33
15.34 15.37 17.31
17.75
17.76
17.76
17.77
17.78
17.79 17.82 17.82 17.82 18.11
21.45
21.46
21.47 21.50
21.52
21.53
21.54
21.55 21.63
31.02	25-100	I2R09	Rim (Italija) 19.37—
31.02	15-35	W3XAL	Bound Brook (U. S. A.) 02.00—07.00
31.01	5-40	DJX	Zeesen (Nemčija)
30,98- 10	T G V/A	Guatemala 15.00—15.30; Sum., 15.30.-05,00
30.18	CSW3	Lizbona (Portugalska)
29.35	12	PSH	Rio de Janeiro (Brazilija) 24.00—01.00 29.24	1.5	PMN	Bandoeng (Java)
29.04	9	ORK	Ruysselede (Belgija) 19.30—21.00
28.99	12	LSX	Buenos Aires (Argentina) pe 22.00—23.45
28.93 . .	EAIBO	Burgos (Španija)
28.48	10	JIB	Taihoku (Japonska)
27.27	1.5	PLP	Bandoeng (Java) 04.30—08.00, 10.30—16.20
27.17	5	CSW2	Lizbona (Portugalska)
26.31	20	HBO	Društvo narodov (Švica) 20.30—21.15
26.01	20	SPD	Varšava (Poljska) 24.00—03.00
25.64	0.75	SBP	Motala (švedska) 19.22.15, če, ne
02.00—03.00
25 6	2	CIRL	IVinnipeg (Kanada) 24.00—10.00
25 6	12	TPA4	Pariz (Francija) 01.00—06.00
25.6	25	TPB6	Pariz (Francija) 01.00—06.00
25.57	25	PHI	Huizen (Holandska)
25 56	5	LKQ	Oslo (Norveška) 07.00—11.40; 15.00—20.00
25.57	20	WIXAL	Boston (U. S. A.) 03.15—05.30
25.55	25	HVJ	Vatikan (Iiali-jaJ .. ..
25,53	10-50	GSD	Daventry (Anglija) 16.00-20,00, 22.00-06.00
25;51	30	OLR4B	Praga (češkoslovaška)
25.49	5.-40	DJD	Zeesen (Nemčija) 17.45—01.30 25.47	1	OFE	Lahti (Finska) 07.05—18.05 25.45	20	WIXAL	Boston (U. S..A.) 21.15—24.30 25.42	50	JZJ	Tokio (Japonska) 20.30—22.00
25.42	5-40	DJO	Zeesen (Nemčija) 22.50—01.30, -20.00—21.00
25.42	1.5	OER3	Dunaj (Nemčija)
25.4	25.-100 I2R04	Rim (Italija) 10.00—17.00
25.38	10-50	GSN	Daventry (Anglija)
25.36	10	W2XE	Wavne (U. S. A.) 21.30—04.00 25.34	5	CSW4	Lizbona (Portugalska)
25.34	30	OLR4A	Praga (češkoslovaška) 18.00—20.00,
pe 00.00—03.00
25 31	5-40	DJP	Zeesen (Nemčija)
25.29	10-50	GSE	Daventry (Anglija)
95 26	24	W8XK	Pittsburg (U. S. A.) 23.00-02.00
25 58	10	VUM2	Madras (Indija) 08.30—09.00
25*24	25	TPB7	Pariz (Francija) 02.30—06.00
25 24	12	TPA3	Pariz (Francija) 01.00—06.00
25.21'	25-100 I2R013	Rim (Italija)
24	52	7.5	TFJ	Reykjavik (Islandija)
25	20	RNE	Moskva (Rusija) 22	2	SPW	Varšava (Poljska)
20 64	20	HBJ	.Društvo narodov (Švica) 16.45—17.30; 08.50—09.45
Moskva (Rusija) Rim (Italija)
19 87	10	CSW4	Lizbona (Portugalska)
19 85	5-40	DJL	Zeesen (Nemčija) 16.40—17.15
1984	25	HVJ	Vatikan (Italija) 09.00—10.00
1984	5	SP19	Varšava (Poljska) 23.00—02.00
19 83	25	TPB11	Pariz (Francija)
19.83	20	W1XAL	Boston (U. S. A.) 17.00—18.30
19 82	10-50	GSF	Daventry (Anglija) 01.00-03.00, 13.00-16.0(5 20.00—22.00
19.79	50	JZK	Tokio (Japonska)
19 78	10	TGWA	Guatemala (Gvademala) 18.45—18.46
1978	6	OZH	Skamlebaek (Danska)
19 76	10-50	GSO	Daventry (Anglija) 03.00—06.00,
09.00—16.00. 20.00—01.00
19 74	20	TAQ	Ankara (Turčija) 11.30—13.00
19 74	5-40	DJB	Zeesen (Nemčija) 17.10—18.25, 22.50—01.30
19.72	20	W8XK	Pittsburgh (U. S. A.) 13.00—23.00
19.72	100	RW96	Moskva (Rusija)
19.71	60	PCJ2	Huizen (Holandska)
19 7	30	OLR5A	Praga (češkoslovaška) 12.00—14.00
19 68	12	TPA2	Pariz (Francija) 10.00—15.00
19.67	20	W1XAL	Boston (U.S. A.)	„„„ „„
19.66	10-50	GSI	Daventry (Anglija) 01.00—03.00, 16.00—20.00
19.65	10	W2XE	Wayne U.S.A.) 19.00—21.00
19.63	5-40	DJQ	Zeesen (Nemčija) 04.00—15.00, 20.00—03.00
19.62 7	LRU	Buenos Aires (Argentina) 14.0—16.00
19.61	25-100 I2R06	Rim (Italija) 16.00—
19.6	10-50	GSP	Daventry (Anglija) 20.00—01.00
19.58	30	OLR5B	Praga (češkoslovaška)
19.57	18	W2XAD	Schenectady (U. S. A.) 22.00—23.30
19.56	5-40	DJR	Zeesen (Nemčija) 12.00—13.00, 20.00—03.00 19.52 6	HAS3	Budimpešta (Madžarska) 15.00—16.00 17.33	10	W2XGB	Hicksville (U. S. A.) po, pe 17.00—18.00 16.9 2.5	ZBW5	Hong Kong (Kitajska)
16.89 5-40	DJE	Zeesen (Nemčija) 04.00—15.00,
ne 15.00—17.00
16.89	10	W2XE	Wayne (U. S. A.) 15.00—16.00
16.88	25	PHI2	Huizen (Holandska) 13.40—15.10
16.87	15-35	W3XL	Bound Brook (U. S. A.) 22.00—23.00
16.86	10-50	GSG Rim (Italija) 10.45—12.00
16.84	25-100 I2R08 Daventry (Anglija) 03.00—06.00, 09.00—23.00 16.84	10-50	GSV	Daventry (Anglija)
16.84	25	TPB3 Pariz (Francija) 15.30—17.00
16.56 5	LSY3	Daventry (Anglija) 09.00—16.00
13.99 5-40	DJS Zeesen (Nemčija)
33.99	20	W1XAL	Boston (Mass., U. S. A.)
13.97	10-50	GSH Buenos Aires (Argentina) pe 23.00
13.95	18	W2XAD Schenectady (U. S. A.) 14.00—18.00
13.94	10	W2XE Wayne (U. S. A.) 13.30—16.00
13.93	10-50	GSJ	Daventry (Anglija) 09.00—16.00
13.93 6	W8XK Pittsburgh (U. S. A.) 11.00—13.00
13.92	10-50	GST Daventry (Anglija)
13.87	25	W3XAL	Bound Brook N. J.. U. S. A.
20.38 15 RRRF 19.87 25-100 I2R012
številke za Imeni postaj povedo čas oddaje, če nI drage označbe, oddaja postaja ob istem časn vsak dan. Postaje, ki oddajajo 1® nekatere dni, imajo te dni označene s kraticami po(nedeljek), to(rek), sr(eda), če(trtek), pe(tek), soCbota), ne(delja).