NOVI TEDNIK NOVI TEDNIK d o O Jo:e Corovšek ŠT 22 CELJE. 3. 6. '93 CENA 1 1 O SIT GIcni m odqo.")"^i urednik NI B'Ciko 5'cme'cic Ravnateljica in bomba StranS. Mestni kulaki Domnevni bodoči lastniki hiše na Stanetovi 16vCeijusomaice ^ prezgodaj zagradiiiobčinsl(ozemilišče. Vroča tema na strani 9. Krščanske stranke enostavno ni Pogovor s škofom dr. Vekoslavom Grmičem ob njegovi JO-letnici. Stran 7. Astrološki kotiček Astroioginja Ivana svetuje bralcem. Stran 32. IZ VSEBINE: Ekskiuzivni intervju Genei3lKoni3dKolšek.Slian21. MMPF Kako je v Celju prepe vab in se veselila mladost Strani20,21. Žalec Krajnc nepreklicno odstopil. Stranž. Okolje Težave z bočkimisodi. StranS. Križanka Križanka v krogu-novost v slovenski enigmatiki. Stran 29. 2 UVODNIK Virus v Celfu Ko pred meseci sprva še nismo čisto natančno vedeli, kaj sproža burne polemike ob zvečine ponovnem ime- novanju ravnateljev osnovnih šol v konjiški in tudi nekaterih drugih slovenskih občinah, je zgodba o tem, da je treba tako kot vse rdeče direktorje zamenjati tudi vse rdeče ravnatelje, zvenela kot ponesrečena šala. Pa kaže, da tega glavni akterji nikoli niso niti jemali kot šalo. Celjani smo prvi takšen poskus preživljali pred me- seci, ob ponovnem imenovanju ravnateljice OŠ Lava. In takrat je enemu od poslancev, ki so najbolj naspro- tovali imenovanju, ušla tudi tista o njeni rdeči prete- klosti. Po dveh razpravah o ponovnem imenovanju Antonije Mešl za ravnateljico OŠ Frana Roša kaj taM- nega še nismo slišali. Le nekaj o tem, da sta bili šola in z njo ravnateljica ves čas miljenki socializma in privi- legiranki. Četudi bi s tem soglašali, še vedno ne vidimo argumenta, ki bi podrl strokovna priporočila o uspeš- nem pedagoškem in vodstvenem delu Mešlove v osnov- nem šolstvu. Pa ne, zamenjati jo je treba s figami v žepu in brez pravih kart na mizi. Rajši dajmo, okrcajmo novinarje, ki si — kdo bi si mislil kaj tako bogokletnega — drznejo poročati z javnih sej, pa vse tiste, ki že leta in leta pišejo strokovna nmenja. Saj res, le zakaj mora o rav- natelju svoje vedno povedati Zavod za šolstvo in šport? Zakaj, kot je bilo razbrati iz nekaterih poslanskih razprav, tega ne bi storila, denimo, ribiška družina ali pa društvo zobozdravstvenih tehnikov? Pa je najbrž vsaka nadaljnja beseda odveč. Tiste, ki je »virus menjav« že dodobra okužil, noben argument ne prepriča - škoda je le, da sami niso sposobni spraviti skupaj protiargumentov. V skupščini - sestavljeni iz politično še ne do konca profiliranih strank — ni posebej močne večine in šibke manjšine, zato bi bilo priznanje, da gre za politične odločitve, najbrž nespametno de- janje. In, ker v Celju nikakor ne moremo trditi, da gre za virusno epidemijo, bo zanimivo spremljati razplet tokratne zgodbe. IVANA STAMEJČIČ Zupan se ne da Primerjava konjiške občinske skupščine z otroškim vrtcem le za vrtce žaljiva Zadnje skupno zasedanje zborov konjiške občinske skupščine je ponovno klavrno propadlo. Tudi tokrat zaradi nesklepčnosti, ki pa jo je pov- zročil jezen odhod večine po- slancev z zasedanja. Župan Jože Baraga namreč ni hotel dati na glasovanje nezaupnice. Zase, jasno. Zbori so se sestali že pred skupnim zasedanjem. Vsi trije so podprli predlog, da bo v bo- doče skupščina sMepčna, če bo prisotna na skupnem zaseda- nju večina vseh poslancev (ne vsakega zbora posebej). To so na skupnem zasedanju tudi potrdili. Zbor združenega dela in družbenopolitični zbor pa sta tudi predlagala, da se skupno zasedanje nadaljuje s prekinjeno 18. sejo, ki se je zaradi nesklepčnosti končala pri glasovanju o nezaupnici županu. Zbor krajevnih skup- nosti pa je nasprotno sklenil, da s to točko nadaljujejo na prihodnjem zasedanju, vendar ne kasneje kot 30. maja, tokrat pa razrešijo pereča vprašanja, usodna za življenje in delo v občini in še posebej v krajev- nih skupnostih. Na skupnem zasedanju, pri- sotnih je bUo po 17 poslancev iz vsakega zbora, je večina po- slancev vseeno sprejela nada- ljevanje 18. seje na začetku za- sedanja, ko pa so prišli do tod, je župan Jože Baraga vprašal, če je k tej točki kakšna razpra- va. Ker je ni bilo, je točko kratko malo sklenil, češ, ni razprave, gremo naprej, k pro- računu. Kljub o^zorilu, tudi statutarne komisije, da bi mo- rali glasovati o nezaupnici, te- ga ni storil, in velika večina poslancev je jezno zapustila zasedanje. Ponovno naj bi se zbrali pred 5. junijem. Tako so se vsaj dogovorili v kratkem, a vročem pogovoru po odhodu večine poslancev. Takrat je Jože Baraga na {w- novne očitke, da bi nezupnico moral dati na glasovanje, de- jal: »Dal bi na glasovanje, če bi imel za to osnovo. Tega ni v statutu niti v poslovniku, krivde pa mi tudi niste doka- zali. Takšna so pravila, torej jih upoštevajmo!« Tega, da je večina poslancev zahtevala glasovanje, župan ni upošte- val, tudi razlage statutarne komisije ne (pred in med sejo). Eden izmed poslancev je lepo povedal, »če smo ta dva posta- vili, ju lahko tudi odstavimo« (župana in predsednika izvrš- nega sveta), drugi spet, da ge- neral brez vojske ni nič. Za- man. Skratka, edino, v čemer so si bili poslanci enotni, je bUo, da jim je pravzaprav čisto vseeno, kdo jim predseduje, samo da bi se stvari v občini premaknile z mrtve točke, da bi že vendarle sprejeli prora- čim, da bi v krajevnih skupno- stih vedeli, s čim lahko razpo- lagajo, kaj bodo lahko naredili in česa ne. Če se bodo do tega dokopali na prihodnji seji, pa je nemogoče predvideti. MILENA B.POKLIČ Po zapletu na zasedanju se je oglasil tudi državni svetnik Franc Ban: »Osebno sem pre- pričan, da je parlamentarna kriza v Slovenskih Konjicah tako globoka, da izhoda iz nje ni. Verjetno bo potrebno ugo- toviti, kdo je za to odgovo- ren... Brez glasovanja ne bo rešitve. Predlagam, da poišče- te pomoč iz republike - če tega ne boste storili, bom to kot svetnik sam predlagal.« Ocena za nazaj Celjski poslanci sprejeli poročila o lanskem Uelu skupščinskih komisij Brez posebnih pripomb so celjski poslanci minuli četr- tek sprejeli poročilo o delu skupščinskih komisij za pre- teklo leto. Slišati je bilo le dve razpravi, vezani na delo Teharske komisije in skupš- činske komisije za varstvo okolja. Predsednik Teharske ko- misije Janez Lampret je opo- zoril na neresno delo članov svoje komisije, ki je v zad- njih mesecih uspela zasedati le enkrat, pa še to na robu sklepčnosti. Člane komisije, ki se sej ne udeležujejo, je pozval, naj resno razmislijo o svojem poslanstvu, in v primeru, da ne želijo več aktivno delovati v komisiji, zaprosijo za svojo razrešitev. Poslanka SKD Majda Slo- kan je predsedniku Komisije za varstvo okolja prof. Sta- nislavu Pimatu zastavila vprašanje, kakšno je sploh delo komisije. Komisija se je namreč v preteklem letu se- stala samo dvakrat, od tega pa je bil le prvi sklic sklep- čen. Slokanova je še poočita- la, da se v komisiji bolj kot s celjsko ekologijo ukvarjajo s problemi varovanja okolja sosednjih občin. Prof.Pimat je na očitke odgovoril, da je poročilo za- jelo le obdobje lanskega leta. Priznal je, da je nesklepčnost velik problem pri delu komi- sije in ob tem poudaril, da je to morda tudi posledica tega, ker se je v preteklosti glas komisije le malo upošteval. »Prizadevanja za varovanje okolja ne poznajo občinskih meja, zato je naše vključeva- nje v reševanje in spoznava- nje ekoloških problemov so- sednjih občin povsem ra- zumljivo,« je še pojasnil. IS KOMEN"!"IRAMO Žalske igrice Ne hvali dneva pred veče- rom. Tako pravi star slovenski pregovor, ki človeku pride na misel ob zadnjih dogajanjih v žalskem parlamentu. Vse do- slej je bila namreč žalska obči- na nekakšen vzor v primerjavi s sosednjimi. Župan in pred- sednik vlade si nista bila v la- seh, poslanci so dokaj zgledno hodili na seje in - kot se temu reče - spravili skozi večino predlogov, ki jih je na mize položila vlada. Kakšen pe- klenšček jih je torej obsedel v zadnjem času? Nekaj poslancev se je tokrat najbrž modro odločilo, da bo najbolje, če na sejo sploh ne pridejo, saj udeležba ni bila ravno vzorna. So v ozadju strankarske igre, o čemer so nekateri poslanci sveto prepri- čani? Stranka demol^atične prenove najbrž ni glasovala proti kandidatki iz svojih vrst. V kmečki stranki so imeli pre- cej pripomb o prejšnji kandi- datki, ker je pač zaposlena v mlekarni, tolarat zatrjujejo, da se niso šli nobene kuhinje. Nenazadnje je predsednik ka- drovske komisije človek iz nji- hovih vrst, sama komisija pa se je načelno strinjala s ponu- jenim predlogom. V kuloarjih Liber^o-demokra tskestran-^ ke pa je bilo slišati takole: »Če bi se odločili, da zrušimo pred- sednika in vlado, potem bi se dela lotili tako, da bi izglaso- vali nezaupnico.« Obenem pa odkrito priznavajo, da v svojih vrstah nimajo človeka, ki bi v tem trenutku lahko postal mandatar in spravil skupaj novo žalsko vlado. Strankar- ske igre torej ne, pravijo vsi po vrsti. Drugi neuspešen krog voli- tev nove podpredsednice se da pogledati še z druge plati. Ni bilo malo poslancev, ki so pre- pričani, da takšne funkcije pač ne more opravljati profesorica pedagogike, pa čeprav ima ob tem še prvostopenjsko diplo- mo Višje upravne šole. Karkoh že je v ozadju, pa bi človek od poslancev - razen redkih izjem, ki to počno - pričakoval, da se krešejo mnenja in da narav- nost povedo svoje protiargu- mente. Doslej so brez vsake poštene razprave zavrnili obe kandidatki za podpredsedni- ško mesto, pa občinski prora- čun in verjetno bodo tudi v prihodnje še kdaj ubrali takšno pot. Poslanci izgubljajo čas in energijo le za nekatere stvari, kopica resničnih pro- blemov pa ostaja. Dokler bo večina v skupščinsko dvorano hodila le po potne stroške - dotlej pa vimenu davkopla- čevalcev - hvala lepa za takšen parlament. ntENA BAŠA Priznanja Žalčanom v žalski občini bodo letos praznovali občinski praznik na Ponikvi, poslanci pa so na zadnjem zasedcinju že dolo- čili dobitnike grbov in plaket. Grb občine bodo na slav- nostni seji podelili Francu Kosu za razvoj in napredek kraja, Francu Tkavcu za dolgoletno aktivnost na področju gasilstva, Ivanu Jelenu za prispevek k razvoju krajevne skupnosti Ponikva ter varstvu okolja. Kulturnemu dru- štvu Ponikva za dolgoletno delo ter Milanu Lesjaku za uspešno delo zborovodje. Plakete občine pa bodo na Ponikvi prejeli: Martin Potočnik s Ponikve, Ivan Leber iz Šešč, Konrad Brunšek iz Andraža, prof. dr. Marija Petrov Slodnjak iz slovenskega kluba Oton Zupančič ter odbor za organiziranje prireditve Družina poje iz Andraža. m Certifikati tudi za nove državijane LJUBLJANA, 2. junija (Slovenec) - v nadaljevanju seje državnega zbora so po- slanci sprejeli zakon o spremembah in dopolni- tvah zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Niso pa ponovno glasovaU o t. i. Kupšetovem amand- maju, po katerem bi iz brezplačne delitve lastnin- skih certifikatov izločili nove državljane, čeprav so to zahtevali poslanci SLS in obeh skupin SNS. Kakšni bodo certifikati? CELJE - 2 junija (Delo) - Republiška vlada doslej še ni razpisala nikakršnega natečaja v zvezi z obliko- vanjem in tiskanjem last- ninskih certifikatov. Celj- ski Cetis je sicer že izdelal nekaj predlogov oziroma vzorcev certifikatov, ki pa so le slepo ugibanje, dokler ni jasno, ali bodo ti papirji tudi telmološko zaščiteni. Slovenski parlament pa mora najprej sprejeti navo- dila o razdelitvi lastnin- skih certifikatov državlja- nom Slovenije, šele potem bo objavljen natečaj za iz- delovalce. Pomočnik glav- nega direktorja Cetisa Bo- jan Borštner je dejal, da je Cetis v nekaj dneh sposo- ben stiskati lastninske cer- tifikate, če bi šlo za pre- prost tehnološki postopek, ustrezna zaščita teh certifi- katov pa bi seveda podalj- šala njihovo izdelovanje. Državni svet tokrat v Ceiju CELJE, 2. junija - Zase- danje državnega sveta to- krat za spremembo ni bilo v Ljubljani, ampak v Na- rodnem domu v Celju. »Svetniki« so razpravljali o dveh zelo pomembnih točkah: o izhodiščih za obravnavo zakona o lokal- ni samoupravi in o predlo- gu zakona o spremembah in dopolnitvami zakona o lastninskem preoblikova- nju podjetij. Odločbe o dohodnini že konec tedna LJUBLJANA, 2. junija (Republika) - Direktor re- publiške uprave za javne prihodke Ivan Roje je na novinarski konferenci po- vedal, da bodo prve odloč- be o dohodnini za lansko leto dobili občani Trbovelj, Hrastnika in Murske Sobo- te in to že konec tedna, naj- prej pa bodo poslali odloč- be tistim, ki niso uveljavili olajšav za vzdrževane dru- žinske člane. Krajnc nepreklicno odstopil PreUseUnlk žalske vlade otJstopa - Poslanci pa so mu Izglasovali zaupnico Minuli četrtek smo pričakovali vroče zasedanje žalskega parlamenta, ker je bila na dnevnem redu urbanistična zas- nova naselja Žalec in v njej za mnoge sporna prometna ureditev Žalca. Seja je bila res vroča, toda ne zaradi prometa, ker se bodo o tem prepričevali na eni prihodnjih sej. Temperaturo so dvigova- la številna glasovanja in nepreklicen od- stop predsednika žalskega izvršnega sve- ta Borisa Krajnca. Zapletlo se je pri izvolitvi nove pod- predsednice žalske vlade in sekretarke za družbenoekonomski razvoj. Že pred časom je Boris Krajnc po odhodu bivše podpredsednice Danice Jezovšek-Korent predlagal na njeno mesto Marjano Ma- jerle, s čimer se poslanci niso strinjali. Tokrat je predlagal Maro Mohorko, sicer direktorico žalskega vzgojnovarstvenega zavoda Janka Hermana. Nihče izmed po- slancev o tem predlogu ni razpravljal, na volitvah pa je za Mohorkovo glasovalo 28 poslancev, 24 jih je gljisovalo proti. Za govorniški oder je potem stopil Bo- ris Krajnc in dejal, da ga preseneča tak- šen izid, da očitno ni sposoben p>oiskati človeka po volji poslancev, ker pa brez sekretarja za dioižbenoekonomski razvoj ne more zagotavljati kvalitetnega in od- govornega dela vlade, zahteva, da po- slanci sprejmejo njegov nepreklicni od- st(m. Zupan Milan Dobnik je njegovo zahte- vo zavrnil, saj sta vlada in skupščina doslej dobro vozili, poslancem pa predla- gal, naj odstopa ne sprejmejo. Spet se je oglasil Krajnc in prepričeval poslance, naj se nikar ne trudijo. Tudi če mu izgla- sujejo zaupnico, bo težko našel primer- nega človeka, ker preprosto ni ljudi, ki bi hoteli prevzeti takšno ali drugačno funk- cijo na občini. Še posebej leto dni pred iztekom mandata. Svoje mnenje so pove- dali tudi iwslanci. Jelka Srebre je meni- la, da bi bilo naj pametneje, če bi človeka iskali v lastni hiši, Janez Šketa je bil prepričan, da gre za strankarska na- sprotja, da so predsedniku zasadili nož v hrbet in da se bodo nasprotovanja po- navljala tudi v prihodnje. Iz vrst SDP, njihova poslanka je tudi Mara Mohorko, je potem prišla pobuda, naj sejo prekinejo, ker se bo sestal po- slanski Idub. To so v resnici storili, še prej pa se dogovorili, da bodo ponovno glasovali o predlagani podpre^ednici. Pa ni bilo več potrebno, ker je odstopila Mohorkova. Svojo odločitev je pojasnila z besedami, da je to po odstopu predsed- nika pač njena dolžnost, poslancem pa odkrito povedala, da je pričakovala vsaj konkretna vprašanja, račimala, da bo morda predmet obračunavanja v parla- mentu, ne pa tega, da se bodo stvari zaostrile do takšnih skrajnosti. Prepričevanj pa še vedno ni bilo konec, najwsled so poslanci spet odkorakali v poročno dvorano in glasovali o zaupni- ci predsedniku. Rezultat: za odstop Krajnca je glasovalo 21 poslancev, proti jih je bilo 33. Poslanci torej niso sprejeli odstopa predsednika, vendar je Boris Krajnc še nekajkrat p>onovil, da nepre- klicno vztraja pri svojem o^topu, kar naj bi pomenilo tudi padec celotne žalske vlade. Ampak resnici na ljubo, po konča- ni seji niti ljudje na občini niti poslanci niti sama predsednika niso znali jasno odgovoriti, aU Žalčani še imajo vlado aU pa se morajo pognati v lov za novim mandatarjem. IRENA BAŠA ■NOVI wm Glavni in odgovorni urednik: Branko Stamejčič. Pomočnica odgovornega urednika: Milena Brečko- Poklič. Uredništvo: Marjela Agr^, Irena Baša, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeran- ko, Edo Einspieler, Edi Mas- nec, Urška Selišnik, Ivana Stamejčič, Željko Zule. Teh- nični urednik: Franjo Boga- di. Oblikovanje: Minja Baja- gič. Tajnica uredništva: Moj- ca Marot. Naslov uredništva: Trg V. kongresa 3 a, Celje. Tele- fon: (063) 29-431, fax 441-032. Št. 22 - 3. junij 1993 3 Ravnateljica in homba Wrodeknrno poslansko razpravo o ponovnem Imenovanju Antonije Mešl za ravnateljico OŠ Frana Roša Je prekinila - vest o bombi v celjski občinski zgradbi Obetaven začetek skupščin- skega zasedanja je minuli če- trtek po dolgem času nakazo- val, da bodo celjski poslanci pod streho spravili prav vse v dnevnem redu napovedane točke. Brez težav so namreč sprejeli dnevni red zasedanja, se izrekali o točkah zadnjega, zaradi nesklepčnosti prekinje- nega zasedanja, in obdelali dobro polovico za 33. skupno sejo napovedanih tem. Potem pa se je - ob razpravi o tem, ali poslanci soglašajo s ponovnim imenovanjem Antonije Mešl za ravnateljico OŠ Frana Roša - zataknilo. Najprej z vroče- krvno, dolgotrajno in razvle- čeno, a žal brez pravih argu- mentov podprto razpravo, po- tem pa še — k sreči - z lažnim obvestilom o tem, da je v pro- storih občinske skupščine na- stavljena bomba. Poslanci so v rekordnem ča- su opravili z nadaljevanjem prejšnjega zasedanja (poročili o uresničevanju programa 4. občinskega samoprispevka in delu skupščinskih komisij, odlok o plakatiranju in na- meščanju reklam, prostorska dokimientacija), še bolj pa s prvim delom rednega s^pš- činskega zasedanja. Tako, de- nimo, za sprejem občinskega proračuna niso potrebovali ni- ti 10 minut. Brez posebne raz- prave so v skupščini sprejeli tudi občinski sanacijski pro- gram za varstvo zraka do leta 2000, ki pomeni hkrati tudi prve v skupščini verificirane ukrepe za izboljšanje zraka v Celju ter možnost, da se ob- čina poteguje za repubUški ekološki denar. Razpravo o tem, ah bodo poslanci podali soglasje k po- novnem imenovanju Antonije Mešl za ravnateljico OŠ Frana Roša je morda še najbolje oce- nil Mirko Fric Krajnc, ki je ugotovil, da gre pri vsem sku- paj za mešanico stroke, politi- ke in osebnih interesov, torej za golaž! Po krepki uri ponav- ljanja dolgoveznih razprav ter številnih poskusov, da bi celo- ten poslanski zbor sploh izve- del, zakaj nekateri nasprotuje- jo imenovanju Mešlove, je me- nil da bo še najbolje, če se z razpravo prekine in poslanci pač glasujejo po svoji vesti. Že pred njim je podobno predlagal tudi Ivan Lenko, ki se je med drugim vprašal, ka-. ko bo javnost reagirala ob dej- stvu, da poslanci ključnemu občinskemu dokvmientu - pro- račimu — namenijo le borih 10 minut, o tem, ali soglašajo z imenovanjem ravnateljice na eni sami osnovni šoli pa raz- pravljajo krepko uro. Anka Aškerc je ob dejstvu, da kan- didaturo Mešlove podpirajo vse strokovne ustanove, upra- vičeno pričakovala, da bodo zagovorniki njenega ne-ime- novanja vsaj pov^ali, zakaj so tako odločno proti. Pa do tega ni prišlo, in tudi do glaso- vanja ne, saj je župan Anton _ Boječ okoli 11. ure kljub nego- dovanju poslancev zasedanje prekinil za pol ure. Zakaj, se je v skupščinski avU hitro razvedelo, prva na- migovanja o v občinski zgrad- bi podtaknjeni bombi pa so potrjevali tudi možje v mo- drem, ki jih je bilo polno na vsakem koraku. Anonimen klic o bombi, ki naj bi bila v prostorih občinske zgradbe, je za dobro uro prekinil skupš- činsko zasedanje, le-to pa se je nekaj po 12. uri nadaljevalo. Žal je ob 41 prisotnih poslan- cih manjkal eden iz vrst Zbora združenega dela, zato glasova- nje ni bilo več mogoče. Vroča razprava o (ne)imeno- vanju Mešlove, pa najbrž nič manj razgreta o preimenova- nju nekaterih celjskih ulic ter uvedbi nadzora nad poslova- njem Javnega podjetja Komu- nala Celje ostaja poslancem za prihodnje zasedanje. IVANA STAMEJČIČ Foto: EDI MASNEC Celjski župan Anton Roječ je poslance in občinske uslužbence pohvalil, ker so disciplinirano in brez kančka panike zapustili občinsko zgradbo. Na trgu pred občino pa je bilo slišati marsi- kaj - od nedolžnih poslanskih šal do opazke mimoidočega, da bi bilo res najbolje »vse skupaj spustiti v luft.* Čeprav ni čisto jasno, ali je mislil na poslance ali občinske uslužbence, bi bilo najbrž vseeno smiselno nekaj prihodnjih skupščinskih zasedanj pozorneje spremljati telefonske klice, da si »bombaški* anonim- neži podobnih neokusnih šal ne bi več privoščili. Celjski turistični dnevi Priprave na Celjske turistič- ne dneve v okviru Poletja v Celjti-Knežjem mestu obeta- jo, da bo Celje v tem času te- meljito spremenilo svojo vsak- danjo podobo. Prizorišča do- gajanj bodo ulice in trgi v sta- rem mestnem jedru, predvsem pa celotna Stanetova ulica, Tomšičev in Špitalski trg pri Vodnem stolpu, prireditve pa bodo tudi na dvorišču Protha- syjevega dvorca, v Narodnem domu ter po dolgem času spet na Starem gradu. V četrtek, 17. junija, bo z ra- zličnimi zabavnimi priredi- tvami v mestu in s predstavo SLG Celje Hermcin Celjski za- četek Celjskih turističnih dne- vov, drugi vrh pa bo 24. junija na predvečer Dneva državno- sti, ki ga bo Celje obeležilo s proslavo in veliko ljudsko veselico. Zaključek bo z Dne- vom odprtega Radia Celje v petek, 25. jvmija, ko bo v Ce- lju državno prvenstvo v vleče- nju vrvi in mednarodno kino- loško tekmovanje. Vmes pa še vrsta kultvimih in zabavnih prireditev - ponovitvepredstav Herman Celjski na Starem _ gradu ter Kri in košute v Špi- talski kapeli, predstava KUD Zarja Tmovlje Zojkino stano- vanje, revije pevskih zborov in oktetov, nastopi folklornih skupin iz Celja, Kompol, Lan-- cove vasi in Laškega, koncerti Celjskega godalnega orkestra in revijskega orkestra Žabe, promenadni koncerti godb na pihala in nastopi mažoretk ter plesnih skupin, brezplačne filmske predstave v Letnem kinu... Ob tem pa še popular- ni ansambli kot so Agropop, Pop design in Čuki, ki se jim bodo pridružile znane celjske glasbene skupine, ter na praz- nični predvečer še ognjemet s Starega gradu. Trgovci in gostinci, ki so za- mudili prvi prijavni rok, se lahko še prijavijo pri Turistič- nem društvu ali zvezi na Tom- šičevem trgu 7 v Celju. Proračun sprejet Skorajda brez razprave so poslanci celjske občin- ske skupščine sprejeli od- lok o letošnjem občinskem proračunu.. Težak je dobre 2,8 mili- jarde tolarjev, za 3 odstot- ke proračimske vrednosti oziroma 84,5 milijona to- larjev pa se lahko v občini tudi dolgoročno zadolžijo. Vendar pa lahko občina po obstoječih predpisih naja- me posojilo le za investicije v komunalne objekte. S sprejemom proračvmske- ga odloka so poslanci pod- prli tudi odločitev občin- skega IS, da redno preverja poslovanje vseh proračun- skih porabnikov, ter mož- nosti medletnega finančne- ga usklajevanje med posa- meznimi področji. Celjski poslanci so že os- nutek občinskega proraču- na sprejeli soglasno, v ob- činskem IS pa so ob pripra- vi proračvmskega predloga - čeprav vsebinsko ne od- stopa od osnutka - poskrbe- li tudi za vse odgovore na poslanska vprašanja in po- bude. Proračun so tako v skupščinski dvorani sprejeli s 36 glasovi za in 4 vzdržanimi. IS BOSANSKE VOJNE VIHRE LIbanonIzacIja Bosne Piše: Slaven Bosnic Zdi se, da Bosna in Hercego- vina preživlja svoje zadnje dneve. Od Bosne so utrujeni svetovni politiki, utrujeni so intelektualci, ki predstavljajo dežurno zavest sveta, pa tudi televizijska poročila ne morejo več ponuditi nič pretresljive- ga. Vse pretresljivo in zgraža- nja vredno je že posneto. Koga še lahko razburijo prizori grozljivega granatiranja civil- nih ciljev, masakri in zapira- nja ljudi v taborišča? O dogovoru velikih sil ni treba izgubljati besed, saj po- meni svojevrstno kapitulacijo sveta in še eno zmago »pravo- slavne osi« Rusija-Grčija-Sr- bija. Sankcije proti Srbiji niso dale nika^nih rezultatov. Končno, ekonomske sankcije niso dosedaj strmoglavile še nobenega diktatorja. Castro, Husein in Miloševič še naprej suvereno vladajo in politika nobenega od njih še ni dožive- la nikakršne pozitivne tran- formacije. Srbi so svojo ofenzivo usme- rili v dve smeri, v severno in vzhodno Bosno. Tisti trenutek, ko bodo uničili obrambne sile v Brčkem in Goraždu, se bo lahko reklo, da je bosanska zgodba končana. Pod srbskim škornjem bo 70 odstotkov ozemlja, Hrvati pa so zase vze- li 25 odstotkov bosanske drža- ve. Muslimani, čeprav najšte- vilnejši narod, bodo namešče- ni v nekaj enklav - karanten, ki so jih svetovni modreci imeno- vali »zaščitena območja«. Kakšno je življenje v teh zašči- tenih območjih se najbolje vidi na primeru Srebrenice. Danes tam ljudje umirajo od žeje (ne samo od lakote, kot se to obi- čajno misli), ker so Srbi zaprli vodovod. Sile Združenih naro- dov pa lahko samo registrirajo takšna izživljanja srbske stra- ni. Vasi okrog Goražda je srb- ska vojska v zadnjih naletih popolnoma požgala, reke be- guncev pa so se dneve in dneve vile proti mestu. Okrog Goraž- da so nakopičene ogromne vo- jaške zmogljivosti, s padcem tega mesta pa bi Srbi zaokro- žili svojo vojaško zmago. Najverjetneje se bo tudi na primeru Goražda ponovil isti scenarij: to področje bodo še nekaj dni topniško obstrelje- vali, potem pa bodo vse uniči- li, Srbi pa bodo pristali na to, da se mesto obravnava kot zaščiteno območje. To, da bo- do ljudje brez upanja umirali v tem mestu, v popolni blokadi srbskih sil, nikogar več ne za- nima. Z druge strani so bosansko- hercegovski Hrvati lahko za- dovoljni. Dobili so več, kot so lahko pričakovali in edino, kar jih še zanima, je stanje status quo. Če k temu prištejemo še odkrite pogovore s srbsko stranjo okrog deTitve ozemlja in vzajemno sodelovanje glede likvidiranja bosanskih enot v srednji Bosni, potem je jas- no, da Bosna razpada. Kaljen razplet lahko pričakujemo? Enostavno, muslimanska stran potrebuje počitek, zato se trenutno lahko govori samo o koncu prve faze bosanske vojne. Zdaj sledi čvršče orga- niziranje armade Bosne in Hercegovine, intenziviranje vojne industrije in ilegalna na- bava orožja v večjih količinah. Sile legalne Izet^goviču šte- jejo ofarog 50 tisoč ljudi, za orožje pa je pripravljeno po- prijeti še okrog 100 tisoč borcev. P*rava vojna v Bosni se torej šele začenja. Do sedaj je šlo samo za masakriranje civili- stov, genocid in rušenje. Vojna v Bosni še zdaleč ni končana: glede na neodločnost svetovne skupnosti je libanonizacija Bosne neizbežna. Ustanovile se bodo privatne vojske, ki bo- do imele različne motive za bojevanje. Eni se bodo bojeva- li zaradi ropanja, drugi zaradi maščevanja, tretji iz patriot- skih razlogov, največ pa bo ti- stih, ki se bodo preprosto mo- rali boriti, ker jim nič drugega ne bo preostalo. Eksperiment z »zaščitnimi območji« se že sedaj lahko proglasi za neuspelega, vendar tudi za nesmiselnega. Da je v Bosni bilo potrebno reagira- ti, bo mednarodna skupnost dojela šele potem, ko se bo voj- na razširila na jugovzhod Bal- kana, tedaj pa bo že prepozno. Stavka učiteljev Po podatkih iz začetka tedna so se za stavko pred koncem šolskega leta uči- telji na Celjskem (vključeni v Sindikat vzgoje, izobra- ževanja in znanosti ter Svobodne sindikate) odlo- čili z veliko večino. Opozorilna stavka je bila včeraj, v sredo, zadnji dve šolski uri v vsaki izmeni, prav tako pa pouka ne bo tudi jutri, v petek. O nada- ljevanju stavke (od prihod- nje srede do konca tedna, potem pa spet vse tja do konca šolskega leta) se v sindikatih še odločajo, kot smo izvedeli v torek pa na prve ponudbe s strani vlade (izhodiščna plača 25.600 tolarjev bruto in re- ^es v višini 25.000 tolar- jev) na Celjskem ne prista- jajo. V teh dneh se pogaja- nja še nadaljujejo. IS V nedeljo pohod v Galiciji Planinska sekcija iz Galicije v žalski občini bo to nedeljo organizirala tradicionalni po- hod po obronkih krajevne skupnosti Galicija. Planinci se bodo zbrali ob 8.30 pred po- družnično šolo v Veliki Pireši- ci in zatem nadaljevali pot preko Gorce, Hramš in Zavr- ha. Pohod bodo zaključili pri planinski postojanki na Šent jungerti. ® KOMENTIRAMO jVlamlJIva oblast Ohromelost in nedelo urad- ne pohtike v mozirski občini se nadaljujeta tudi po sklicu petkovega skupščinskega za- sedanja. Tokrat se je zataknilo v zboru združenega dela, seje se je udeležilo le osem poslan- cev, pa tudi v zboru krajevnih skupnosti je zmanjkal en po- slanec za dvotretjinsko večino. Še vedno namreč velja, da je treba v Mozirju izvohti novega izvršnika, ker naj bi Božiču izrekli konstruktivno nezaup- nico, in novega župana, ki je odstopil. Vendar se je v mozirski skupščini zgodila manjša ne- navadnost, poslanci so namreč zahtevah, naj vse odsotne »od ljudstva izvoljene« pokličejo domov oziroma v službo. Pri- sotni poslanci so obljubili, da bodo počakali. Seveda z na- mero po kasneješem zasedanju SO ni bilo nič, saj odsotni po- slanci niso bili dosegljivi. V mozirski občini nič pre- tresljivo novega, bi lahko skle- pali. Vendar se v SO dogaja nekaj novega. Poslanci so se očitno začeli zavedati, da je s to skupščino nekaj^udo na- robe. Ali gre za obstrukcijo ali za nezanimanje ah za navadno lenobo, to so vprašanja raz- prave. Vendar so poslanci v razpravah opozarjali, da je treba nekaj premakniti v ko- rist življenja in dela občanov ter občine nasploh. Nujno po- trebujemo odločitve skupšči- ne, so opozarjali. Pojavlja se kup vprašanj, nedokončanih razprav in nesprejetih skle- pov. Gospodarstvo v občini je skoraj v katastrofalnem polo- žaju, skupščina pa se ukvarja le sama s sabo, z obtožbami in žahtvami. Temu je treba nare- diti konec, tega so se, vsaj po razpravah sodeč, zavedli tudi mozirski poslanci. Naslednje nadaljevalno za- sedanje mozirske skupščine naj bi bilo predvidoma pri- hodnji teden. Se bo nabralo dovolj poslancev, da bi odlo- čali o novih vladajočih v mo- zirski občini, saj očitno brez novih imen v vodstvu SO in izvršnega sveta poslanci niso pripravljeni niti na osnovno delo? To zasedanje naj bi bilo odločilno, kajti če SO ponovno ne bo sklepčna, bo popolnoma jasno, da so poslanci pod ne- kim pritiskom. Takrat bo mož- no tudi na glas povedati, kdo na koga in zakaj pritiska. Oblast očitno prija, saj se je v mozirski občini marsikdo na žalost ni pripravljen odreči, pa čeprav s tem hromi delo občin- ske skupščine in ubija življe- nje v občini. URŠKA SELIŠNIK Št. 22 - 3. junij 1993 4 Stečaj Bora Laško še v zraku? Preko 100 milijonov tolarjev Izgube - Novo poilteUe v dogovoru z banko In laško občino? Delavski svet Bora Laško je pred desetimi dnevi predlagal uvedbo stečajnega postopka. Da je to' najhitrejša rešitev problemov, meni tudi sedanje vodstvo podjetja. Milica Do- banovič, ki v območnem sindi- katu pokriva področje lesar- stva pa je povedala, da bodo na prvem naroku poskušali preprečiti stečaj in s tem zago- toviti delo kar največjemu šte- vilu zaposlenih. Kje so razlogi, da je to laško podjetje, ki si je med prvimi v Sloveniji priborilo znak slo- venske kakovosti, danes tik pred stečajem? Vršilec dolžno- sti direktorja Mojmir Mimik je povedal, da so imeli lani ob devetmesečju 60 milijonov to- larjev izgu^. »Zaradi določe- nih pozitivnih trendov smo potem ocenjevali, da bo izguba konec leta manjša, kljub vse- mu pa smo poslovno leto zak- ljučili s 96 milijoni tolarjev iz- gube. Skupaj z izgubo iz pre- teklih let ima podjetje danes 102 milijona tolarjev izgube. V takšnih razmerah nam ban- ka ne daje več kreditov, po- djetje samo pa tudi nima de- narja za normalen potek pro- izvodnje.« Delavci sami - v Boru jih je 185 - naštevajo še vrsto dmgih razlogov, zaradi katerih je po- djetje zabredlo v sedanje teža- ve. Bor Laško je že nekaj časa brez pravega vodstva. Direk- tor Alojz Pušnik je v bolniški že od novega leta, stvari po- skuša reševati vršilec dolgo- sti, od februaija so tudi brez glavne račimovodkinje, ki je podjetje zapustila takoj za di-^ rektorjem. Delavci nadalje pravijo, da so vse doslej del^i normalno, dela je bilo dovolj, tako da je bilo treba za delo poprijeti tudi ob sobotah in iz- ven delovnega časa. Ob mar- čevskem štrajku, ki so ga pov- zročile predvsem neizplačane plače, so delavci zahtevali, da se izločijo programi, ki prina- šajo izgubo ter da se spremeni organizacija dela. Po njihovi oceni namreč podjetje ne more imeti tehničnega direktorja, ki svoje delo opravlja samo po- godbeno. Nadalje so zaposleni takrat zahtevali, da se vodil- nim zmanjša plača za 20 od- stotkov, pa je bilo čez 14 dni menda spet vse po starem. V zvezi s stečajem ljudje pra- vijo, da je delavski svet zdaj res predlagal uvedbo stečajne- ga postopka, vendar so to sto- rili na pobudo vršilca dolžno- sti direktorja, ker bodo na ta način menda lažje prišli do ne- izplačanih aprilskih in maj-' skih plač, preko sodišča pa bo- do lahko iztožili še pripadajo- čo razliko po kolektivni po- godbi, regres in jubilejne na- grade. Sl^atka, delavcem je bilo rečeno, da je njihova last- na pobuda za stečaj najhitrej- ša pot za rešitev sedanjih te- žav, čeprav si ljudje želijo, da bi podrobneje raziskali vse vzroke, ki so podjetje pripelja- li na takšno pot. Zaposleni se obenem še sprašujejo, kam je šel ves denar, ki so ga dobUi v podjetju. Proizvodnja je bila v glavnem plačana vnaprej z avansi, v podjetju so dobili tudi denar za šolanje ljudi, pa potem šolanja niso plačev^i, trdijo delavci. »Vedno smo sli- šali odgovore, da gre denar za plače, po drugi strani pa so nam spet govorili, da se denar za plače sposoja na sivem trgu. Žaga In proizvodnja za domače tržišče v Boru Laško danes dela še približno polovica delavcev, ostali so na dopustu. Ljudje pravijo, da morajo dokončati naročila in obveznosti iz pre- teklosti. »Delamo zastonj, plač nismo dobili niti aprila niti maja, ljudje nimajo več denar- ja, da bi si plačali prevoz na delo, v kratkem pa nas očitno čaka samo zavod za zaposlo- vanje,« menijo delavci. Vršilec dolžnosti direktorja Mimik pa je v začetku tega tedna pove- dal, da se dogovarjajo z Ljub- ljansko banko ter laško obči- no. Če bodo pogovori uspeli, potem naj bi ustanovili novo podjetje, obenem pa iščejo ste- čajnega upravitelja, ki bo poi- skal zdravo jedro v nekdanjem Boru. Po Mimikovi oceni bi lahko brez izgube poslovala žaga ter proizvodnja za doma- če tržišče, v novem podjetju bi lahko zaposlili 50 do 100 ljudi. Milica Dobanovič, ki v sindi- katu pokriva področje lesar- stva, pa je pojeisnila, da so v reševanje razmer v Boru La- ško vključili tudi republiški sindikat. Po njenih besedah bodo poskušali doseči dogovor z banlco, na prvem naroku pa naj bi preprečili stečaj in se namesto tega dogovorili za na- daljevanje proizvodnje. Doba- novičeva ocenjuje, da bi na ta način lahko zagotovili delo za 120 delavcev. Vprašanje pa je, če bo samo nadaljevanje pro- izvodnje rešitev za ta laški ko- lektiv. Očitno bo treba naredi- ti rez s preteklostjo, še zlasti zato, ker Borovi dolgovi sku- paj z obrestmi danes znašajo že približno 180 milijonov to- larjev. To pa je menda precej več kot znaša vrednost po- djetja. IRENA BAŠA Med ljudmi v Boru Laško je precej nejasnosti o tem, kakšni strošU so povezani s predlaga- njem stečaja. Ladislav Kaluža iz celjskega sindikata pojas- njuje, da plača varščino oziro- ma sodne takse tisti, ki zahte- va stečaj. Ti stroški znašajo približno 200 tisoč tolarjev. Kako na carini? Bliža se turistična sezona, pa tudi nakupovalni pohodi onstran meje so zelo popularni med Slovenci. Pri tem je po- trebno seveda prečkati držav- no mejo in se soočiti s cariniki. Da ne bi prihajalo do nepo- trebnih zapletov in nesporazu- mov na mejnih prehodih je do- bro, če poznamo nekaj osnov- nih pravil, ki tam veljajo. Minister za finance je izdal Pravilnik o carinskem postop- ku v potniškem prometu. Ta sicer ne prinaša revolucionar- nih sprememb, kljub temu pa si oglejmo nekaj pripravnih napotkov, preden se odpravi- mo čez mejo. Osebna prtijaga in drugi predmeti Ko pridemo na mejni pre- hod, se moramo ustno prigla- siti cariniku. Na njegovo zah- tevo mu moramo pokazati vse predmete, ki jih nosimo ali vo- zimo s seboj, pa tudi osebno prtljago. In kakšna je razlika v carinskem postopku med osebno prtljago in ostalimi predmeti? Osebno prtljago lahko po mili volji prenašamo s seboj in je ni potrebno evidentirati. Ostale predmete pa moramo na zahtevo carinika vpisati v poseben obrazec »za blago, ki ga potnik nosi s seboj« in je označen s številko IV. Veliko je ljudi, ki na potova- nje v tujino tovorijo različne predmete, ki niso namenjeni za osebno uporabo. Takšni lju- dje so razni znanstveniki, zdravniki, glasbeniki, snemal- ci in drugi, ki za svojo dejav- nost v tujini potrebujejo dolo- čene pripomočke ali literatu- ro. Tudi te predmete morajo na carini vpisati v poseben obrazec imenovan »Seznam • stvari, ki jih potnik začasno odnaša«. Predmete moramo vpisovati tako, da je možno ob vrnitvi ugotoviti njihovo isto- vetnost. Seznam izpolnimo v dveh izvodih. Enega namreč obdržijo cariniki in ga hranijo eno leto. Začasen uvoz Tako, kot ljudje stvari za- časno odnašajo v tujino, jih lahko tudi začasno vnašajo v Slovenijo. To imenujemo za- časen uvoz. In kdo lahko za- časno uvaža? To so slovenski državljani na začasnem delu v tujini, tuji državljani s stal- nim prebivališčem v Sloveiliji in slovenski državljani, ki pre- bivajo v tujini zaradi šolanja, specializacije in podobno. Za- časno lahko uvozijo predmete po uredbi o začasnem uvozu in izvozu blaga. Te predmete mo- rajo na carini vpisati v obrazec »Seznam stvari,ki jih potnik začasno prinaša«. Takšnemu uvozniku vpiše carinik v potni list oznako ZUB, kar pomeni ■ - začasno uvozil blago. Spisek tako uvoženega blaga hranijo na carini dve leti, označbo ZUB v potnem listu pa vam prečrtajo, ko začasno uvožene predmete spet odpeljete iz dr- žave. Carinjenje Cariniki carinijo blago po skrajšanem, ali po rednem po- stopku. Po skrajšanem postop- ku carinijo blago, ki je name- njeno za uporabo v lastnem gospodinjstvu. Takšnega bla- ga lahko naenkrat uvozimo v vrednosti 200-tisoč tolarjev. V to vrednost se ne všteva bla- go, za katerega veljajo poseb- ne carinske ugodnosti in bla- go, za katerega je uvoz prost. Pri skrajšanem carinskem po- stopku izpolni carinik obrazec : »Obračun uvoznih davščin za blago, ki ga potniki nosijo s se- boj«. Takšen obračvm izpolni v treh izvodih, potnik pa dobi tistega v črni barvi. Potnik se mora izjasniti, ali se strinja s količino, vrsto in kakovostjo blaga ter s carinsko osnovo, kot jih je ugotovil carinik. Iz- jasni se tudi, ali se strinja s skupnim zneskom carine. Kdor se strinja, carino plača. Če pa se z ugotovitvami cari- nika ne strinjate, lahko blago vrnete v tujino, ali pa prijavite carinarnici v redno carinjenje. Po rednem carinskem postop- ku carinijo tudi blago, ki ga je treba izvedensko pregledati, surovine, reprodukcijski ma- terial, nadomestne dele za ka- tere potnik nima račima ali blago, katerega uvoz je reguli- ran s posebnimi predpisi. JANKO KOSTOMAJ Metal 1993 V češki Ostravi je bil pred kratkim drugi medna- rodni sejem Metal 1993. Na tem sejmu so se predstav- ljali proizvajalci proizvo- dov črne metalurgije, pred- vsem s področja železar- stva. Celjsko podjetje Kovin- trade ima že dolgoletne iz- kušnje pri uvozu črne me- talurgije iz Češke, letos pa so organizirali skupni se- jemski nastop slovenskih železarskih podjetij Acroni Jesenice, FI prom Jesenice, Železarne Štore, Verige iz Lesc, Plamena Kropa, zre- škega Cometa ter podjetja Swaty iz Maribora. Sejem je bil namenjen utrjevanju že obstoječih poslovnih sti- kov, obenem pa navezova- nju novih vezi s partnerji, ki nameravajo uvažati to- vrstne proizvode. V sodelo- vanju s Kovintrade se slo- venska železarska indu- strija tako loteva izvoznega trženja ter plasiranja žele- zarsldh polizdelkov in iz- delkov na češko tržišče. IB Aiposovi novi trgi Budimpešta, DOsseldort, Rusija... Po Zlati zibki, ki jo je Alpos prejel na sejmu Vse za otroka, je direktor programa Trgovin- ske opreme Viljem Zabukov- šek sklical tiskovno konferen- co, na kateri so povedali, da je nagrajeni program Vija vaja, delo hišne arhitektke Fanike Škorja-Pušnik, le eno od pri- zadevanj za širitev ponudbe. Njihov osnovni cilj je oprem- ljanje interierov z njihovimi izdelki. Alposov program Trgovin- ske opreme so doslej poznali predvsem po opremljanju tr- govin, zdaj pa si prizadevajo opremiti tudi čim več vrtcev. Alpos postaja prav tako vse bolj znan po opremljanju naj- različnejših gostinskih lokalov in to po vsej Sloveniji, pa tudi v Pragi in Budimpešti. V najožjem središču mad- žarske prestolnice, v Rakoczi- jevi ulici, naj bi v kratkem prenovili staro mestno zgrad- bo, z bančnimi in kavarniški- mi prostori. Hkrati bodo po- nudili gradbena dela, instala- cije ter opremo. S tem objek- tom si obetajo večji kos ki^a na Madžarskem, gre pa za so- delovanje s slovenskimi, hrva- škimi, nemškimi in avstrijski- mi podjetji. Posel je pridobila Alposova zunanjetrgovinska mreža, je povedal direktor Za- bukovšek. Alposova Trgovinska opre- ma začenja tudi s prvimi posli na ruskem tržišču, za prvo po- lovico junija pa pripravljajo predstavitev na diisseldorf- skem Euroshopu. Tam bodo edini slovenski razstavljalci z lastnim razstavnim prosto- rom. Na sejmu, ki je vsaka tri leta, se predstavlja vsa evrop- ska smetana s področja trgo- vinske opreme. V okviru celotnega Alposa pa uvajajo program kakovosti ISO 9000, kar pogojuje certifi- kat mednarodne organizacije za standarde. Gre za pogoj enakopravnega nastopanja na najzahtevnejših evropskih trgih. BRANE JERANKO 00$P0 DARSKI m IB Mk ■ T E R Vse o privatizaciji Kaj, kako, komu, zakaj in koliko - vsa ta vprašanja si zastavljajo številni go- spodarstveniki, ko govorijo o privatizaciji. Na pobudo konjiške Liberalno demo- kratske stranke so sinoči v domu TO v Slovenskih Konjicah organizirali po- govor, na katerem so po- skušali pojasniti dileme in številne nejasnosti, ki se pojavljajo v zvezi s tem ak- tualnim vprašanjem. O pri- vatizaciji je udeležencem govoril državni sekretar za privatizacijo in razvoj To- ne Rop. IMenedžerJi v Ziatami Tokrat se je upravni od- bor Združenja menedžer- jev Slovenije sestal v celj- ski Ziatami, na pogovor pa so povabili tudi ministra za gospodarske dejavnosti dr- . Maksa Tajnikarja. Slo- venski menedžerji so mini- stra opozorili, da se danes tudi dobra podjetja s tržno zanimivimi programi bori- jo za preživetje in drvijo v izgube. Od vlade zato pri- čalmjejo takojšnje ukrepe. Med drugim zahtevajo spodbujanje izvoza z zni- žanjem ali subvencijo obresti ter zniževanjem do- mačih stroškov. Nadalje je treba znižati prispevke, ki obremenjujejo stroške de- la, po oceni gospodarstve- nikov pa postaja nevzdržno razmerje med rastjo plač v gospodarstvu in negospo- darstvu. Zaračunavanje storitev S prvim junijem so tudi v Ljubljanski banki Sploš- ni banki Celje d.d. začeli zaračunavati storitve pri tekočih računih. Imetniki tekočih računov bodo na mesec plačevali 125 tolar- jev, odločitev pa v bcinki utemeljujejo s tem, da bodo na ta način ločili stroške poslovanja od cene kapita- la oziroma zmanjšali razli- ko med višino pasivnih in aktivnih obrestnih mer. V ceno 125 tolarjev so vra- čunani stroški bančne kar- tice ob odpiranju tekočega računa, trajniki, odobritev in avtomatsko podaljševa- nje osnovnega limita, del čekovnega poslovanja ter pošiljanje izpiskov. V ban- ki bodo poslej izpiske poši- ljali samo enkrat mesečno, kdor bo želel več izpiskov, pa bo moral za vsak izpisek dodatno odšteti po 10 to- larjev. Sodeiovanje s Turčijo v velenjskem premogov- niku si prizadevajo, da bi pridobili pomemben posel v Turčiji. Izbrali so izkop- no metodo, ki jo že uporab- ljajo Velenjčani, ti pa sedaj čakajo še na rezultat razpi- sa za izobraževanje in uva- janje delavcev. Velenjčani so svojo ponudbo prijavili skupaj z angleško, turško in japonsko firmo, ponuja- jo pa predvsem izobraževa- nje rudarjev, vodenje po- skusnega odkupa, montažo in demontažo podpornikov ter vamostno-informativni sistem. Ponudba je vredna 2 milijona nemških mark. m PO ČEM SO DEVIZE? Tečaji deviznih valut na dan 2. 6. 1993 Št. 22 - 3. junij 1993 5 Mesto na tržišču Pogovor z Danico Jezovšek-Koroni, novo direktorico Agrine ' žalska Agrina ima že dober mesec novo vodstvo. Mesto glavne direktorice je prevzela Danica Jezovšek-Korent, do nedavnega podpredsednica žalske vlade za področje družbenoekonomskega razvoja, družbenih dejavnosti in financ. Kako to, da ste funkcijo v občinski vladi zamenjali z direktorskim polo- žajem? Odločitev dejansko ni bUa lahka, trajalo je nekaj časa, da sem se odloči- la za ta korak. Pri tem tehtanju, ali naj pred koncem mandata zapustim prejšnje delovno mesto in pridem v Agrino, je bUo odločilno dvoje. Po nekaj letih se praktično izpoješ na ne- kem področju in želiš najti drugo po- dročje dela. Zakaj sem se odločila rav- no za Agrino - to podjetje sem poznala že dlje časa, ko sem spremljala gospo- darstvo v žalski občini. Že pred leti sem ocenjevala, da je to podjetje, ki je raslo z nekim zagonom zelo hitro, predvsem pa sem pozitivno ocenjevala dejstvo, da so v Agrini že pred leti zaposlovali mlade kadre. To podjetje je vedno vabilo medse strokovne ka- dre in menila sem, da je v podjetju ekipa, s pomočjo katere bi tudi sama lahko prispevala k razvoju. Za vrsto podjetij v žalski občini to žal ne velja. Skratka, račimala sem na skupinsko delo. Kakšne so trenutne razmere v Agrini? Tako kot verjetno v nobenem po- djetju tudi v Agrini razmere niso rož- nate. Agrina je trgovina, ki se je pr- venstveno razvila v navezi s kmetij- stvom, poslovala je ne samo na ob- močju žalske občine ali pa Slovenije, temveč tudi z drugimi nekdanjimi ju- goslovanskimi republikami. Izguba tržišč je pustila svoje posledice, zato se ukvarjamo z iskanjem novih nado-- mestnih tržišč, iskanjem nadomestnih programov, vse to pa se odraža tudi v rezultatih poslovanja. S prevzemom direktorskega mesta imate zagotovo svojo vizijo, kako se lotiti dela v prihodnje. Kateri so bi- stveni elementi vašega programa? V podjetje prihajam v času, se izva- ja proces lastninjenja družbene last- nine. Po sprejemu zakonodaje je to ena glavnih nalog v vseh družbenih podjetjih, zato sem tudi sama razdeli- la cilje svojega dela v dva sklopa. Prvi, ki se ga moramo lotiti takoj, je izvaja- nje procesa preoblikovanja družbene lastnine, s tem da znotraj tega procesa ne delamo samo enega koraka. Sočas- no se lotevamo tudi reorganizacije po- djetja in njegove racionalizacije, skladno s spremenjenimi tržnimi možnostmi, o čemer bom več lahko povedala v prihodnjem mesecu. Drugi sočasni sklop so aktivnosti na področ- ju poslovanja podjetja. Pri tem želimo pr^vsem ohraniti tržne deleže, ki jih Agrina ima po posameznih programih na slovenskem in širšem tržišču. Kako konkretno naj bi potekalo lastninjenje? Ko sem prišla v podjetje, je bil Agri- ni že posredovan sklep o uvedbi revi- zijskega postopka. Ko bo ta zaključen, bomo lahko sprejeli program ter ga posredovali Agenciji v sprejem. Po doslej zbranih informacijah bo revi- zijski postopek lahko kmalu zaklju- čen, tudi poročilo za revizorja imamo pripravljeno. V Agrini so se namreč določene rešitve lastninskega preobli- kovanja že iskale, bili pa so narejeni samo določeni koraki, M ne pomenijo, da je bUa kakor koli oškodovana družbena lastnina. Ustanovljena so sicer bila zasebna podjetja z imenom Ag^e in tudi za dejavnost, ki jo ima registrirano že Agrina, toda podjetja niso poslovala, da bi se s tem družbe- na lastnina prelivala v zasebne roke. Poslovala je le hranilno kreditna služ- ba, kjer pa je mešana lastnina in je njeno poslovanje vse doslej bilo v in- teresu poslovanja firme. Sicer pa oce- njujem, da bomo lahko v naslednjih petih letih s kombinacijami različnih možnih oblik lastninjenja dosegli to, da bodo zaposleni in bivši delavci Agrine postali lastniki premoženja v maksimalnem možnem odstotku, ostalo pa gre tako in tako na sklade. Agrina je v zadnjih letih namenila precej denarja za naložbe, kako bo v prihodnje? V tej naši družbi je žal tako, da kdor je priden, je tepen. Agrina je resnično veliko vlagala, sedanje kapacitete za- doščajo za sedanji in tudi še povečan obseg poslovanja, tako da ne načrtu- jemo investicijskih posegov. V fazi, ko se podjetja lastninijo, pa tudi mi ugo- tavljamo, da bo podjetja, ki so več vredna, težje olastniniti in večja je nevarnost, da preidejo v roke države oziroma sklada, ki se trenutno ne kaže kot najboljši lastnik. To je dvorezen meč, ki se pojavlja v vrsti podjetij, ki so ustvarila večje premoženje. Zato bomo v Agrini ocenjevali vrednost premoženja po paralelnih metodah, da bi poskušali dobiti realno tržno vrednost našega premoženja. V zadnjih letih je bilo veliko govora o obnovi dvorca v Novem Celju, kjer se nahajate. Kakšno usodo boste na- menili temu objektu? V tem trenutku in ob upoštevanju tržnih možnosti bo Agrina sama težko zbrala potrebna sredstva za aktivira- nje novega programa, ki bi ga morali razviti v dvorcu. Nikakor ne smemo dovoliti razvrednotenja tistega, kar se je vložilo oziroma ne smemo dopustiti imičenja tega premoženja. Razmišlja- mo o tem, da bi dvorec prenesli v pre- moženje občine in da dvorec ne bi prešel v neprave roke, kar bi se v pro- cesu lastninjenja lahko zgodilo. Mi si tega ne želimo, se pa bomo o tem predlogu dogovarjali znotraj podjetja, potem z občino, prvi stiki so vzpostav- ljeni tudi z zavodom za spomeniško varstvo. IRENA BAŠA NOVO NA BORZI Živahno trgovanje Jimija lahko pričakujemo precej živahno trgovanje z vrednostnimi papirji. Reva- lorizacija za ta mesec je 1,4%, srednji tečaj DEM je še vedno v porastu, zato se bo »sveži« kapital selil v naložbe z valut- no klavzulo. Junija namreč za- padejo kuponi (1. 6.) obvezni- cam PTT Celje, Rogaška 1, Ro- gaška 2 in JiUon 1.10. 6. zapa- dejo dvojčki BS, 15. 6. zaklad- na menica in 30. 6. obresti ob- veznice Republike 1 (samo teh bo za 25,2 mio DEM). Pri nas kotirajo dve vrsti obveznic. Pri eni vrsti obveznic se obresti izplačujejo poUetno ali letno in se glavnica izplača ob za- padlosti obveznice. Druge ob- veznice pa so t. i. obveznice z anmtetnim načinom odplači- la. Pri teh se vsake pol leta ali leto odplačuje poleg obresti tudi del glavnice. Po izplačilu dela glavnice je osnova za ko- tacijo samo še ostanek glavni- ce. Tako je s 1. 6. nova vred- nost obveznic ITT Celje 425,37 DEM, Rogaška 1 300 DEM in Julon 1 90,91 DEM. SKB banka d.d. bo na redne in prednostne delnice izplače- vala dividende za 1. 1992 v vi- šini 6% glede na nominalno vrednost delnic (NV = 50 ECU) od 7. 6. 93 dalje. Delničarji Probanke so na letnem zboru delničarjev dne 26. 5. 93 sprejeli sklep, da letos dividend banka ne bo izplače- vala. Dobiček v višini 56,7 mio SIT bo šel tako v celoti v rezer- ve banke. Jamstveni kapital banke se je povečal z začetnih 2,2 na 15 mio DEM aprila 93. Bilančna vsota banke je po- rastla s 13,3 (decembra 1991) na 43 mio DEM aprila letos. Na borznem sestanku dne 27. 5. je bilo sklenjenih poslov za 2,1 mio DEM, na torkovem 1. 6. pa 2,5 mio DEM. Na tor- kovem sestanku je bilo več kot polovica prometa z delnicami. VeUko se je trgovalo z delnica- mi Probanke (600.000 DEM). Dadasa (300.000 DEM), Nike (118.000 DEM) ter SKB-P. Najvišji skok je dosegla delni- ca Dadasa. Povprečni tečaj se je glede na dan poprej povečal za 8.000 SIT na delnico in je presegel mejo 100.000 SIT na delnico, tako da je na borzi sploh niso mogli vpisati na elektronski ekran (imajo na- mreč samo 5 mest za cene del- nic in obveznic). Pri obveznicah velja omeni- ti, da se je tečaj RS 1 1. 6. povečal na 117,8 in RS 2 iz 89,5 na 89,7. Trgovalo se je tu- di z obveznicami občine Laško (80.000 DEM) po tečaju 76,6 in PTT Celje (44.000 DEM) po te- čaju 97. Dne 1. 6. je pričel kotirati na borzi dvodelni blagajniški za- pis BS 2. emisije z rokom do- spelosti 5. 10. 93, vendar z njim ni bilo sklenjenega no- benega posla. Piše Darja Orožim Razmah šentjursicih zasebniicov šentjurska občina se sooča z rekordno, več kot 16 odstot- no nezaposlenostjo, pri tem pa so razveseljivi podatki o raz- mahu njihovih zasebnikov. Člani šentjurske vlade, ki so pred dnevi razpravljali o lan- skih gospodarskih gibanjih, so skušali ugotoviti tudi stanje v zadnjih mesecih. Lanski šentjurski rezultati so v okviru regije spodbudni. V tej občini je bil padec inud- strijske proizvodnje najmanj- ši, zasebno podjetništvo se je najbolj razmahnilo, izvoz pa so najbolj povečali prav tako v tej občini. Skušali so ugotoviti tudi najnovejše stanje. Predsednik Ladislav Grdina je menil, da je to, po nekaterih kazalcih, bolj zaskrbljujoče. Industrijska proizvodnja še naprej upada. Ko so govorili o visoki brezpo- selnosti, so opozorili, da je ta posledica odpuščanja delavcev v celjski občini (celjska je sicer nedavno beležila najnižjo brezposelnost), šentjurski de- lodajalci pa so v zadnjem času ustvarili približno dva odstot- ka novih delovnih mest. Zani- mivo je, da je imela, še pred kratkim, dobra polovica Sent- jurčanov delovna mesta v celj- ski občini. Na seji so menili, da se bodo šentjurska velika podjetja še nekaj časa ukvarjala s poveča- njem produktivnosti, zato no- vih delavcev ne bodo zaposlo- vala. Edina rešitev so tako no- va delovna mesta pri zasebni- kih. Živahnost na zasebnem področju pa se dnevno kaže tudi v prostorih občinske uprave. Vsak dan opravijo po približno deset najrazličnejših postopkov. V izvršnem svetu pa menijo, da bi zaradi ustvar- janja imidža obrtnikom pri- jazne občine morali o tem ob- vestiti tudi širšo javnost. Posebej so govorili tudi o plačah v šentjurskem gospo- darstvu, ki so za dobro deseti- no nižje kot drugod v regiji. Grospodarski rezultati šentjur- ske občine so ugodnejši tudi na račim slabše plačanih de- lavcev, je povedal Grdina. BRANE JERANKO PONUDBA IIN POVPRAŠEVANJE Ponudba: - Servis kompresorjev in elektromehanika Grosuplje nudi opremo kompresorskih postaj, vijačne in batne kom- presorje, sušilnike, filtre ter servis kompresorjev in ostale tehnike na področju kompri- miranega zraka. Informacije: tel. 061/773-363 in fax 061/ 772-073 (Drago Remic). - Podjetje Rosil Ljubljana- Šmartno nudi silikonske elek- troizolacijske bougier cevi (ne)standardnih dimenzij, ter- moplastične cevi (PVC, PE, PA) ter profile, tesnila iz sili- konske in drugih gum (EPDM, NBR, SBR) visoke kvahtete, v skladu z zahtevami naročni- ka. Informacije: tel. in fax 061/59-207 (Anita Škof). - Švedsko podjetje MMAB Consulting International Bu- siness nudi svetovalne storitve na področju poslovanja s skandinavskimi državami. Informacije: tel. in fax 46-42- 22-75-00 (Milan Stare). - Italijansko podjetje Con- sulenti Tecnici Associati iz Pa- dove nudi projektiranje delav- nic, rekonstrukcijo zgradb in obrtniških ter trgovskih cen- trov. Informacije: tel. in fax 9939/4980-75-760 (Roberto Scatolini). - Romunsko izvozno-uvoz-. no podjetje Mellon iz Bukare- šte nukriv<, ker je na ministra padla senca suma sodelo- vanja z nekdanjo Službo državne varnosti. Kozinc je poleg tega še pravosodni minister,« ugotavlja v ko- mentarju Vinko Vasle. »Vlada bo Brejca prijavila javnemu tožilcu, ki se ga drži enak svun in bo (če bo treba) izbral preiskovalne- ga sodnika. Preiskavo Brejčevega obdobja v Visu pa vodi Janez Širše, ki mu Brejc, kar zadeva Hitovo dokumentacijo, tudi ni za- upal. Več kot dovolj razlo- gov, da vsaj ti trije gospo- dje ne morejo biti zgled ne- prizadetosti in popolne ob- jektivnosti. To nenazadnje dokazuje v marsikaterem namigu in sklepu tudi po- ročilo ministrske trojke.« Zapieteno obdobje utrjevanja demoicracije ANKARAN, 31. maja (Slovenec) - Na letošnjih dnevih slovenskih politolo- gov v Ankaranu so udele- ženci prejšnji konec tedna razpravljali o utrjevanju demokracije na Sloven- skem. Novi predsednik po- litološkega društva, 60-let- ni dr. Adolf Bibič, napove- duje dolgotrajnejše in bolj zapleteno obdobje utrjeva- nja demokracije, v katerem bi morala imeti politologi- ja, velik pomen. Denarna icazen za Jeiinčiča LJUBLJANA, 1. junija (Dnevnik) - Zaradi kazni- vega dejanja ogrožanja z orožjem pri prepiru ali pretepu so včeraj na ljub- ljanskem sodišču obsodili Zmaga Jelinčiča na denar- no kazen 100 tisoč tolarjev, poleg tega pa bo moral pla- čati še 37 tisoč 500 tolarjev sodnih stroškov in pov- prečnino, ki znaša 30 tisoč tolarjev. Sodišče bo Jelin- čiču tudi odvzelo pištolo. Obtoženi in pet njegovih simpatizerjev naj bi se sprli s štirimi Muslimani, potem pa je Jelinčič še dvakrat ustrelil s pištolo. Jelinčič in njegov odvetnik Drago Demšar sta že napovedala pritožbo. Ornovšeic v Heisinicih HELSINKI, 2. junija (Delo) - Predsednik slo- venske vlade dr. Janez Dr- novšek se je udeležil med- narodne konference z na- slovom napredek in per- spektive gospodarskih re- form v državah Srednje in Vzhodne Evrope. Na kon- ferenco je bilo povabljenih 40 držav, članic Sveta Evrope in tudi številni vi- soki predstavniki medna- rodnih razvojnih institucij. Slovenski premier se je se- stal tudi s finskim premi- erom Askoh Ahom, ki je bil glavni govornik na uvod- nem zasedanju. Črnogradlteljeni se ne mudi Devetega julija bo potekel rok, do katerega morajo čmograditelji vložiti zahtevke za odložitev prisilne izvršbe. Na žalsko občino so doslej dobili samo 5 zah- tevkov. Po oceni sekretarja za urejanje prostora in varstvo oko- lja Vinka Debelaka imajo v žalski občini približno 600 črnih gradenj, inšpektorji pa so doslej izdali nekaj nad sto odločb za odstranitev. Vinko Debelak je še povedal, da pričakujejo precej zahtevkov v prihodnjih tednih, sestav- Ijalci zakona pa so po njegovi oceni naredili napako, ker ljudem ne omogočajo obročnega odplačevanja stroškov. Čmograditelji morajo namreč ob vložitvi prošnje plačati depozit v višini 2500 tolarjev za kvadratni meter bmto stanovanjske površine počitniškega, gospodarskega ali poslovnega objekta, ta depozit pa ne sme biti manjši od 150 tisoč tolarjev. m Št. 22 - 3. junij 1993 71 Krščanske stranke enostavno ni Pogovor s škofom Ur. Vekoslavom Grmičem ob njegovi JO-letnIcI Na današnji dan je dopolnil 70 let svojega ustvarjalnega življenja dr.Vekoslav Grmič, naslovni škof, ki je svojo du- hovniško pot pričel na Vran- skem, minilo pa je tudi 25 let, od kar je postal škof in se po- slovil z Vranskega. Škof Grmič pravi, da se v življenju splača tvegati, če misliš, da imaš svoj prav. TVe- ganje včasih v življenju zahte- va tudi določeno ceho in tako se je zgodilo tudi z Grmičem. Kljub temu mu ni žal, pa če- prav je pričakoval, da bo dobil mariborsko škofijo, pa je po- tem ni. Nekateri pravijo, da je rdeči škof, toda to ga ne jezi. Kvečjemu mu s tem nehote priznavajo njegovo pomembno delo. Še danes predava v Švici, Nemčiji in na Švedskem, piše knjige, razprave in še bi lahko naštevali. Ustrašiii so se pretiitrili sprememb 25 let je minilo, odkar ste postali škof. Z Vranskega ste odšli v Maribor, kjer je bil škof dr. Maksimiljan Držečnik. Vi ste bili pomožni škof in mari- borska škofija je bila zelo od- prta. To je bil čas po koncilu, ko je tudi v Cerkvi zavladala poodad. Kako se spominjate tistih časov? Papež Janez XXIII. je že ob začetku koncila dejal, da je treba na široko odpreti okna tudi v Cerkvi, da bo vanjo pri- šel sveži zrak. Vsi dokumenti, ki jih je izdal drugi vatikanski cerkveni zbor, so v bistvu po- menili napotke za drugačno ravnanje. Drugi vatikanski cerkveni zbor je bil v začetku šestdesetih let v bistvu sklican zato, da bi se Cerkev posodo- bila, kot je to takrat dejal pa- pež. Življenje in razvoj na sploh gresta naprej, na ta zna- menja časa pa mora odgovar- jati tudi Cerkev in zato se kon- cil nikdar ne more končati. Očitno pa so bile spremembe tako hitre, da so se jih nekate- ' ri, ki so bili odgovorni za raz- voj Cerkve, ustrašili. Začeli so proces, ki bi ga danes lahko imenovali restavracija. Neka- teri so celo popolnoma odklo- nili drugi cerkveni vatikanski zbor. V Mariboru pa sva s ško- fom Držečnikom storila vse, da bi ga uresničevala tudi v praksi. Gre predvsem za drugačen odnos med škofom, duhovniki in verniki, za sodelovanje med njimi. Tudi zato smo ustanovi- li razne svete, kot so denimo župnijski, duhovni... V Cerk- vi naj ne bi videli le škofe in duhovnike, pač pa predvsem vernike, kajti drugi vatikanski cerkveni zbor je med drugim povedal, da je Cerkev pred- vsem božje ljudstvo. To pome- ni, da so vsi ljudje, vsi verni, soodgovorni za Cerkev in da se morajo čim bolj vključiti v njeno delo. V Mariboru smo si zares prizadevali, da bi te stvari čim bolj zaživele. Med drugim smo organizirali javno tribuno, kjer smo imeli teden za tednom predavanja o vseh teh novostih. Prizadevali smo si, da bi Cerkev dobila prostor v družbi, ki ji gre in takrat se je začel tudi bolj zavzet dialog z družbo oziroma državo. Pri tem sem se precej angažiral, vso podporo pa sem imel pri škofu, dr. Držečniku. Še sedaj se spominjam, ko mi je pripo- vedoval, kako je bUo, ko je bil takoj po vojni na obisku pri papežu Janezu XXin. Držeč- niku je dejal, da je rdeči škof. Odgovoril mu je, da je tako tudi prav, saj se je treba pogo- varjati tudi z rdečimi, kajti tu- di ti so ljudje in tudi pri njih je treba najti tisto, kar je dobre- ga. To je bilo v bistvu tudi vo- dilo za moje delo in tudi meni so rekli in mi še pravijo, da sem rdeči škof. Za vse, kar smo takrat nare- dili, pa mi ni žal. Navsezadnje so pogovori, ki smo jih vodili z oblastjo, predvsem v okviru takratne SZDL, rodili sadove. Prišlo je do priznanja, da je lahko dober učitelj prav tako veren. Ti dve stvari se nikakor ne moreta izključevati. Na- sprotno. Lahko sta zelo pove- zani med sabo. Navsezadnje je prosti čas učitelja njegov čas in ga lahko uporabi tudi za izpolnjevanje verskih dolžno- sti. Drugo vprašanje, ki smo ga rešili v ok\dru SZDL, je bilo vprašanje verskih praznikov. Končno je prišlo do tega, da je bilo vernikom dovoljeno praz- novanje tudi Božiča, ki je kas- neje postal dela prost dan. Ne nazadnje smo uspeli v tem, da lahko služi vojaški rok brez orožja tudi tisti, ki iz verskih razlogov orožja ne smejo nosi- ti. To še posebej velja za jehov- ce. V tem smo uspeli še pred spremembo sistema in na to je pristala že bivša vojaška oblast. Vpiiv emigrantov na Vatikan Zaradi Vašega dela, zlasti sodelovanja s takratno oblast- jo, se Vas je, kot ste rekli, pri- jelo ime rdečega škofa. Kot vem. Vam je v bistvu to kasne- je škodilo, z določeno mero ne- zaupanja pa so na to prav go- tovo gledali tudi v Vatikanu. V tistih časih sem morda za nekatere res delal drzne stvari. Mislili so, da se spuščamo pre- daleč in nerazumevanja je bilo kar precej. Seveda tudi v Vati- kanu. Pravzaprav že ne toliko v samem Vatikanu kot med ti- stimi, ki so emigrirali takoj po vojni, so pa nedvomno imeli določen vpliv na Vatikan. Od- ločil sem se za pokončno držo in tvegal. Mor^ sem tvegati. tako kot tvega vsak človek, ki nekomu kaj zaupa. Nikdar se nisem postavljal na stališče, da ima samo nekdo vse prav, drugi pa ničesar. Ob vsem tem verjetno ne gre zgolj za politične, pač pa tudi teološke nazore? Seveda. Vedno sem se nav- duševal za napredek v teologi- ji, za nova spoznanja. Navdu- ševala me je družbeno angaži- rana teologija, ki poudarja predvsem človekovo prakso. Prizadeva si, da se v določenih razmerah zadeve spremenijo tako, da človeka ne bodo več zasužnjevale ali ga tlačile na kakršen koli drug način. Prav zato me je vedno navduševala teologija osvoboditve, ki sem je na svoj način skušal uresni- čevati pri nas, saj sem se zav- zemal za socialistično teologi- jo, ki pa so jo nekateri narobe razumeli. Pokazati sem sloišal, kaj je v resničnem socializmu pozitivnega in kako bi se mo- ral ta socializem oblikovati, da bi ustrezal tistemu, kar je iz- povedoval v parolah. Vedno je namreč bil razkorak med ti- stim, kar se je govorilo in dela- lo v praksi. Človek tudi pri nas ni bil svoboden, pa čeprav je sociali- zem vedno poudarjal demo- kracijo, človekove pravice in svoboščine. Hotel sem pokaza- ti, kako bi se lahko ideji krš- čanstva in socializma poveza- li. Tako bi bil socializem bolj . uspešen. Na drugi strani pa bi tudi krščanstvu pomagal, da ne bi preveč teoretiziralo, am- pak bi se zavzemalo za prak- tično krščansko življenje. Od tega bi imeli koristi obe giba- nji. Socializem pri nas sem vedno videl v duhu kot ga je nekoč zagovarjal Krek in kas- neje krščansko socialistično sindikalno gibanje pred vojno. S papežem se nista mogia ujeti Vas je papež kdaj poklical k sebi in Vam rekel kakšno o Vašem delu oziroma o sode- lovanju z oblastjo? Ste bili de- ležni očitkov? Klical me nikdar ni. Pogo- varjal pa sem se s papežem Pa- vlom VI. in nekoliko dlje časa z Janezom XXIII. Papež je imel nekoliko drugačno podo- bo o realnem socializmu kot jaz. Predstavljal si je, da ima- mo pri nas takšen socializem kot denimo na Čehoslova- škem, Poljskem in drugih vzhodnoevropskih državah. Na Češkem je bilo delo Cerkve močno ovirano. Probleme ima- jo še danes, ker so iz varnost- nih razlogov posvečevali tudi poročene. Kakšnih 200 poro- čenih duhovnikov imajo in ce- lo škofa. V novih razmerah skušajo te stvari reševati na rcizlične načine, na drugi stra- ni pa spet ne bi radi, da bi kdo mislil, da Cerkev odstopa od celibata. Število tistih, ki so smeli študirat teologijo, je bilo zelo omejeno. Kaj podobnega se pri nas nikdar ni dogajalo, čeprav so skušali koga odvrni- ti od tega študija. V bivših vzhodnoevropskih socialističnih državah je bila tudi čisto drugačna politika države do kmetov. Želeli so, da bi se v čim večji možni meri izvedla kolektivizacija. Pri na« pa so lahko imeli kmetje, kljub temu da so v začetku forsirali obdelovalne zadruge, vsaj de- set hektarov svoje zemlje, na kateri so lahko gospodarili. V bivših socialističnih državah je papež videl predvsem ko- munizem, ateizem, popolen materializem in teptanje člo- vekovih svoboščin. Vse in še kaj drugega, kar sem zdajle povedal Vam, sem tudi papežu in ga hotel opozoriti, da so razmere pri nas drugačne. Po- vedal sem mu sicer, da so tudi pri nas napake, da je veliko nedoslednosti in da bi bilo tre- ba marsikaj spremeniti, on pa je mislil, da je to nemogoče. V tem se sploh nisva mogla ujeti. To je bilo leta 1979. Je to vplivalo na to, da niste dobili mariborske škofije? Prepričan sem, da je tudi ta pogovor vplival na to. Res pa je, da tudi to ne bi imelo tal^- nega vpliva, če ne bi bilo pri nas nekaj ljudi, ki so sta^o pisarili na nvmciaturo v Beo- grad. Prvič javno povem, da mi je nvmcij povedal njihova imena in za vsa vem. Ob ime- novanju dr. Krambergerja za mariborskega škofa sem pove- dal, da ne bom več opravljal službe pomožnega škofa, am- pak bom ostal samo profesor. Zdelo bi se mi primemo, če bi me kdo prej obvestil o pomi- slekih, ki jih imajo zoper mene in potem o tem, kaj namerava- jo storiti. Navsezadnje sem le bil dve leti kapitulami vikar in vodil škofijo. Odpovedal sem se službi pomožnega ško- fa. Navsezadnje - vsi škofje, ki nimajo svoje škofije, so na- slovni škofje. Veliko ste in še vedno pre- davate po Evropi. Precej sem predaval v He- idelbergu, Tuebingenu in dru- god v Nemčiji, v Švici, v Upsa- U na Švedskem, pa tudi v raz- nih gibanjih, kot sta denimo gibanji za mir in kritično krš- čanstvo. Povsod je moje misel naletela na razumevanje, ker je šlo za nek nov poskus, kako ■ Cerkvi tudi v socialistični družbi priboriti ustrezno me- sto in kako pokazati, da med resničnim socializmom in krš- čanstvom ni nasprotja. Res- nični socializem, kakršen bi moral biti, je najbližji krščan- stvu. Vprašanje pa je, v kolikš- ni meri je takšen socializem sploh mogoče uveljaviti. Imajo ga pravzaprav le redovniki, pa še tam prihaja do nasprotij, kaj šele v neki državi, kjer bi bilo vse skupno in bi prevlado- vala neka solidamost. Zaradi tega skuša socializem v svoje nazore oziroma v svoj sistem vedno vključiti tudi elemente kapitalizma. V Cerkvi bi morai viadati demokratični duh Zdaj živimo v sistemu, v ka- terem se ponašamo z demo- kracijo, kjer naj bi bilo več svobode. Kako gledate na da- našnji čas? Pozdravljam ga. Demokra- cija je osnova za to, da lahko človek uveljavi svoje pravice in svoje svoboščine. Samo v demokraciji lahko vsakdo pove svoje mnenje in soodloča. Res pa je, da tudi v demokraci- ji ne more biti neposrednega soodločanja v vsakem pogle- du. Imamo stranke, volimo po- slance in ti so posredniki med ljudstvom in oblastjo. Demo- ^acija sama po sebi je nekaj takšnega kot krščanstvo. Zato se danes govori, da bi morala vladati demokracija tudi v Cerkvi. Na tak način kot v državi je to nemogoče, ker ima Cerkev svojo hierarhijo. Nekaj drugega pa je demokra- tični duh, ki bi lahko prevla- dal tudi v Cerkvi. Upanje za to je dal dmgi vatikanski cerkve- ni zbor. Če se demokracija uveljavi v posvetni družbi, po- tem mora biti to tudi izziv za Cerkev, ki se mora prilagajati ljudem, sicer se bodo ljudje vedno bolj odvračali od nje. Nastanek raznih gibanj in sekt, tudi v okviru katoliške cerkve, je odraz tega, da ljudje kot posamezniki v Cerkvi ne najdejo svojega pravega me- sta, oziroma se v njej ne znaj- dejo prav. Cerkev bo morala čim prej odgovoriti tudi na to znamenje časa. Večkrat ste trdili, da Cerkev ne more biti apolitična. Zakaj? To sem trdil tudi takrat, ko so mnogi to zanikali. Cerkev deluje med ljudmi in se mora zavzemati za človekove pravi- ce, pravičnost, za to, da nihče ni zapostavljen in izkoriščan. Nekaj drugega pa pomeni strankarska politika. To bi po- menilo, da se je Cerkev pove- zala z neko stranko, da zago- varja le njen program in ob volitvah propagira to stranko. S tem bi si prav gotovo zvezala roke in njeno ravnanje bi bilo popolnoma napačno. Vsaka stranka ima cilj, da čim hitreje pride na oblast in tudi zato večkrat odstopa od svojega programa in od tega, da bi se zavzemala predvsem za ljudi, oziroma za tisto, kar je dobro zanje. Iz tega razloga trdim, da krščanske stranke enostavno ni. Krščanstvo pomeni svobo- do, stranki pa gre za oblast. Krščanstvu nikdar ne sme iti za oblast. Tudi papež je našim škofom naročil, da ne smejo iskati privilegijev v družbi. Služiti pa morajo državi in dr- žavljanom, ljudem... Duhov- niki morajo biti nadstrankar- ski. Uradna Cerkev se mora zavedati, da prihajajo v cerkev ljudje iz vseh strank. Če bi se povezali le z eno, bi bili ljudje iz drug^ strank izločeni iz Cerkve in tujci v njej. Nekaj dmgega pa so kristjani. Ti po svoji vesti zagovarjajo tisto, v kar so najbolj prepričani. Gospod škof, v imenu naših bralcev iskrene čestitke ob Va- ših jubilejih in hvala za po- govor! Težko je reči, kaj mi pome- nita jubileja. Ni moja zasluga, da je minilo 25 let od kar sem škof in prav tako ne, da sem dopolnil 70 let. To je zasluga nekoga dmgega, tistega, ki da- je življenje. Temu moramo biti hvaležni za vse. Konec koncev moramo priznati, da je vse mi- lost. Milost zato, ker je vse od Boga odvisno. Če je Bog člove- ku naklonjen, mu pač podari starost, če mu je ne, mu je pač ne. Nihče ne more odgovoriti, zakaj je starost nekomu dana, dmgemu pa ne. Tega ne bomo nikdar izvedeli. Morda nam bo to jasno takrat, ko se bomo poslovili s tega sveta. JANEZ VEDENIK Poslovni sistem Mercator, d.d. Ljubljana Mercator-Golovec, trgovinsko podjetje Ljubljana, d.d., Ljubljana, Leninov trg 4 RAZPISUJE ODDAJO GOSTINSKIH LOKALOV V FRANŠIZING NA OBMOČJU LJUBLJANE, LITIJE IN CELJA POGOJI: - opravljanje iste dejavnosti, kot se v lokalu opravlja sedaj, - prevzem opreme in odkup v treh letih po ocenjeni vred- nosti, - prevzem zaposlenih delavcev v lokalu, - prevzem vseh tekočih stroškov, stroškov tekočega vzdr- ževanja, stroškov zavarovanja posk)vnega prostora za po- žarno zavarovanje objekta in stroškov vzdrževanja alarm- nih naprav, - uporaba kolektivne znamke Posk)vnega sistema MER- CATOR, d. d., kakor tudi simbolov, reklamnih besedil in oznak, ki spadajo k označevanju pripadnosti Poslovnemu sistemu MERCATOR, d.d., - ohranitev uveljavljenih blagovnih tokov v Postavnem si- stemu MERCATOR, d.d., v enakem obsegu kot pred od- dajo bkala, - ob podpisu pogodbe plačati ustrezno pristopnino oziro- ma nadomestilo za odstopljeno tržišče, - za čas trajanja pogodbenega razmerja plačevati ustrezo licenčnino, - plačevanje mesečne najemnine v tolarski protivrednosti od 20 do 40 DEM po m^ po srednjem tečaju Banke Slove- nije na dan plačila, do 5. v mesecu za tekoči mesec. GOSTINSKE LOKALE ODDAJAMO ZA DOBO PETIH LET; MEDSEBOJNA RAZMERJA BOSTA STRANKI URE- DILI S POGODBO. Ponudbe sprejemamo 10 dni po objavi razpisa na naslov družbe. PONUDBI JE TREBA PRILOŽITI: - dokazilo, da lahko ponudnik prevzame vodenje gostin- skega k)kala, - potrdik) o stalnem prebivališču na območju Reput)like Stovenije, - potrdik) o državljanstvu Republike Skjvenije. S podatki o k)kacijah in lokalih, ostalih pogojih ter nadalj- nem postopku v zvezi z razpisom bomo kandidate pisno obvestili v 5 (petih) dneh po zaključku razpisa. Št. 22 - 3. junij 1993 131 Okno v svet nekaienia V ponedeljek, 31. maja, je bil Svetovni dan nekajenja. Osrednja prireditev ob tem dnevu, ki je bila v dvorani D hale Golovec v Celju, se je pričela z govorom celjskega župana Antona Bojca in mini- stra RS za zdravstvo dr. Boži- darja Voljča. Udeleženci prireditve so si lahko ogledali tudi kratek kul- turni program, nastop plesne skupine iz Ginanazije Celje, udeležencem prireditve pa je zapela tudi pevka Irena Vrč- kovnik. Pripravili so tudi okroglo mizo o škodljivosti kajenja, ves dan pa so v okviru prire^- tve potekale tudi razne šport- ne aktivnosti in degustacije. V dvorani hale D je bila na ogled tudi razstava likovnih in drugih izdelkov na temo neka- jenje. Viktorija Rehar, ena iz- med organizatork prireditve, je povedala: »Letos se Sloveni- ja kot država vključuje v praz- novanje Svetovnega ^eva ne- kajenja, in sicer pod geslom Zdravstvena služba - okno v svet nekajenja. K sodelova- nju pri prir^itvi smo povabili Zavod za šolstvo in vse ostale, ki imajo v svojih programih kar koli na temo zdravega na- čina življenja. Presenetila me je udeležba na prireditvi, saj je bila to odprta prireditev, kar pomeni, da je bila udeležba di- jakov neobvezna - pa vendar so se je udeležili v velikem šte- N.-M. SEDLAR Foto: EDI MASNEC Uspehi dilalcov Gimnazije-Lava Prejšnjo sredo dopoldne je bila na Srednji tehniški šoli v Celju podelitev priznanj di- jakom Gimnazije-Lava, U so v letošnjem šolskem letu dose- gali dobre rezultate na raznih tekmovanjih in srečanjih. Tako sta na 2. državnem tekmovanju iz matematike, ki je bilo 22. maja 1993 v Kopru, lep uspeh dosegla predvsem Iztok Kavkler in Mitja Mast- nak, saj sta osvojila prvo me- sto z vsemi možnimi točkami. Omenjena dijaka bosta Slove- nijo zastopala na mednarodni matematični olimpijadi, ki bo junija v Turčiji. Sicer pa so dijaki Gimnazije Lava v letošnjem letu dosegali omembne vredne rezultate tu- di na drugih področjih. Tako je na državnem tekmovanju iz slovenskega jezika, ki je bilo 27. marca, Tina Gril dosegla peto, Dan Podjed pa deveto mesto. Na državnem tekmova- nju iz logike, ki je bilo že jese- ni, je Aleš Zavšek dosegel tret- je, Teja Tamše pa šesto mesto. Mitja Mastnak pa se je izka- zal tudi na državnem tekmo- vanju iz fizike, saj je dobil tretjo nagrado in se s tem uvr- stil tudi na olimpijado za po- dročje fizike. n.-M. SEDLAR Turizem sicozi šolsica vrata Na osnovni šoli Dobrna so se v okviru Leta turizma lotili projekta, ki so ga naslovili Turizem skozi šolska vrata. Zak- ljučna prireditev, ki so jo učenci in učitelji pripravili v ob koncu tega projekta, je bilo prejšnjo sredo v telovachiici Osnovne šole na Dobrni. Na zanimivi in vzorno pripravljeni prireditvi je vsak razred predstavil svoje delo ali nalogo oziroma točko na temo Dobrne in turizma. Janez Domitrovič, ravnatelj OŠ Dobrna, je o tem povedal: »Dolgo že ugotavljamo, da je turistična vzgoja celostna in da jo je treba vraščati tudi v šolske programe - in sicer od prvega do osmega razreda. Zato smo se odločili, da bomo poskusili biti tudi mi tviristični delavci ui da bomo skupaj z našimi učenci poskusili začutiti celostni utrip kraja. Usmeri- tev celotnega projekta je bilo ljudsko izročilo. Skratka, posku- siti v kraju poiskati tisto, kar je naše, domače, avtentično. In to potem nekako podati v turistični prostor turistom in ljudem v Dobrni.« N .M s, Foto: E. EINSPIELER Praznovanje v Kompoiaii v KS štore praznujejo v spomin na začetke železarstva V Štorah tretje leto zapored praznujejo svoj krajevni praz- nik 1. junija v spomin na leto 1836, ko je Ignac Novak odku- pil fevdne pravice za odprtje rudnika Laška vas Pečovje in s tem postavil prve zametke nadaljnjega razvoja železar- stva v ^aju. Osrednja sloves- nost ob letošnjem krajevnem prazniku bo v soboto popoldne na dvorišču OŠ Kompole. Na delo v preteklem letu — v Štorah merijo opravljeno delo od enega do drugega kra- jevnega praznika ^ so krajani ponosni, saj jim je kljub zao- strenim gospodarskim razme- ram in pomanjkanju denarja, uspelo urediti strugo Voglajne od Opoškega mostu do meje s šentjursko občino, zgraditi ulično razsvetljavo pred pe- karno in v naselju Moste ter redno vzdrževati makadamske ceste na območju krajevne skupnosti. V teh dneh bodo v Štorah začeli z gradnjo ploč- nika, če bo šlo vse po načrtih, pa naj bi do konca leta pod streho spravili tudi novo mrli- ško vežo. V zadnjih mesecih so v krajevni skupnosti pridobili še nekaj novih telefonskih priključkov na lani postavlje- no telefonsko centralo, zado- voljni pa so tudi zaradi tega, ker jim je uspelo, da je podjet- je Eko-plus umaknilo svojo sterilizacijsko napravo za kuž- ne odpadke. V soboto pripravljajo turnir v malem nogometu v Gajski hosti, v prostorih osnovne šole Kompole pa bosta na ogled razstava olj domačega slikarja Vlada E.Renčlja ter kulinari- ke in ročnih del, ki jo priprav- ljajo članice aktiva žena. Svoje izdelke bodo predstavili moj- stri domače obrti, v kvdtumem programu bodo nastopili učenci štorske osnovne šole, folkloristi iz Kompol, vokalni skupini Kompolčani in Kom- polske pevke ter domača god- ba na pihala Štorskih železar- jev, na šolskem dvorišču pa bodo zasadili lipo. IS Gostinci razislcovalci Na državnem srečanju mla- dih raziskovalcev, ki je bilo 28. maja v Ljubljani, so pet svojih najboljših raziskoval- nih nalog predstavili tudi učenci Srednje šole za gostin- stvo in turizem v Celju. Tam so jih uspešno zastopa- le naloge: Socialna stratifika- cija učencev SŠGT Celje, ki sta jo izdelali Lidija Bizjak in Barbara Filipič pod mentor- stvom prof. Zvezdane Ritov- šek. Pod istim mentorstvom je bila izdelana tudi naloga SDP v našem kraju (v predvolilnem obdobju) učencev: Blanke Dr- novšek in Andreja Košar. Na področju etnologije sta se predstavili nalogi: Vino in gost - Helene Kolar, Helene Kristi- ne Mastnak in Sonje Vidner, pod mentorstvom oec. tur. Mi- tra Raduloviča ter Izgled go- stinskega delavca nekoč in da- nes — Iztoka Mihevca in Petre Peršak z mentorico prof. Vido Lončarič. Naloga z naslovom Vegetarijanska prehrana - Gregorja Šelige in Bogdana Aleša z mentorico dipl. ing. ži- vilske tehnologije Viktorijo Kristan pa jih je zastopala na področju biologije. Prispevek Srednje šole za gostinstvo in turizem na p)o- dročju raziskovalne dejavnosti je še toliko bolj opazen, saj ga prispeva razmeroma majhna, povrhu pa še strokovna in ne splošno-izobraževalna šola. V. L. Krst avtocisterne v soboto so člani Gasilskega društva Mozirje slovesno krstili novo avtocistemo, ki so jo nujno potrebovali za boljše delo. Sredstva za avtocistemo so mozirskim gasilcem prispevali občinska gasilska zveza, podjetja v mozirski občini ter nekaj posameznikov, za nakup avtocisterne pa so najeli tudi kredit. Ob tej priliki so mozirski gasilci blagoslovili tudi gasilski dom ter podeliU nekaj priznanj. Odlikovanja gasilske zveze Slovenije so prejeli Leopold Zgojznik, Pavel Pečnik in Ivan Pustoslemšek, vsi člani GD Mozirje. Odlikovanja občinske GZ Mozirje so prejeli Rade Rakvm, Rudi Hramec in Sandi Sedovnik. US, Foto: CIRIL SEM Sicoraj pol stoletja od mature Prejšnjo soboto so se pred stavbo Gimnazije Celje zbrali gimnazijci, ki so maturiraU natanko pred 45. leti — torej leta 1948. Bivši sošolci, ki so se obletnice udeležili res v velikem številu, so se po tem, ko so spet sedli v svoj razred, odpravili na celjski grad, kjer so to visoko in častitljivo obletnico praznovali vse do zgodnjih jutranjih ur naslednjega dne. N.-M. S, Foto: B.BERK Gaberljada uspela Prejšnji petek in soboto je bilo ob ob- jektih Partizana Gaberje 3.poslovno, športno in zabavno srečanje Gaber- čanov-Gaberi j ada. Gaberijada se je pričela s poslovnim srečanjem podjetnikov. Popoldne pa so se pričela ekipna športna tekmovanja gaberskih reprezentanc za prehodni po- kal Gaberja. Udeleženci so tekmovali v streljanju z lokom in s fračo, v pikadu, igrah spretnosti in v malem nogometu. Vrhxmec je Gaberijada dosegla na so- botnem družabnem srečanju s plesom. Tam je udeležence Gaberijade pozdravil pokrovitelj prireditve, predsednik IS ob- čine Celje Jože Zimšek, potem pa so si udeleženci tega tradicionalnega srečanja lahko ogledali še tekmo v veteranskem nogometu s cefko in tudi sami sodelovali v nekaterih tipično gaberskih discipli- nah - na primer v streljanju s fračo (na sliki) in metanju kamnov v steklenico. N.-M. S, Foto: E. MASNEC Št. 22 - 3. junij 1993 9 Mestni kulaki Domnevni bodoči lastniki hiše na StanetovI 16 v CeUu so malce prezgodaj zagradlll občinsko zemljišče. Bo vračanje mestnih hiš zasulo sodišča z zasebnimi pravdami? Bati se je, da bodo slovenska sodišča, predvsem v večjih me- stih, čez leto ali dve dobesedno preplavljena z zasebnimi tož- bami posebne vrste. Prav mo- goče je namreč, da bo prišlo do števi^h sosedskih sporov med sedanjimi najemniki sta- novanj, predvsem v starejših hišah, in njihovimi novimi lastniki, sedanjimi upravičen- ci do vračila po vojni odvzete- ga premoženja. Danes je na- mreč tako: najemniki se bolj ali manj utemeljeno boje, da jih bodo novi lastniki metali iz stanovanj ali kako drugače ši- kanirali, bodoči lastniki teh stanovanjskih objektov pa ži- ve v prepričanju, da bodo z vr- njenim premoženjem lahko počeli, kar se jim bo zljubilo. Seveda ne eno ne dnigo ne drži. Toda nepredvidljiva so pota človeškega vima in za ne- kaj primerov, ko še ne novope- čeni lastniki nekdaj svojih hiš že terorizirajo stanovalce, do- ločajo čudaški hišni red ali na- jemnikom celo kratijo nekate- re pravice, se je že razvedelo. Ogledali smo si enega izmed njih v Celju in nato za mnenje — predvsem pa po tem, kako bo tudi država skušala ob po- pravljanju krivic preprečiti nastajanje novih - pobarali še eksponente državne uprave na celjski občini. Finkovi, znana in številna celjska družina, so vložili zah- tevek, da jim vrnejo hišo in vrt ob njeni dvoriščni strani na Stanetovi 16 v Celju, hišo v ulici, kjer je prepovedan pro- met z motornimi vozili. Med- tem ko na občini še proučujejo njihovo vlogo, so Finkovi za stavbo, na dvoriščni strani, postavili visoko železno ograjo s kovinskimi konicami na vr- hu. S tem so zaprli edini mo- žen dohod in dovoz s Cankar- jeve ulice do petnajstih stano- vanj v Stanetovi 16, 16 a in 16 b, v katerih stanuje kakšnih štirideset ljudi. Stanovalci so nekaj dni zatem sestavili pro- testno pismo, v katerem takš- nemu ravnanju nasprotujejo in poudarjajo, da jih rdhče ni vprašal, če s postavitvijo tež- kih železnih vrat soglašajo, prav tako pa nimajo njihovih ključev. Z vrati je izključena tudi vsakršna možnost, da bi v nuji do hiš prišli na primer gasilci. Neoviran dovoz seveda pomeni ljudem okoli vrta, ki bo kmalu morda res Finkov, vsakdanjo potrebo. Tudi po- tem, ko bo njihov, pa bodo Finkovi stanovalcem morali omogočiti, da si bodo brez več- jih zapletov lahko jeseni pri- peljali ozimnico in kurivo, da bodo imeli kam spraviti svoje avtomobile, pa tudi dializni bolnik, ki živi med njimi, bi bil bolj vesel, če bi ga iz bolnišni- ce lahko pripeljali pred doma- či prag. Toda stanovalci v kra- tenju svojih pravic niso osam- ljeni. Železna vrata družine Fink so onemogočila normalno delo tudi trgovini Elektroteh- nike, nekaterim pisarnam v hišah, glasbenemu študiju v kleti in dvema umetniškima ateljejema. Če ob samovolji ljudi, ki menijo, da ba vrt slej- koprej njihov, ne bodo ukre- pale inšpekcijske službe, se to- rej lahko pripeti, da se bodo povsem skrhali doslej dobri odnosi med sosedi v Stanetovi ulici... Damjan Vrečko, občinski sekretar za urejanje prostora in varstvo okolja v Celju, me- ni, da gre v opisanem primeru za nedovoljeno postavitev že- leznih vrat. Nasploh imamo pri nas tolikšne težave s črni- mi gradnjami predvsem zato, ker ljudje mislijo, da lahko s svojo lastnino počno, kar se jim zazdi. Tudi zagrajevanje poti so- lastnikom ali najemnikom je prepovedano, kajti vsakdo ima pravico, da pride do svojega stanovanja. Najemniki stano- vanj, ki so predmet denaciona- lizacijskih postopkov, prav ta- ko. Pravzaprav imajo najem- niki takšnih stanovanj tako po zakonu o denacionalizaciji kot po stanovanjskem zakonu pra- vico, da v stanovanju ostanejo tudi, ko se le-to vrne v last oziroma se na njem vzpostavi lastninska pravica. V primer- javi z ostalimi lastniki oziro- ma najemniki je razlika le v tem, da pač novi lastniki, denacionalizacijski upravi- čenci, najemnikom niso dolžni prodati stanovanj. Sicer pa so najemniki denacionaliziranih stanovanj v vseh pogledih ize- načeni z najemniki v ostalih stanovanjih. V primeru Fink je po bese- dah Vite Grčar, predsednice komisije za vračilo nacionali- ziranega premoženja pri obči- ni Celje, predmet zahtevka za vračilo tudi vrt na Stanetovi 16. Toda najemniki stanovanj na tem naslovu imajo pravico uporabljati ne le stanovanja, temveč tudi skupne objekte in naprave, torej tudi ustrezen del fimkcionalnega zemljišča. Obenem pa seveda še ni mogo- če reči, ali bo Finkovim vrt sploh vrnjen, in če, ne nujno v naravi, temveč lahko tudi v obliki odškodnine. Če bo ob- čina v mestnem jedru sploh vračala zemljišča v naravi, pa jih bo najverjetneje le v last, ne pa tudi v posest, kar pome- ni, da novi lastnik ne bo mogel brez soglasij uporabnikov in občine odrejati, kaj se bo na takšnem zemljišču počelo. Vrečko in Grčarjeva se za- vedata, da lahko ob vračanju po vojni odvzetega premože- nja predvsem v naseljenih hi- šah v mestnem središču pride do nesporazumov med lastniki in stanovalci. Grčarjeva doda- ja, da je zahtevkov za vračilo takšnih hiš v Celju precej. Za- to se ob obravnavi zahtevkov za denacionalizacijo na občini ukvarjajo tudi z zadevami, s katerimi se jim ne bi bUo treba. Vita Grčar: »Še preden upravičencu do vračila takšne hiše izdamo odločbo, da mu hišo vračamo, povabimo na pogovor tako upravičenca kot najemnike in se skiišamo z nji- mi dogovoriti, kako bi reševali nekatere praktične težave. Dolžnost nas kot upravnega organa je pa samo ta, da pre- moženje vrnemo ali ne vrne- mo, da torej ugotovimo upra- vičenost vsakega zahtevka.« Damjan Vrečko dodaja: V vseh primerih, kjer gre za vračilo stanovanjs^ objek- tov, ki jih zasedajo bivši imet- niki stanovanjske pravice ali po novem najemniki, lastnike, natančneje bodoče lastnike, poučimo, kako je s to stvarjo, in jim tudi predlagamo, da od- nose z najemniki rešujejo predvsem na himian način. Zavedajo se, da imajo najem- niki teh stanovanj vse pravice kot drugi najemniki, razen pravice do odkupa.« Zdaj velja, da bodo mnogi z vračilom premoženja »obo- gateli«. Pa ni povsem tako. Predvsem bodoči lastniki sta- rejših hiš v Celju, v katerih živijo najemniki, si bodo s hi- šami nakopali kup skrbi. Na- jemniki imajo namreč pravico do plačevanja neprofitnih sta- narin, obenem pa so starejši stanovanjski objekti potrebni velikih vzdrževanj, M jih ni mogoče pokriti s pobranimi najemninami. Ali prihajajo v stara sloven- ska mesta časi nekakšnih hiš- nih kulakov, ki bodo povsem po svoje grenili življenje sebi in svojim sosedom, ali pa bodo vse tri strani, novi lastniki, na- jemniki v njihovih hišah in dr- žava, zmogli dovolj modrosti in strpnosti, da ne bomo priče množičnim prepirom, od kate- rih bodo imeli koristi le advo- kati? BRANE PIANO Železno ograjo na dvorišču Stanetove 16 so si omislili ljudje, ki so vložili zahtevek za vračilo dvorišča. Stanovalci pa ne morejo več do svojih domov. Foto: DAMJAN ŠVABC Težave z bočkimi sodi Kljub temu, da je od izbruha afere s so^ na Boču minilo precej časa, se zadeva razpleta počasi. Tudi najnovejša nmenja različnih institucij opozarjajo, preprosto rečeno, da sodi na Boč ne sodi- jo. Konec tedna so jih izdali še v republi- ški sanitarni inšpekciji, institutu za var- stvo okolja mariborskega Zavoda za zdravstveno varstvo ter v celjskem spo- meniškem varstvu. Mestinjsko družbeno podjetje Vital (ki je strnjeni mazut v sotMh želelo sežgati v apnenici Jožefa Polajžarja, na Boču) si je, po odločbi občinskega vodnogospo- darskega inšpektorja, še vnaprej priza- devalo, da bi mazut vendar sežgali v omenjeni apnenici. Inšpektor je po za- četku afere namreč odločil, da je treba sode vmiakniti v skladu s predpisi, opiral pa se je na mnenje celjskega Zavoda za zdravstveno varstvo. Vital je nato zaprosil šmarski sekreta- riat za urejanje prostora in varstvo oko- lja za nadzorovan sežig mazuta v apneni- ci, za strokovno nmenje pa mariborski institut za varstvo okolja pri Zavodu za zdravstveno varstvo. Mariborčani so za poskusni sežig meizuta postavili vrsto pogojev, glede na druga mnenja pa naj- brž sploh ne bo mogoč. Občinski sekreta- riat pa je, v začetku tedna, Vitalu odgo- voril, da za odločitev ni pristojen. Pri tem so v občinskem sekretariatu upoštevali mnenje republiške sanitarne inšpekcije, ki je ugotovila, da za odstra- nitev ni pristojen v bistvu nihče. Posebne odpadke bi lahko uničili s sežigom in to v napravi podjetja, ki je za to usposoblje- no. Žal pa takšnega pri nas še ni, vse pa kaže, da se jih bo do jeseni pojavilo celo več. Do takrat pa bo potrebno Vitalove odpadke hraniti kot zahtevajo predpisi, nadzor pa lahko opravlja občinska in- špekcijska služba. Konec tedna pa so napisali še eno od- klonilno mnenje in to v celjskem Zavodu za varstvo naravne in kulturne dedišči- ne. Sodi se nahajajo na robu naravnega parka, zato menijo, da lahko pride do kršitve varstvenega režima. O nadaljnji usodi bočkih sodov je mo- goče le ugibati. Po vsej verjetnosti jih bodo mor^ Mestinjčani pripeljati nazaj na tovarniško dvorišče. Ena od omenja- nih možnosti pa je tudi borza odpadkov pri Gospodarski zbornici. BRANE JERANKO SVET MED TEDNti^M Eno leto sankcij Neposredno potem, ko so Združeni narodi 30. maja 1992 uvedli ekonomski, naftni in zračni embargo proti Zvezni republiki Ju- goslaviji, da bi tako prisili- li predsednika Srbije Slo- bodana Miloševiča k mirni razrešitvi bosanskega kon- flikta, je Slobo sporočil na- ciji: »Srbija se ne bo upog- nila, ne bo lačna in tudi zmrzovala ne bo...» Leto potem Miloševič v bistveno bolj drugačnem tonu spo- roča: »Narediti moramo vse, da se vojna v Bosni za- ustavi.« Preobrat, pa če- prav samo formalen, je prav gotovo posledica eko- nomskega kolapsa, v kate- rem se je po letu dni znašla Srbija. Recepti, po katerih se sankcije predstavljajo, kot mednarodna zarota proti srbskemu narodu, so vse bolj brezpredmetni pred naraščajočim gnevom srbskega lačnega ljudstva in mogočo socialno eksplo- zijo. Prvi obletnici jugoslo- vanske izolacije od sveta so mediji dali veliko publici- teto. Zvezna vlada je urad- no sporočila, da je škoda zara^ sankcij stala Jugo- slavijo deset milijonov do- larjev. Neodvisni beograj- ski radio B-92 je na Trgu republike zbral debele Be- ograjčane, da bi pokazal svetu »da so Jugoslovani še naprej srečni in debelušni«. Bilo je tudi nekaj suhcev s transparenti, na katerih je pisalo »takšni smo bUi tudi pred sankcijami«. Tistih sto tisoč delavcev na prisUnih dopustih, ki so se naveličali šal o realnosti, kot odpuščeni tovarniški delavec Ljuba Popovič, sporočajo: »Mi smo zdaj si- romašni ljudje in nimamo drugega izhoda, kot da gre- mo na ulico.« Srbija živi ob kruhu in vodi, trdi pisec MihaUo Markovič. Včasih tudi tega primanjkuje. Pomanjkanje filtrov za vodo grozi, da bo -180 tisoč prebivalcev osta- lo brez nje. V Vranju so za- beležili pomankanje kruha. Že mesece na tržišču tudi ni moke, olja, detergentov, zdravil... Vse, kar manjka v uradni ponudbi, pa nado- meščajo čmoborzijanci. Na beograjskih ulicah je po- nudba zelo široka, od deviz do naftnih derivatov. Poli- - cija zapira oči. Spretni tr- govci se znajdejo kakor ve- jo in znajo. Shoping poto- vanja do sosednjih držav in prešvercano blago po beo- grajskih privatnih trgovi- nah, še vedno ustvarjajo sliko izobilja. Tako je mo- goče najti italijansko bla- go, grške čevlje ali pa drage francoske parfvime. Slika v notranjosti Srbije se zelo razlikuje. Tam so mnoge trgovine polprazne. Cena socialnega miru ^ milijon in pol upokojencev. pol milijona beguncev m milijona delavcev na prisil- nih dopustih, se plačuje s tiskanjem denarja. Odtod se zdijo realne napovedi strokovnjakov, da če se bo nadaljeval takšen tempo inflacije, bo inflacija dose- • gla 84 milijonov odstotkov, kar so zadnjič zabeležili v Nemčiji pred Hitlerjevim prevzemom oblasti. Statistični podatki so neusmiljeni. Samo ta me- sec so se cene povečale za 400 odstotkov v primerjavi s prejšnjim mesecem. V enem letu se je kruh po- dražil za 800-krat, mleko več kot tisoč-krat, nemška marka pa na črnem trgu 4500-krat. Štiri od skupaj deset milijonov Jugoslova- nov je na robu eksistence. Povprečna plača je nižja od trideset dolarjev, kar je do- volj, da se štiričlanska dru- žina preživi samo deset dni. Manj kot deset odstot- kov podjetij deluje s polno zmogljivostjo, več kot 60 odstotkov prebivalstva pa je na prisilnih dopustih. In- dustrijska proizvodnja v obdobju med januarjem in majem letos se je zmanj- šala za 40 odstotkov v pri- merjavi z istim obdobjem lanskega leta. Bencina na državnih čr- palkah skoraj ni, vsak pa lahko dobi le deset litrov mesečno. Četrtino potreb po nafti Srbija zadovoljuje z domačimi nahajališči v Vojvodini in v hrvaških območjih, ki so pod srbsko kontrolo. Od aprila, ko je s poostrenimi sankcijami ZdiTiženih narodov, brez dovoljenja ZN, prepovedan tudi tranzitni promet čez ZRJ, pa se bencin lahko kupi samo še na črnem trgu po ceni dve in pol marke za liter bencina. Trgovina je postala naj- bolj donosna dejavnost. Nič neobičajnega ni, če do- živite, da vas v trgovini po- strežejo z izdelkom iz pre- dala, medtem ko so police popolnoma prazne, ali da vas idični prodajalec deviz " pelje v prodajalno, da bi vam blagajnik zamenjal denar na črno. Vse več je tudi tistih, ki po mestnih kontejnerjih pretresajo ostanke hrane ali pa se pritožujejo, da je med odpadki vse manj hra- ne. V državi, kjer je največ- ji bankovec vreden komaj deset mark, poštni pa se pritožujejo nad težo papir- natih bankovcev, ki jih no- sijo upokojencem, s kateri- mi si ti komajda lahko ku- pijo dva kilograma mesa, je spisek problemov res dolg. Ekskluzivno iz Beograda Piše: Lidija Soldo Prizidek gre na dražbo žalska Postaja milice se je že pred časom preselila v no- ve prostore, v občini pa se še vedno dogovarjajo o nadalj- nji usodi stare postaje. Po- slanci žalskega parlamenta so minuli teden odločili, da se lahko proda prizidek, ki je bil zgrajen k stari policijski postaji, ter zemljišče oziro- ma parkirišča ob prizidku. Imetnik pravice uporabe te nepremičnine je žalska obči- na, objekt pa bodo prodali na javni dražbi, ki bo pred- vidoma še ta mesec. Vred- nost objekta in zemljišča znaša dobrih 11 milijonov tolarjev. IB Št. 22 - 3. junij 1993 10 Roševi dnevi za mlade literate Jutri, v petek, bodo osmi Roševi dnevi, lite- rarno srečanje mladih li- terarnih ustvarj alcev - os- novnošolcev. Roševi dne- vi, ki jih organizirata rv. osnovna šola in OŠ Frana Roša iz Celja, se bodo pričel ob desetih v sejni sobi Osrednje knjižnice Celje, in sicer z delavnico kreativnega pisanja, ki jo bo vodila prof. Milena Blažič s Pe- dagoške fakultete v Ljub- ljani. Sledilo bo kosilo in družabno srečanje mla- dih literatov, prireditev pa se bo zaključila ob šestnajstih, ko bo v knjiž- nici predstavitev avtorjev in njihovih del ter podeli- tev nagrad. N.-M. SEDLAR Dr. Korošec iz pozabe Celjsko Zgodovinsko dru- štvo je pripravilo predavanje o dr. Antonu Korošcu, osred- njem slovenskem politiku iz časa Avstro-Ogrske in prve Jugoslavije. Njegov portret se zmeden giblje v zgodovini, je s Schillerjevo mislijo ponazo- ril, dr. Feliks J. Bister, ko je, pretekli teden, predaval v mestni Osrednji knjižnici. Gre za enega najboljših poz- navalcev Koroščevega življe- nja in dela, ki je pred časom napisal o njem monografijo. Dr. Bister je povedal o poli- tikovi mladosti (rojen je bil v Biserjanah pri Vidmu ob Ščavnici), njegovi odločitvi za duhovniški poklic, novinar- skem delu ter začetku politič- nega delovanja, kljub cerkve- nemu nasprotovanju. S celj- skim območjem je imel števil- ne stike, saj je, za začetek, ka- planoval na Sladki gori, poz- neje pa je bilo Celje njegov vo- lilni okraj. Na volitvah je, kot predstavnik Slovenske ljudske stranke, premagal celjskega li- beralca Ivana Rebeka. Dr. Bi- ster ocenjuje, da se je v dunaj- skem parlamentu dobro znašel ter se posvetil narodnostnim vpreišanjem. Tam je prebral tudi zgodovinsko Majniško deklaracijo. Koroški Slovenec, dr. Bister, zgodovinar, publicist in pre- vajalec, je znan kot predstoj- nik ljubljanske izpostave Av- strijskega inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo, član vodstva avstrijske Lige za člo- vekove pravice ter tamkajš- njega Pen kluba, njegova du- najska doktorska naloga pa je bila prav na temo o dr. Koroš- cu. Celjanom je pretekli teden predstavil pr^vsem Korošče- vo dimajsko delovanje, veliko vprašanj pa se je nanašalo na beograjsko obdobje. Pri tem se je izkazalo, da imajo nekateri starejši Celjani na Korošca osebne spomine. Celo na nje- govo, za nekatere skrivnostno smrt, leta 1940, v Beogradu. BRANE JERANKO Ars Antiques fair odprt »Brez umetnosti in brez umetelnosti ni nobeno ljud- stvo, kaj šele Slovenci. Od sta- rodavnih izkopanin, drobcev starih časov in pokopanih kul- tur do modemih umetnin - vse to spada v poglavje o ljubezni in spoštovanju do sočloveka. Umetnine in starine razume- mo, če se postavimo na njihovo mesto, vanje,« s temi besedami je minulo soboto ob 20. uri slavnostno odprl sejem AAF '93, dr. Dimitrij Rupel, pred- sec^k Odbora za kulturo, šol- stvo in šport pri državnem zboru Republike Slovenije. Ars Antiques fair, tokrat že tretji mednarodni sejem so- dobne umetnosti in antikvitet na naših tleh, bo na ljubljan- skem sejmišču odprt še danes (četrtek). Letos se na sejmu predstav-. Ija kar 55 domačih in tujih ga- lerij, antikvariatov in razstav- Ij alcev z umetniškimi materi- ji, kar je deset več kot leto pred tem. Tudi število pred- stavljenih umetnikov in njiho- vih del se je letos povečalo. Medtem ko jih je bilo prvo leto 180, lani 220, pa se jih letos predstavlja že 250. Tudi tuja zastopanost je letos večja kot leto pred tem. Razstavljalci prihajajo tokrat iz devetih dr- žav; šest iz Italije, štirje iz Av- strije, dva iz Hrvaške ter po eden iz Francije, Madžarske, Portugalske, Španije, Švice in Velike Britanije. Novost letošnjega umet- nostnega sejma, ki vse uspeš- neje sledi podobnim evropskih sejemskih mestom, je znana angleška avkcijska hiša Sot- herby. Njeni strokovnjaki bo- do ves čas sejma ocenjevali imietnine in dragocene pred- mete, ki bi jih želeli ovrednoti- ti njihovi lastniki. Kdor pole, ne misli slabo Pod to krilatico so pevci in pevke otroškega in mladinskega pevskega zbora Osnovne šole Fran Roš povabili v dvorano Narodnega doma v Celju vse, ki imajo zborovsko petje radi in ki spremljajo razvoj te dolgoletne dejavnosti na šoli. Petje v šol- skem zboru mladim pevcem pomeni veliko veselja in smeha ob trdem delu, sočasno pa jim jemlje dobršen del prostega časa. Da je vse to res, bodo dokazali in pokazali na letnem koncertu, ki bo 10. junija ob 19.30 uri v celjskem Narodnem domu. Gost celovečernega koncerta otroškega in mladinskega pevskega zbora OŠ Fran Roš iz Celja bo Študentski pevski zbor Jurij Vodovnik iz Slovenske Bistrice. ^^ ^ naceuskih Platnih Drakula, ZDA, 1992 grozljivka Režija: Francis Ford Coppola; igrajo: Gary Oldman, Winona Ryder, Anthony Hopkins, Keanu Reeves, Sadie Frost, Richard E. Grant. Dracula Brama Stokerja spremlja zgodbo pogubno zapeljivega transilvanskega princa na njegovi poti iz vzhodne Evrope v London 19. stoletja. Po stoletnem skrivanju na gradu svojih prednikov nenadoma začuti neustavljivo potrebo po človeški toplini. To je pri- poved o pogubi in odrešitvi, zgodba o grozi in nežni strasti, o odrekanju in žr- tvah. Režiser Coppola pripove- duje tekočo, na nek način edinstveno zgodbo, ki je kvalitetno predelana, a vendar sledi izvirnemu delu. Vse se vrti okoU ču- stev, ne glede na grozljivost same zgodbe. Svoje upe je Coppola položil v roke mla- de igralske zasedbe, ki je svoje delo opravila izvrst- no. S pomočjo posebnih efektov in nenadkriljive no- tranje energije je spletel iz-'' zivalno podobo Dracule, ki je že doživela številne upri- zoritve. Zgodba ima dve plati: je grozljiva romantična pripo- ved, ki sledi mitu: kri in ogenj, smrt in ljubezen, boj med dobrim in zlim, neiz- polnjene želje, sanje in ma- gija, boj med temo in lučjo, večno hrepenenje po ne- smrtnosti, premoč in nad- zor; in hlo-ati notržinja pri- poved o zatiranih ženskih spolnih pK)trebah. Z Draculo Brama Stoker- ja se Coppola vrača h groz- ljivkam, s katerimi je tudi pričel svojo plodno in uspešno režisersko kariero: nedvomno je njegova naj- večja uspešnica trilogija o mafijski družini Corleone (Boter I.-m.). V vlogi Dracule nastopa Gary Oldman, ki je pred ne- davnim nastopil v vlogi Le- eja Harveyja Oswalda v fil- mu Oliverja Stonea JFK. Upodobil je lik zajedljivega in mogočnega vampirja, ki slepo hrepeni po človeški ljubezni. Winona Ryder je upodo- bila Mino, mlado žensko, ki je reinkamacija Drakvdine izgubljene ljubezni. Ryder- jeva je v kratkem času pos- nela deset filmov, pred ne- davnim smo jo ob Cher vi- deli v Morskih deklicah (Mermaids). Anthony Hopkins je Abraham Van Helsing, ni- zozemski zdravnik, ki svoje medicinsko znanje prepleta z metafiziko pozne viktori- janske dobe in duhovnim svetom. Lik je popolno na- sprotje liku Hannibala Lec- terja, hladnokrvnega mno- žičnega morilca v filmu Ko jagenjčki obmolknejo, za katerega je Hopkins prejel najvišje priznanje filmske- ga sveta — Oskarja. Ambicioznega Jonathana Harkerja, ki se proti Dracu- lovim mračnim sUam bori za Minino ljubezen, je upo- dobil Keanu Reeves. Pred nedavnim smo ga videli v filmu Gusa Van Santa Moj mali Idaho, trenutno pa nastopa v naših kinema- tografih v filmu Point Break. Čudoviti svet Juiijsifili Aip Mladinska knjiga v Ljublja- ni se je v jubilejnem letu - 100 let slovenskega planinstva - lo- tila zahtevnega projekta,' predstavitve zanimive in hva- ležno napisane knjige avstrij- ske avtorice Ingrid Pilz Čudo- viti svet Julijskih Alp. Tej knjižni izdaji je dodan žepni vodnik z označbami tur za ra- zlične izlete v Julijske Alpe. Ingrid Pilz je avstrijska uni- verzitetna profesorica, sicer pa zaljubljena v gore, zlasti slovenske, ki jih obiskuje že nekaj desetletij. Zlasti po mo- ževi smrti je začela sistematič- no zbirati vse, kar je videla in srečala na številnih poteh po naših Alpah in Alpah v Italiji. To je najprej združila v knjigi v nemškem jeziku, ki je že po nekaj mesecih doživela pona- tis. IM Mladinski knji^ so se odločili za prevod in objavo, knjigo so natisnili v 6 tisoč iz- vodih in do uvodne predstavi- tve v Cankarjevem domu je bi- lo prodanih že 2500 izvodov. Glavna urednica, Irena Trenc-Frelih, o knjigi, ki bo prav gotovo odmevna tudi pri nas: »V knjigi so natančno in z veliko ljubeznijo predstav- ljeni Bled in Bohinj z okolico, dolina Triglavskih jezer oz. Triglavski narodni park, Tren- ta, prelaza Predel in Vršič, južna Soška dolina, Zgornja Savska dolina in Mangartski jezeri, Triglav in njegovo kra- ljestvo, Viševa in Špikova sku- pina, Kanalska dolina, Dolina Bele in Dolina Dimja. Knjiga je polna natančnih zapisov - od geografskih in botaničnih do turističnih in pohodniških.« Za oko prijetne slike sprem- lja doživeto pisano informa- tivno besedilo. Knjiga v mno- gočem uspešno dopolnjuje vse prej napisane knjige o našem gorskem svetu in jo je kot takšno tudi treba jemati, brez zavisti in podcenjevanja, ker jo je napisala tuja avtorica. TONE VRABL V knjigi Čudoviti svet Julij- skih Alp (194 strani, 110 barv- nih fotografij, prevedla Darin- ka Petkovšek in Marjan Kru- šič) je opisanih 40 izletov, 43 gorskih tur in 25 plezalnih po- ti, v Vodniku pa je 100 predlo- gov za izlete in ture z natanč- nimi opisi in skicami poti. Urednik pri Mladinski knjigi Marjan Krušič (Celjan) pri- pravlja s sodelavci zanimivo publikacijo Turistični vodnik po Sloveniji, ki bo v mnogo- čem zaradi zbranih podatkov in informacij novost v Slove- niji. Izšel bi naj jeseni. zapisovanja Mar sem Jaz varuh svojega brata? Pod takim dobesedno bi- bličnim naslovom se je nedav- no na Bledu odvijal tradici- onalni, že 26. po vrsti, medna- rodni miting pisateljev, ki ga organizira slovenski center PEN. Srečanje kot vsako dru- go oziroma še eden v vrsti ti- stih sestankov, na katerem so pisatelji namesto o problemih literature, njenega medseboj- nega pretakanja in sovphva- nja, povezovanja preko lite- rarnega medija, razpravljali in razglabljali o vojni na tleh nekdanje Jugoslavije. Pravza- prav so bila blejska in sploh vsa srečanja pod okriljem PEN-a že od nekdaj bolj ali manj usmerjena v politične vode, še več, ravno vojno-poU- tična situacija tridesetih let tega stoletja je pisatelje oziro- ma intelektualce najvišjih profilov pregnala v združenje, ki kake blazne moči seveda ni- ma, lahko pa kot Društvo no- vinarjev Slovenije v zvezi z dogodki v Kališovcu sproži »ostre obsodbe« (da o primeru Ivo Štandekar, ko Društvo no- vinarjev Slovenije ni sprožilo niti uradnega protesta, zgolj obžalovanje, sploh ne govo- rimo). Kakorkoh, pisateljskega združenja PEN z Društvom novinarjev seveda ne moremo primerjati. Če že drugega ne, ima prvo vsaj to moč, da lahko uspešno pro^ra preko vseh in slehernih meja, da njihova be- seda, njihovi sklepi vendarle nekaj veljajo in pomenijo. Se- veda, če do takih in sploh kakšnih sklepov pride; na- mreč, dubrovniški kongres te organizacije je bil miniran. Predsednik mednarodnega PEN, madžarski pisatelj Gy- orgi Konrad, ki najavlja svoj nastop na naslednjih madžar- skih predsedniških volitvah, ni dovolil oziroma se je mučil kot tisti revež z brado na kri- žu, da do kakršnih koli skle- pov, ki bi obsodih pisatelje, ki bodisi so delovali bodisi še vedno tako ali drugače sodelu- jejo v bosansko-hrvaško-srb- sM vojni. No, Konrada na Ble- du ni bilo, kar pomeni, da seje dubrovniški kongres nekako nadaljeval na Bledu, da smo tam spremljali le njegovo na- daljevanje. Obsodbe so takrat seveda bile. Vendar oboje- stranske. Medtem ko so eni napadali Srbijo, so drugi obto- ževali Hrvaško, da krši člove- kove pravice, tretji pa spet Slovenijo, da je »fašistična dr- žava«. Kdor koli že ima prav, pravih argumentov niti za eno obtožbo ni bilo, izjema je seve- da tista, ki leti na Srbijo, kar pa je že stvar, ki jo znajo na pamet celo golobi, ki mi po okenski polici mansardnega stanovanja ob Ljubljanici že kar pretirano sedejo. Hočem skratka povedati, da je bilo o vojni na tleh nekadnje Jugo- slavije povedano že toliko no- vih in starih stvari, izrečenih že toliko besed, da postajajo take debate že kar malce dol- gočasne; kar ne pomeni, da so nepotrebne. Daleč od tega. Vendar je poslanstvo pisate- ljev, intelektualcev, vse kaj drugega kot ukvarjanje s tako delikatnimi zadevami, kakrš- na je vojna v BiH. Sicer se pa že ponavljam; sestop pisate- ljev z državotvornih pozicij je nujen, če bomo hoteli govoriti in živeti v normalni evropski državi. Vse do takrat bomo le ena od vzhodnoevropskih dr- žav, ki se je »rešila« komuni- stičnega bremena, ki je, kakor je ob neki priložnosti povedal eden od kolegov, literarni kri- tik, prišla z »dežja pod kap«. Piše: Tadej Čater V gosteh Tone Pavček Učence H. osnovne šole v Celju bo jutri, v petek, obiskal znani slovenski pesnik Tone Pavček. V šoli so se odločili, da zaključek letošnje Bralne značke pripravijo malce dru- gače kot prejšnja leta. Tako se bo ob 10. uri začel pogovor s pesnikom, ves petek pa bodo v šoU barvali s prizadevanji za množičnejšo bralno kulturo med mladimi. IS Št. 22 - 3. junij 1993 111 Zgodovina siovensicega naroda 11 Pred meseci je pri celjski Mohorjevi družbi izšel reprint dela Zgodovina slovenskega naroda dr. Josipa Grudna, ki je v njem zajel obdobja od prazgodovine na naših tleh do osemnajstega stoletja. Od tam naprej, natančneje od prelom- ne francoske revolucije pa do časa med obema svetovnima vojnama, je opisal dogajanja v slovenskih deželah dr. Josip Mal. Njegovi spisi so prvotno iz- šli med letoma 1928 in 1939 v redni zbirki Mohorjeve druž- be, ponatis celote pa je prav- kar izšel pri isti založbi, skup- no na več kot 1200 straneh. Dr. Josip Mal (1884-1978), po izobrazbi geograf, zgodovi- nar in lunetnostni zgodovinar, si je odnos do nacionalne zgo- dovine zastavil široko, z na- menom, da opiše čim več ra- zličnih dejavnikov, s katerimi želi bralcu prikazati prete- klost. S tega vidika nadaljuje predhodno Grudnovo tolma- čenje zgodovine, ki ga ne oz- načujejo le velike teme, tem- več tudi položaj vsakdanje kulture ter vpogled v življenja običajnih ljudi. Seveda so glavne smernice razvoja v pre- teklosti kot danes določali po- litični dogodki s svojimi usod- nimi posledicami a ob njih da- je Mal svoje mesto tudi manj vidnim dejavnikom, ki pa so vendarle dali značaj nekemu okolju in času, kot npr. navade in običaji, stanje v šolstvu, zdravstvu, prometu, regional- ne posebnosti ter množica drugih podatkov o narodu in njegovemu posamezniku. Zgodovina slovenskega na- roda dr. Josipa Mala že deset- letja velja kot najbolj brano in popularno delo nacionalne zgodovine, zato je ponoven na- tis povsem upravičen. Besedilo je še vedno dovolj relevantno, na pomanjkljivosti, ki jih je mogoče najti v teh več desetle- tij starih zapisih, pa je v uvod- niku opozoril zgodovinar Bogo Grafenauer, vldjučno z doda- nim opisom okoliščin, v kate- rih sta nastali Grudnova in Malova knjiga. BORIS GORUPIČ Horvat v Celovcu Od torka dalje se v Evropski hiši v Celovcu s svojimi deli predstavlja slikar Goran Horvat iz Rečice. Pri pripravi razstave je slikarju pomagal slovenski generalni konzulat, razstava pa bo na ogled še tri tedne. Otvoritve razstave se je udeležilo veliko število slovenskih in avstrijskih poUtikov, sodelovali pa so tudi ljubitelji in občudovalci del Gorana Horvata. US, Foto: CIRIL SEM Humoma melodrama »Ocvrti zeleni paradižniki« (Mladina fUm, Lj) je bila pre- teklo leto velik hit v kinemato- grafih. Kathy Bates in Jessica Tandy sta nosUki glavnih vlog v zgodbi, ki je razpeta med se- danjost in preteklost, v kateri je bilo vse drugače in nekaj tega tudi skozi film spoznamo. Uresničiti toliko opevani ameriški sen so tudi sanje de- kleta po imenu »Ramona« (Ce- nex, Vojnik). Njena pot do lu-esničitve je pretkana s sre- čanji z moškimi, torej ljubezni, razočaranja in podobno krat- kočasje. FUm je dobil kar ne- kaj pohval s strani kritike. Manj talentirani fibnarji se odločijo, da posnamejo avten- tične prizore v združenju nasi- lja in erotike. Zato v svoj stu- dio vabijo nmoge, ki bi želeli na hitro uspeti, ne vedoč, kaj jih sploh čaka. Thriller »Tem- , na stran ljubezni« (Cenex,' Vojnik) sicer dobro začenja a nekoliko šepa v domisel- nosti. Podoben prejšnjemu, a po vsebini ostrejši in bolj neusmi- ljen, je »Umetnost umiranja« (Andromeda, Lj). Avtorsko de- lo Wingsa Hauserja, ki je to- krat detektiv, se sestoji iz iskanja režiserja, ki svoje žrtve umori, ter jih pri tem s kamero snema. Vse seveda z namenom, da naredi izviren film. Kriminalna komedija »Niz- ki udarci« (Andromeda, Lj) prinaša kar nekaj svežine in uspeva nasmejati tudi gledalce in ne le igralce. Glavna junaka v motelu na skrivaj snemata posteljne avanture mladega para, slučajno pa tudi njim uboj. Zločinci hitro sprevidijo, da so se znašli na videu in divji lov na oba voyeurja se prične. »Umetni raj« (Andromeda, Lj) je režiral Karpo Godina, navdih zanj pa je dobil v bio- grafskem izseku znamenitega Fritza Langa, ki je med 1. sv. vojno nekaj časa preživel pri Karolu Grossmanu, avtor- ju prvih slovenskih filmov. Godina je vnesel precej samo- svojih pogledov na dogodke, kar bi utegnilo koga tudi mo- titi. Filmov znanstveno-fanta- stičnega žanra je v videotekah kar premalo, no med njimi se je pojavil tudi »Reka vetra« (Rok, Velenje), ki sicer ni mak- simalni domet svojega žanra. V misteriozno okolje so monti- rani akcijski prizori, kjer se drug za drugim po^jo pre- stopniki in policaji. BORIS GORUPIČ Portreti v Icoiažili V prostorih velenjske galeri- je Kulturnega centra Ivan Na- potnik te dni razstavlja doma- čin Zlatko Prah in sicer slike, izdelane v mešani tehniki z osredotočenjem na portrete oziroma figure. Prah je po izobrazbi likovni pedagog in prihaja iz genera- cije, ki se v tem desetletju šele pričenja uveljavljati na umet- nostnem prizorišču. V svojih slikah združuje različne kapa- citete, za katere je mogoče ugotoviti, da jih spretno vWju- čuje v posamična dela. Niso mu tuji pogledi na avantgardi- zem, prav tako pa tudi ne kla- sični prijemi slikarske umet- nosti. Ti navidez ne spajajoči si stališči pa je vendarle mogo- če ustrezno povezati in nar^- ti zanimivo kompozicijo. Zavezanost h klasičnemu se manifestira že skozi samo iz- biro motiva, ki se pojavlja kot prevladujoč pravzaprav v vseh delih. Portret že od najstarej- ših dni, ko se je človek zavedal možnosti likovnega izražanja, priteguje ustvarjalce in laike, ki se v njem prepoznavajo v ti- sočerih različicah. In tudi kljub unikatnosti vsakega portreta je v njem vedno tudi nekaj univerzalnega, to pa je tisti moment, s katerim se kot posamezniki lahko poistoveti- mo ter v njem razpoznamo tu- di nekakšen del svoje oseb- nosti. Na radikalnejša stališča se Prah postavi v primerih same izvedbe portretov, kjer se pri- bližuje tistim poglavjem so- dobne vmietnosti, ki imajo do figure precej neobvezujoč od- nos. Slikar jih zariše bolj ali manj shematično, ploskovito, nakar jih secira na enote, ki le od daleč spominjajo na oblike. telesa in se postopoma staplja- jo z ozadjem. Pogumno posega tudi na samo površino, kjer poleg plasti barve lepi tekstil, papir in s tem oblikuje večjo razgibanost površine, kot tudi večjo razpoznavnost svojih slik. BORIS GORUPIČ Kjer en spomenik še stoji, drugega pa ni več! Vodni stolp, ki stoji ob nekdanjih Vodnih in pozneje Kapucinskih vratih, je trden in lepo viden del celjskega srednjeveškega obzidja, ki je nastalo v letih 1450-1473. Stolp je bil njega dni ometan. Na njem sta še danes vidni rimska napisna plošča ter plošča, ki kaže nivo vode leta 1672. Stolp še danes čaka na ustrezno funkcijo v starem mestnem jedru. Naš posnetek pa je nastal 14. oktobra 1990 ob 3. celjskih mednarodnih slikarskih tednih, ko so organizatorji (Kovinotehna) postavili na trg pred stolpom skulpturo zagrebškega kiparja Djordja Jandriča. Nekaj časa je tam samevala, načela jo je tudi rja, potem so jo postavili ob nekdanje mestno obzidje, danes pa je ni več. PRIREDITVE GLEDALIŠČE V Špitalski kapeli na Slomškovem trgu v Celju bo v soboto in nedeljo ob 21. uri predstava Damirja Zlatarja Freya Kri in košute. Slovensko ljudsko gledališče bo v četrtek, 17. junija ob 21. uri na Celjskem gradu premiemo uprizorilo delo Antona Novačana Herman Celjski. V avtentičnem okolju Celjskega gradu se bo znova odigrala tragedija začetka konca te kontroverzne rodo- vine. Predstavo je režiral Franci Križaj, v naslovni vlogi Her- mana n. pa se bo predstavil Janez Bemež. inomcerti V Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina bo jutri, v petek ob 20.30 koncert Moškega pevskega zbora Zdravilišča, ki ga vodi Franc Plohi. V jedilnici Zdravilišča Laško bo danes, v četrtek ob 20. uri koncert Moškega pevskega zbora PTT in Ženskega pevskega zbora Ljubečna. V pubu Barfly v Celju bo jutri, v petek, 4. junija ob 21. uri jazz koncert Mie Žnidarič & comp. V koncertni dvorani Glasbene šole v Celju bo v torek ob 18. uri zaključni koncert učencev in dijakov celjske Glasbene šole, s solisti in komornimi sestavi. V sredo ob 19.30 pa bo koncert harmonikarskega orkestra Glasbene šole Celje, ki ga vodi Marija Zavšek z nekaterimi nagrajenimi tekmovalci harmoni- karji z letošnjega državnega tekmovanja harmonikarjev v Ljub- ljani. Na Tomšičevem trgu v Celju bo danes ob 17. uri koncert Pihal- nega orkestra Impol iz Slovenske Bistrice in Ema Celje, ki ju vodi Alojz Krajnčan. V Zdravilišču Atomske Toplice v Podčetrtku bo jutri ob 20. uri koncert pevskega zbora Atomske Toplice. V Kristalni dvorani Zdravilišča v Rogaški Slatini se bo v nedeljo ob 16. uri pričela revija zborov predšolskih otrok z naslovom Ciciban poje, ki jo pripravlja Vzgojno vcu-stveni zavod iz Roga- ške Slatine. V Narodnem domu v Celju bo jutri ob 16. in 17. uri občinska revija odraslih pevskih zborov občine Celje. ■riA.ZSTA.VE V knjižnici Šentjur je odprta razstava Ukovnih del karikaturista in grafika Borija Zupančiča. Na ogled bo do 20. junija. V avli hotela Dobrna razstavlja likovna dela slikar amater Mohor. V Likovnem salonu bo do srede, 9.jimija razstavljala otroške ilustracije Mojca Cerjak. V torek bo v ta namen ob 20.15 zatvo- ritev razstave. V Razstavnem salonu v Rogaški Slatini je odprta razstava risb in steklarskih izdelkov učencev steklarske šole. Razstava bo na ogled do petka, 11. jimija. V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 16. jimija na ogled razstava likovnih del učencev osnovnih šol občine Žalec. Raz- stava bo odprta vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. V Osrednji knjižnici v Celju je odprta razstava z naslovom Iz ustvarjalnih delavnic Občinske zveze prijateljev mladine Celje, ki bo na ogled do konca junija. ■ni m o Celje: Union 3.6. ob 18.30 Večno mlad - ameriški film, ob 21. uri premiera ameriškega filma Drakula. Od 4.6. dalje ob 18.30 in 21. uri Drakula - ameriški film. Mali Union do 7.6. ob 19. uri Ženske na robu živčnega zloma - španski film, od 8.6. dalje ob 19.uri Boemsko življenje - francosko-finski film. Metropol 3.6. ob 16.30, 18.30 in 20.30 Beethoven - ameriški fibn, od 4.6. dalje ob 16.30 Beethoven - ameriški fUm, ob 18.30 in 20.30 pa Večno mlad — ameriški film. Kino Laško 5.6. ob 21. in 6.6. ob 20. uri V postelji s sovražnikom - ameriški fibn. Kino Šentjur 6.6. ob 14. uri Drakula - ameriški film. Kino Žalec 4.6. Napihnjenci - ameriški film. njs t a l o V Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina bo v torek ob 20.30 avtorski večer skladatelja Miroslava Miletiča. Na igrišču osnovne šole Antona Aškerca v Rimskih Toplicah si lahko v soboto ob 19. uri ogledate živi šah. Pripravilo ga bo domače kulturno društvo, pomerila pa se bosta mojstrski kandi- dat Tomaž Marinšek iz Ljubljane in domačin Samo Lah. Št. 22 - 3. junij 1993 131 Zvestoba izročilu Na binkoštno nedeljo so Pil- štanjčani in njihovi bližnji so- sedje, ki jim je do tega, da sta- ro izročilo ni in da ne bi zato- nilo v pozabo, spet priredili binkoštovanje. Pravzaprav gre za pastirsko šego, ko so se na binkoštni dan še pred zoro pa- stirji skušali, ko bo prvi prig- nal živino na vaško gmajno ter si z enoletno častjo pastirske- ga »kenika« pridobil pravico voditi pastirsko druščino. Kjer je kdo prvi, je tudi nekdo, ki je zadnji, in ta je binkoštna luk- njica: vse leto izpostavljen po- smehu, predvsem pa na bin- koštno jutro. Od kdaj ta šega in zakaj, o tem zdajle ne bi razglabljali. Tudi o tem ne, kako je vse to potekalo. To je treba enostav- no videti, slišati in doživeti. Ni pa tako doživetje za zaspance, ki jih šele sonce spodi iz po- stelje. No in prav ta zvestoba izro- čilu je vredna hvale in prizna- nja. Če že, potem naj bo tako, kot je bilo vselej. Niso podlegli komercialni miselnosti, češ več obiska in boljši iztržek bi imeli, če bi prikaz pripravili v drugačnem dnevnem času. Te pastirske šege, z vsemi pri- zori, ki sodijo vanjo, tako ni mogoče prenesti na oder, kjer bi še nekako pričarali modrino jutranje zore, ne pa tudi čudo- tvome binkoštne rose in sveži- ne jutra. Drugo, kar je treba pohvali- ti, je tudi siceršnja pilštanjska doslednost, da so tudi občin- stvu postregli s cvrtki, kar je za to priložnost toliko kot obredna ]ed. Za ogrevanje v jutranjem hladu pa so pri- pravili napitke: poleg vročih čajev še krepke domače napit- ke kot so dmulovec, borovni- čevec, orehovec in višnjevo, medeno, melisino žganjico ter regratov liker. Pastirski stalež je bil letos pomlajen. Pred leti so prikaz predstavili starejši možakarji, ki so to šego doživljali kot tra- dicijo, zdaj pa je z njimi vedno več mladih, ki bodo nadaljeva- li izročilo. Pokazali so tudi za- nimivo igro s strogimi pravili - kečkanje. In ljudske pesmi so prepevali, kar k takemu do- go^u sodi. Jazbeci (bratje) so sicer dobri godci, vendar bi za ta prikaz bile ustreznejše pra- ve, stare ljudske viže in nape- vi. To pa bila tudi edina pri- pomba k vsestransko uspešne- mu prikazu. ___ JURE KRAŠOVEC EDI MASNEC Domačini so prikazali »pastirski hokej« — kečkanje. Kompole so Kompole - in pika! Preimenovanje kraja v Železarsko cesto zgoU napaka Na predzadnjem zasedanju celjske občin- ske skupščine je poslanka Zbora združene- ga dela Mojca Vrečar zastavila PTT podjet- ju Celje oziroma Slovenije javno vprašanje, zakaj je poimenovanje naselja Kompole iz krajevne skupnosti Štore izpadlo iz novega slovenskega imenika. Saj ne, da v imeniku ne bi bili zapisani vsi telefonski naročniki iz tega kraja — le preprosto »preselili« so jih v Železarsko cesto. V poslovni enoti Telekomunikacije celj- skega PTT podjetja so pripravili odgovor na poslankino vprašanje, v katerem se Vrečar- jevi opravičujejo zaradi napake. Do napake je prišlo pri programskem usklajevanju ulic in naseUj s PTT-jevskim Elektronsko raču- nalniškim centrom v Ljubljani, celjsko PTT podjetje pa je posredovalo pravilne podatke o vseh telefonskih naročnikih iz svojega ob- močja. Telefonskim naročnikom iz Kompol so se v PTT podjetju Celje pisno opravičili, pra- vilni podatki pa bodo zapisani tudi v po- pra vMh telefonskega imenika za leto 93, ki bodo v kratkem izšli. Strah Kompolčanov - pred kratkim so se tudi uradno izrekali, da želijo ime svojega kraja ohraniti tudi v pri- hodnje — o kakršnem koli preimenovanju njihovega kraja je torej povsem odveč. L STAMEJČIČ Spravilo kamilic v Hmezadovem Kmetijstvu Žalec gojijo kamilice na preko 30 hektarjih zemljišč. Direktor Edi Omladič pričakuje, da jih bodo letos s posebnim kombajnom obrali blizu 18 ton. Vse bo odkupila Droga Portorož, kar je za Hmezad celo bolj ugodno, kot je bil izvoz. Po obiranju bodo zemljišča zorali in na njih posejali koruzo. Obrane kamilice sušijo v posebej prirejeni sušilnici v Vrbju. T. TAVČAR Varnejša pot skozi mesto Ob cesti med žalskim gasilskim domom in Gotoveljsko cesto v teh dneh gradijo pločnik ter kolesarsko stezo. Naložba je vredna 3 milijone tolarjev, denar so zagotovili v proračvmu, skladu stavbnih zemljišč ter mestni skupno- sti. Dela izvajajo delavci Cestnega podjetja, pločnik in kolesarska steza pa naj bi bUa nared do sredine junija. m Plačilo pomoči na domu Pred dvema letoma so v šentjurski občini začeli kot javno delo izvajati pomoč na domu. 9 brezposelnih občanov skrbi za 90 pomoči potrebnih občanov, pri tem pa v občini spoznavajo, da bi posamezniki lahko plačali prispevek iz lastnega žepa. Center za socialno delo meni, da ^e predvsem za 8 obč^ov, nekateri od njih pa želijo plačati prispevek na lastno željo. V Šentjurju so zato pretekli teden sprejeli predlog o plačilu prispevka za pomoč na domu, uporabniki bodo morali prispe- vati od 2 do 4 tisoč SIT na mesec, pri tem pa bodo upoštevali premoženjsko stanje ter število opravljenih ur. Zbrani denar bo nekoliko obogatil občinski proračun. BJ Drag šentjurski meter šentjurska vlada je pred dnevi sprejela novo gradbeno ceno kvadratnega metra stanovanjske površine. Lani v občini niso veliko gradili, zato so si pomagali z indeksom za predzadnje leto. Tako so se odločili, da znaša letošnja cena kvadratnega metra 70.540 SIT, pri tem pa ugotavljali, da za gradnjo novih blokov ni nobenih možnosti. Uradno določeno ceno morajo imeti tudi za potrebe davčne uprave, ko so primerjali cene v drugih občinah, pa so povedžrii, da šentjurski kvadratni meter draži konfiguracija tal. V sosednji, šmarski občini, stane kva- dratni meter 69 tisoč SIT, v Kamniku pa 64 tisoč. BJ Več za vrtec Ekonomska cena oskrbnine v vrtcih šentjurske Vzgojnovar- stvene organizacije znaša trenutno 15 tisoč tolarjev, podobno kot v celjski ter konjiški občini. Na seji občinskega izvršnega sveta pa so določili nov najvišji ter najnižji prispevek staršev. Šentjurčani se o tem odločajo vsako leto maja, osnovo pa pomenijo dohodki staršev v preteklem letu. Letos bo prispevek staršev v povprečju 50-odstoten, najnižji bo znašal 5100 SIT, najvišji pa 7500 SIT (po njihovih podatkih je najvišji prispevek v celjski ter konjiški občini približno 9000 SIT). Povedali so, da bo najvišji znesek plačalo le 9 odstotkov staršev, pribli^o tretjina pa najnižjega. Ob tem ugotavljajo, da se delež staršev, ki plačujejo najnižji prispevek, povečuje. Vrtci so zasedeni skoraj stoodstotno. BRANE JERANKO Septembra varstveno delovni center? Po podatkih šentjurskega Centra za socialno delo je v tej občini kar 124 du- ševno prizadetih polnoletnih občanov - v trikrat večji celjski občini pa jih je »le« 180. Občani, ki prejemajo pokojnino po starših, v ta podatek niso zajeti, zato je dejanska številka še višja. Na pobudo prizadevnega Društva za varstvo dušev- no prizadetih naj bi v Šentjurju ustano- vili varstveno-delovni center, odprli pa naj bi ga že septembra. V Centru za socialno delo so povedali, da bi novi center omogočal dnevno var- stvo duševno prizadetih iz vseh krajev občine. Gre za invalidne občane, ki jih ni mogoče zaposliti, lahko pa bi delali pod posebnimi pogoji. Razen tega bi si priza- devali, da bi varovanci postali čim bolj samostojni, svojcem pa bi strokovno sve- tovali. Ker šentjursko društvo že razpo- laga s kombijem, vsakodnevni prevozi varovancev ne bi povzročali posebnih te- žav. Po organizacijski plati bi oddelek spadal k Centru za socialno delo. Za začetek bi sprejeli deset varovan- cev, potrebujejo pa 60 kvadratnih me- trov prostora. Občina se je obvezala, da ga bo zagotovila, vsi pa se zavzemajo za lokacijo v občinskem središču. Tako je že ponudil v najem svoje šentjurske prosto- re zdravstveni dom, pojavila se je tudi možnost v zasebni hiši, velika večina pa je za stavbo nekdanjega internata v Zgornjem tr^. S tem se je na svoji zadnji seji strinjala tudi občinska vlada. Za ureditev centra potrebujejo štiri milijone SIT. Občina je pripravljena pri- spevati petino potrebnega denarja, osta- lo pa pričakujejo iz ministrstva za delo, družino in soci^e zadeve. BRANE JERANKO Nova fasada in bogata pomladanska ponudba v Kmetijski pre- skrbi Celje. KZ Celje za lepše mesto če že ne bogatejše, pa je na- še mesto ob Savinji vse lepše. Kamenček v mozaik so posta- vili tudi v Kmetijski zadrugi Celje, saj so pred dnevi obno- vili obličje svoje trgovine na Stanetovi ulici pri Gostilni Branibor. V stavbi, kjer je sedaj Kme- tijska preskrba, je bila v prete- klosti znana kmetijska apote- ka, od leta 1955 naprej pa tr- govina KZ Celje, ki jo vsi, ki se na takšen in drugačen način ukvarjajo s kmeti^tvom, zelo radi obiskujejo. Se posebno v pomladanskem in jesenskem času, ko je Kmetijska preskrba resnično zelo dobro založena. EP Odlične cene za najboljše kupce v podjetju Komitrade v La- škem so pred kratkim uresni- čili svoje nekajletne želje. S svojo novo trgovino, ki so jo poimenovali samopostrežna Rogač, so dejavnost preselili iz Spodnje Rečice v samo osrčje Laškega. Tako se od sedaj ne bodo več trudili ustreči vsem kupcem v diskontu Komi, temveč tudi v prijetno urejeni m bogato založeni samopo- strežbi Rogač pri železniški postaji v Laškem. Nova trgovina je lahko do- stopna z avtomobili, peš pa ste v njej iz katerega koli predela Laškega v nekaj minutah. Za- radi cen in ponudbe, kjer lah- ko med ostalim še posebno pohvalimo oddelek s sadjem in zelenjavo, je samoposrežbo Rogač vsekakor vredno obi- skovati redno. EP Tudi od zunaj je samopostrežba Rogač zelo privlačna. Razlika med prejšnjim videzom stavbe in sedanjim pa zelo očitna. In tisto, kar je dandanes zelo pomembno: iz vozičkov lahko stvari preložite neposredno v prtljažnik avtomobila. Št. 22 - 3. junij 1993 131 Bodo ribiči izviseii? Skupščina ceUskIh ribičev na Uubnem Skupščina Zveze ribiških družin Celje v Domu ribičev na Ljubnem je pokazala, da se ribiči in njihove organizacije srečujejo s povsem konkretni- mi in hudimi problemi. Dosti jih je prinesla nova zakonoda- ja na področju denacionaliza- cije in pridobivanja koncesij, ribiči pa niso zadovoljni z de- lom Sklada za pospeševanje ribištva in Zavoda za ribištvo. V RD Celje se dodatno sre- čujejo s hudimi težavami zara- di suše, radi pa bi se dogovorili tudi za spremenjen način ribo- lova v sušnem obdobju. Kot ostale tudi celjske ribiče skrbi koncesija nad vodami. »Lahko se zgodi, da bomo ribiči izvise- ii,« meni predsednik RD Celje Franc Vitanc. V RD Šempeter opozarjajo, da ribji živelj v Paki in Savinji irniira, prihaja do hudih za- strupitev. Sodišča so pri ugo- tavljemju krivcev zelo počas- na, proces s šoštanjsko termo- elektrarno je trajal 8 let, ribiči pa so morali ves ta čas ribe tudi vlagati. Inž. Venčeslav Bauer, predstavnik ribiške družine, je povedal, da z iz- gradnjo čistilnih naprav v TEŠ niso zadovoljni, saj bo poskrb- ljeno za čisti zrak, vode pa se naprej onesnažujejo. Člani RD Mozirje dodatno opozarjajo, da so poplave sko- raj v celoti uničile ribji živelj, če ribiči ne bi poskrbeli za vla- ganje lipanov in postrvi, bi bi- le vode brez življenja. »Ribiči bi morali neposredno prejeti sredstva za odpravo posije poplave, ne pa, da so se morali preko občine zadovoljiti z 9 odstotki prijavljene ško- de,« je povedal Franc Pogle- šek. Tudi Mozirjani niso zado- voljni z delom Sklada za raz- voj ribištva, pritoževali pa so se tudi zoper delo celjskega Nivoja, saj ne prijavlja več po- segov v Savinjo in s tem uniču- je drstišča. V RD Podčetrtek so poveda- li, da so v zadnjem času izgu- bili dve tožbi zaradi hudega pogina rib. Niso zadovoljni z delom sodišč in inšpektorjev, hkrati pa so opozorili tudi na težak položaj na obmejnem področju. V RD Laško so ome- nili neživljenjsko Odredbo. o najmanjših lovnih dolžinah in varstvenih dobah, ki so jo sprejeli v Zavodu za ribištvo. »Zakaj obstajamo ribiči, če ne moremo sodelovati niti pri pripravi ter oblikovanju zako- nov in odredb?« se je spraševal Anton Bačič. Predsednik Ribiške zveze Slovenije Boris Dolničar je na skupščini na Ljubnem omenil dopolnilo pri Zakonu o var- stvu okolja, da pridobi konce- sijo tisti, ki je usposobljen za izkoriščanje voda. »S tem do- polnilom je možno pri izved- benih aktih dokcizati, da je vseh 62 slovenskih ribiških družin usposobljenih za šport- ni ribolov, vzrejo in varstvo rib,« je omenil Dolničar. Na področju ribičije se obetata tudi dva nova zakona, o vodah in o sladkovodnem ribištvu. Ribičem je priporočil, naj spo- ročijo največje nelogičnosti v odredbi, ki bi jo nato skupaj popravili. Glede sklada in za- voda pa je omenil, da obe or- ganizaciji ribiči nujno potre- bujejo, vendar se bosta morali drugače organizirati. URŠKA SELIŠNIK Na sobotnem srečanju so ribiči večkrat izrazili bojazen, da bodo ostali brez vsega, v kar so vlagali, to pa bi pomenilo raz- pad družin. V 50 letih so ribiči opravili veliko prostovoljnih delovnih ur, vlagali so lasten denar, sedaj pa jim grozi, da bodo ostali brez vsega. Zahte- vali so, da je treba povedati, da je njihova last vse, kar so kupili z lastnim denarjem in zgradili z lastnim delom. Na skupščini je predsednik ZED Celje Franc Ocvirk prejel priznanje prve stopnje, Franc Foglešek iz BD Mozirje je pre- jel posebno priznanje za dol- goletno aktivno delo v ribiških vrstah, BD Ljubno pa so pode- lili priznanje tretje stopnje z zastavico. Nalboliši le želodec iz Luč Zunanja oblika, barva, veli- kost in povezanost sestavnih delcev, napake na rezini, vonj in okus so bili najpomembnej- ši kriteriji, ki so odločali, kate- ri zgomjesavinjski želodci so najboljši. Ocenjevanje želod- cev je pripravilo Turistično društvo Bečica ob Savinji, ki si tretje leto prizadeva, da bi že- lodec zaščitili kot izdelek z ge- ografskim poreklom. Strokovnjaki za suhomes- nate izdelke so v soboto na Re- čici ocenili 61 zgomjesavinj- skih želodcev iz celotne mozir- ske občine. Največ točk so pri- sodili želodcu Jožice Itezovnik iz Luč, srebrni plaketi sta pre- jela želodca TD Bečica in Olge Kladnik iz Lok pri Mozirju. Komisija je podelila še 6 bro- nastih priznanj, 31 izdeloval- cem želodcev pa še posebna priznanja, da njihov izdelek ustreza zahtevam. Tovrstno ocenjevanje naj bi nadaljevali tudi v prihodnje, saj naj bi na takšen način proizvajalci od- pravili napake in poskrbeli za stalno kakovost izdelkov. »Zgomjesavinjski želodec mora biti takšen, kot je, izde- lan le iz svinjskega mesa, soli, popra in česna, nikakor mu ne bi smeli dodajati novih za- čimb,« so poudarili v komisiji. Vsem, ki so oddali želodce, bo- do poslali ocenjevalni zapisnik komisije, iz katerega bodo raz- vidne napake in pomanjkljivo- sti pri izdelavi želodcev, vse pa v želji, da bi prihodnje leto zgomjesavinjski adut pridobil še več ljubiteljev. URŠKA SELIŠNIK Foto: CmiL SEM Na prireditvi, ki so jo Bečičani pripravili ob razglasitvi naj- boljših želodcev, so se s svoji- mi izdelki o želodcu predstavi- li učenci OŠ Bečica ob Savinji in ljudski godci. Uradna pode- litev priznanj in nagrad naj- boljšim pridelovalcem zgor- njesavinjskih želodcev bo 3. julija na večeru pod trško lipo na prireditvi Od lipe do prangerja. O modrosti šentjurski odbor Sve- tovnega slovenskega kon- gresa pripravlja za jutri, 4. jimija, pogovor na temo Modrost temelji v ljubezni. Predavala bosta teologa dr. Vlado Zupančič iz Dra- melj, tudi v luči svojega ne- davnega doktorata o Luki Jeranu, ter prof. dr. Alojz Pimat iz Maribora. Preda- vanje bo ob 19. uri, v šent- jurski skupščinski dvorani pa pričakujejo tudi pred- sednico Svetovnega slo- venskega kongresa za Slo- venijo Irene Mislej. BJ Kabelsica televizila na Polzeli Minuli teden je podjetje Signal iz Ljutomera priključilo na sistem kabelske televizije prve naročnike na Polzeli. V krajevni skupnosti Polzela se je za kabelsko televizijo doslej odločilo preko 400 gospodinjstev, še vedno pa sprejemajo nove naročnike. Signal obljublja, da bodo vsi naročniki lahko že letos gledali 16 programov, od tega pet zemeljskih, deset satelit- skih in krajevni interni program. T. T. Dobrodelni koncert za nakup knjig Knjižničarji že dalj časa opozarjajo, da postajajo slovenske knjižnice vse bolj siromašne, saj si le redko kje lahko privoščijo nakup novih knjig. Da bi vendarle obogatili knjižni fond in zbrali nekaj denarja, so se v Občinski matični knjižnici v Žalcu ter šestih krajevnih knjižnicah odločili za organizacijo dobro- delnega koncerta. Koncert je bil v torek zvečer v Domu II. slo-, venskega tabora, Žalčanom pa je prepeval Vlado Kreslin z Bel- tinško bando. _m Planinsko kulturni dan Na osnovni šoli Griže so mi- nuli teden pripravili kulturni dan, ki so ga v celoti posvetili planinstvu. Griška osnovna šola je že si- cer znana po tem, da so vsi šolarji vključeni v planinsko društvo in da z njim tesno so- delujejo. Ob 100-letnici slo- venskega planinstva so se šo- larji lotili posebne raziskoval- ne naloge, v kateri so zbrali številne podatke o razvoju planinstva v svojem kraju. Po- leg tega so ob kultumem dne- vu pripravili predavanja, na katerih so mlade potovljah bodo pripravili tudi razstavo gasilske tehnike, in sicer tako, da bi bila cela vas nekakšen razstaviščni pro- stor. Organizatorji srečanja pod vaškimi lipami so si zamislili še zanimiv srečolov; dobitke naj bi darovali domačini sami, in sicer pridelke, kakšno ko- koš aU zajca, k sodelovanju pa bodo povabili še domače obrt- nike. Srečanje pod vaškimi li- pami naj bi postala tradici- onalna prire^tev, podobno kot bodo letos obeležili oblet- nico gasilstva, nameravajo prihodnje leto obuditi spomin na 100-letnico petja v Gotov- ljah. Poleg te osrednje prireditve bo v okviru krajevnega praz- nika v Gotovljah še 3. medna- rodni konjeniški turnir, doslej je svojo udeležbo že potrdilo 7 držav. Na dan državnosti bo- do uradno odprli še manjši ob-. jekt za potrebe gasilcev in kra- janov na Jedrti, za praznik pa so v Gotovljah prebeUli tudi vse javne objekte ter poskrbeli za čistejše okolje. IB Darujte kri! Rdeči križ Slovenije vabi na jimijske krvodajalske akci- je. Za danes (četrtek) so pripravili akcijo v Radečah, 10. junija bo v Rogaški Slatini, 17. v Kozjem, 23. na Ljub- nem ter 24. v Nazarjah. Št. 22 - 3. junij 1993 131 Hmelj za pivo in turiste ¥ Savinjski dolini se lotevajo aktivnosti za razvoj turizma , žalčanom je očitno dovolj, da se je vedno samo govorilo o Savinjski dolini kot središču hmeljarstva. Zakaj ne bi tega izkoristili tudi za razvoj turiz- ma, so si rekli in sklenili, da je treba nekaj narediti za promo- cijo doline, spodbuditi turi- stično dejavnost, temelj turi- stične predstavitve pa naj bi bil seveda hmelj. V turistični zvezi Spodnje Savinjske doline in tiuističnih društvih, ki v občini še deluje- jo, so prepričam, da se je dela treba lotiti na začetku, torej pri promociji Savinjske doli- ne. Prvi koraki so narejeni. Za Žalčani je uspešna predstavi- tev na nedavnem sejmu Alpe Adria, slovenskim šolam so poslali prijazno vabilo na obisk v dolino zelenega zlata, v pripravi je televizijski spot o Savinjski dolini, podrobneje pa nameravajo javnosti preko televizijskih ekranov predsta- viti inštitutov nasad hmelja, v katerem gojijo 120 različnih vrst hmelja. Poznavalci pravi- jo, da je to edini takšen nasad v Evropi, ki si ga je že doslej ogledalo preko 3 tisoč obisko- valcev. Poleg tega nasada ima doli- na še vrsto drugih stvari, zara- di katerih kaže razvijati turi- zem, mednje pa vsekakor sodi- jo jama Pekel z učno gozdno potjo, posestvo žovnešMh go- spodov, Braslovče, za katere pravijo, da so najlepše urejena evropska vas, pa seveda rim- ske izkopanine v Šempetru. V središču doUne nameravajo poleg inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo opozarjati turi- ste še na hmeljarski muzej, Sa- vinov salon s stalnimi zbirka- mi, turški stolp in dragoceno Miklavževo sliko v tamkajšnji cerkvi, mesto pa po oceni turi- stičnih delavcev še zdaleč ni izkoristilo možnosti, ki jih ima za razvoj kongresnega tu- rizma. Tudi industrijskih proda- jaln je v občini dovolj, tako da bi kazalo organizirati nakupo- valne izlete, so prepričani v dolini. Na vse to nameravajo opozoriti obiskovalce s pro- spekti, razglednicami, zeinlje- vidi in monografijo, podlaga vsega gradiva pa naj bi bU hmelj kot razpoznavni znak doline. Pred začetkom turistične se- zone bodo na vpadnicah v Sa- vinjsko dolino, natančneje na Ločici pri Vranskem, Zgornji Čmovi, v Medlogu in Gorici ob avtocesti postavili 5 metrov visoke piramide hmeljevk s pozdravnimi napisi, na teh piramidah pa naj bi obisko- valci našli tudi osnovne infor- macije o tem, kje je zbrana tu- ristična ponudba. Kasneje naj bi na teh mestih razvijali turi- stične pisarne, ob njih pa na- črtujejo parkirne prostore. V teh dneh se v Žalcu dogovar- jajo tudi o ureditvi informacij- ske pisarne, kjer bi bili na enem mestu zbrani vsi podatki o turistični ponudbi in prire- ditvah. Informacijski center naj bi nastal v Savinovi hiši, zaradi česar se bo prodajalna Peka selila v nove prostore, vse de- javnosti centra pa bo menda prevzela turistična agencija Potepuh. O vseh teh turističnih načr- tih so pred kratkim razprav- ljali člani žalske vlade in na občini ustanovili poseben od- bor, ki se bo ukv^al s turiz- mom. Voljo v Savinjski dolini imajo, vprašanje pa je, kako bo z denarjem. Turistična zve- za v svojem finančnem načrtu račima na 4,3 milijone tolarjev prihodkov. V proračima naj bi za turistični razvoj Savinjske doline namenili 2,8 milijona tolarjev, 470 tisoč tolarjev bo- do zbrali s tiuistično takso, v zvezi pa nameravajo sami zagotoviti približno milijon tolarjev. IRENA BAŠA Pomoč društvu dlallznih in iedvičnih bolniicov Obrtna zbornica Celje je pred dnevi Društvu dializnih in ledvičnih bolnikov podarila barvni TV sprejemnik. Društvo je Obrtno zbornico zaprosilo za TV sprejemnik ali video-rekorder, ki bi ga člani potrebovali pri svojem delu, v imenu izvršilnega odbora pa je televizor članom društva predal Leopold Drame (na levi). Foto: EDO EINSPIELER Nova mriišica veža v Andražu v Andražu si mrliško vežo želijo že vrsto let, vendar so doslej pri urejanju kraja dajali prednost predvsem cestam in vodo- vodni napeljavi. Letos pa so v zadovoljstvo vseh pričeli graditi tudi mrliško vežo. V teh dneh je bilo več delovnih akcij, s kate- rimi so postavili temelje in pričeli zidavo. Tako kot že veliko- krat doslej so se odločili, da bodo kar največ dela opravili udarniško, sicer pa gradijo mrliško vežo iz sredstev kr^evnega samoprispevka in še z dodatnim prispevkom krajanov. Želijo si, da bi vežico letos spravili pod streho. Na sliki: Z zadnje akcije pri gradnji mrliške veže. -p. TAVČAR Stari vodnjaici in vodni mlini v odboru za založništvo, tisk in ohranjanje slovenske besede pri občinskem odboru žalske LDS so se odločili za izdajo etnično- ekološke publikacije o starih vodnjakih in vodnih mlinih v Spodnji Savinjski dolini. Poleg bogatega slikovnega materiala bo v knjigi tudi analiza kvalitete podtalnice v še delujočih vodnjakih, hž:ati pa veliko napotkov o tem, kako ohraniti te etnične spomenike ter jih komercialno bolje izkoristiti. Pri pripravi publikacije, ki bo izšla predvidoma septembra, račimajo na sodelovanje s Pokra- jinskim muzejem v Celju, Zavodom za varstvo naravne in kul- turne dediščine, žalsko občino, ministrstvom za varstvo okolja in urejanje prostora ter posameznimi podjetji. Lani so v odboru že izdali knjigo z naslovom Poteptana priroda. IB Novi prostori in pestrejša ponudba Na Teharjah že nekaj časa uspešno deluje podjetje Jekamin, v ^aterem so se doslej ukvarjali predvsem s predelavo gradbe- nega materiala. Med drugim so izdelovali razne plošče, razno- barvne tlakovce, robnike in ostale gradbene materiale. Pred kratkim pa so v podjetju Jekamin odprli nove prodajno-skla- diščne prostore in potrošnikom predstavili proizvodni program podjetja KEMA Puconci. Kupcem bodo v novih prostorih poleg njihovih lastnih izdelkov poslej na voljo še razne fugime mase, lepila, izravnalne mase, skratka, izdelki iz proizvodnega pro- grama KEMA. Ponudbo na prodajnih policah so dopolnili še z raznovrstnim orodjem, sve^, brusilkami, izvijači in podob- nim materialom. Proizvodni prostori podjetja Jekamin so odprti med 6. in 14. uro, trgovina pa med 7. in 15. uro. Foto: EDO EINSPIELER Vetrniic bo vrnjen Deiličem 270 hektarov gozdov z denacionalizacijo so v šmarski občini že vrnili 32 hektarov gozdov ter 10 hekta- rov drugih zemljišč. V krat- kem pa bodo izdali tudi odloč- bo, s katero bodo dedičem nekdanjega lastnika vrnili 270 hektarov gozdov na Vetmiku nad Kozjem. Gre za gozdove, s katerimi gospodari brežiško Gozdno gospodarstvo, novi lastniki pa bodo iz Dravo^ada. V Šmaiju pri Jelšah so bili tik pred izda- jo odločbe, po sprejemu zako- na, ki je predvidel zemljiški sklad, pa morajo dobiti še pri- stanek iz Ljubljane. Po tej for- malnosti bodo dediči prejeli lastnino v naravi. Sicer pa imajo tudi Šmarča- ni z reševanjem zadev izredne težave, pr^vsem pravnega značaja. To še zlasti velja za pomanjkanje ustreznih ka- drov, izkušenih na tako zah- tevnem pravnem področju. V šmarski komisiji za denaci- onalizacijo so doslej prejeli skupno kar 156 vlog za vrnitev odvzetega premoženja, veči- noma nepopolnih, zato jih mo- rajo upravičenci dopolnjevati. Velika večina se jih nanaša na vračilo zemlje, dobra tretjina zahteva odvzete stanovanjske in poslovne prostore, 7 vlaga- teljev pa podjetja. Zadeve v zvezi s podjetji ni- so med najbolj zapletenimi, saj gre za manj pomembne nepre- mičnine v Steklarni in Zdravi- lišču Rogaška Slatina. Poseb- nost je le trgovsko podjetje Jelša, ki je večinoma nastalo iz odvzetih trgovin, po različnih krajih občine. BRANE JERANKO Ne počutim se staro Dve devetki v življenju Ane Repenšek Pred kratkim so predstav- niki Društva upokojencev Rečica ob Savinji v velenj- skem Domu za varstvo odra- slih obiskali svojo članico Ano Repenšek, ki je stopila v stoto leto življenja. Ana Repenšek, čUa 99-let- nica, je večino svojega življe- nja preživela na Rečici, zad- nja štiri leta pa živi v Domu za ostarele. »Saj je lepo tu- kaj, imam vwejeno sobo, sa- ma skrbim zase, vendar mi včasih ni všeč hrana, pred- vsem pa mi je zelo dolgčas,« je potožila nasmejana slav- Ijei^a. »Zaenkrat res nimam težav, sama si postiljam in operem nekaj najbolj nujnih stvari. Veste, čeprav ni vide- ti, imam kar delo. Pospraviti moram sobo, postoriti še kaj, nato čakam zdravnika... Dan kar hitro mine. Najraje se spominjam Re- čice, mojega kraja. Vesela sem, ko mi za novo leto in dan žena pišejo rečički šo- larji ter njihove tovarišice, še bolj vesela pa sem obiska Društva upokojencev. Tako vsaj vem, da niso vsi pozabili name,« se je veselila Ana Re- penšek. Predstavniki upokojencev so ji ob obisku zaželeli obUo zdravja ter da se prihodnje leto, ko bo Ana Repenšek slavila okroglo, stoto obletnico, ponovno snidejo. »No ja, sem stara, ampak počutim se pa ne tako,« je zaključila vedra slavljenka. US Jalce ne pade daleč od kokoši... čudna reč, ki jo vidite na fotografiji ob listu, izgleda kot pokvečen korenček, hren ali krom- pir, a prav gotovo boste ostrmeli, če vam izda- mo, da ta stvar ni zrasla na nobenem zelniku, temveč v kumiku. Tole jajce je zvalila kokoška Marije Vrbovšek iz Gabrna 21 pri Laškem. In če izrek, pisan za »človeške razmere«, pravi: »Kakršen oče, takšen sin«, bi se lahko za tole jajce vprašali: »Takšno jajce; kakšen bi bil šele piščanec?« N.-M. S. Foto: E. EINSPIELER Št. 22 - 3. junij 1993 16 Na pentatlon vabita šport in narava Matevž Lenarčič o sobotnem In neileUskem tekmovanju v Zgornji Savinjski Uollnl v Zgornji Savinjski dolini bo ko- nec tedna posvečen športu, saj po- djetje Epsi že tretjič pripravlja pen- tatlon. Letošnji pentatlon Zgornja Savinjska dolina je skupaj s kva- dratlonom Šmarna gora združen v Slovenia extreme. Organizatorji obljubljajo zanimivo sobotno in ne- deljsko prireditev, ki pa nima samo športnega značaja. O pripravi smo se pogovarjali z enim izmed nazar- skih organizatorjev, Matevžem Le- narčičem iz podjetja Epsi. »Pentatlon in kvadratlon sta športni prireditvi, povezani z vrsto dejavnosti za varstvo okolja in na- rave. Eden izmed ciljev prireditve je promocija in širša predstavitev Zgornje Savinjske doline. V okviru projekta Slovenia extreme bodo tu- di določene aktivnosti, ki bodo vpli- vale na varovanje in sanacijo vodo- tokov, cest in drugega naravnega okolja. Seveda pa je v prvi vrsti športno tekmovanje v pravem smi- slu besede, saj se pentalona udele- žujejjo tudi vrhunski športniki,« je pogovor pričel Lenarčič. Letošnji program pentatlona je nekoliko spremenjen, začenja se na- mreč že v soboto, 5. junija z urad- nim treningom tekmovalcev z ja- dralnimi padali? Zaradi nezEuiesljivega vremena smo se odločili, da bomo samo za jadralne padalce v soboto pripravili uradni trening na Golteh. Rezultati bodo v primeru slabega vremena v nedeljo, 6. junija šteli kot uradni rezultati za končno uvrstitev. Tekmovalne discipline v pentat- lonu ostajajo iste, vendar se spremi- njajo vrstni redi etap in tudi cilji? Nedeljsko tekmovanje se bo pri- čelo ob 9. uri s pozdravnim govorom Maksa Tajnikarja, predsednika častnega odbora Slovenia extreme. Samo tekmovanje se bo pričelo uro kasneje v Savinjskem gaju v Mozir- ju z etapo dirkalnih koles do kampa v Logarski dolini. Druga etapa med 11. in 12.uro bo namenjena tekmo- vanju z gorskim kolesom preko pa- noramske ceste s ciljem v Lučah. Nato bodo štartali kajakaši v šport- nem centru Šmica v bližini Luč, ki bodo svoje tekmovanje zaključili pri športnem centru Prodnik v Ju- vanju. Nato bodo na vrsti gorski tekači, ki bodo tekli do hotela na Golteh, kjer bo nato pričetek zadnje etape tekmovalcev z jadralnimi pa- dali. Cilj tekmovanja bo ponovno na nogometnem štadionu v bližini Savinjskega gaja v Mozirju. Imate v pravUniku določene ome- jitve za prijave? Omejitve so le v tem, da morajo imeti tekmovalci ustrezno obvezno opremo, jadralni padalci opravljen izpit, mlajši od 18 let pa dovoljenje staršev. Drugih omejitev ni, vablje- ni so vsi športniki, ki imajo poleg tekmovanja radi tudi naravo, prija- ve pa sprejemamo vse do n^elje, 6. junija, do starta letošnjega pen- tatlona Zgornja Savinjska dolina. URŠKA SELIŠNIK Zaključek športne šole Pod vodstvom strokov- nega vodje šole Toneta Goršiča so ga izvedli v ponedeljek v dvorani Gk)lovec. V prikazu osvo- jenega znanja v letošnji sezoni je pod vodstvom 20 učiteljev nastopilo 420 otrok od 4. do 15. leta sta- rosti. Športna šola bo v septembru imela še pe- strejšo ponudbo, strokov- no vodstvo pa glede na povpraševanje pričakuje okoli tisoč otrok. Športne Igre prizadetih Center za varstvo in delo Golovec Celje pripravlja v četrtek, 3. junija športne igre za duševno in telesno prizadete iz občin Celje, Mo- zirje, Slovenj Gradec in Ža- lec. Prireditev bo na stadi- onu Kladivar Celje, pričela pa se bo ob 8.30 uri. Šah na Polzeli v nedeljo je šahovski klub Polzela ob pomoči ZTK Žalec pripravil tekmovanje v hitro- poteznem šahu za posamezni- ke za prehodni pokal Polzele. Tekmovanja se je udeležilo več kot 30 šahistov. V finalni sku- pini dvanajstih tekmovalcev je zmagal Stane Skok s 10 točka- mi pred Brankom Setnikom, ki je zbral 8,5 točk in Marja- nom Knepom, ki je zasedel tretje mesto s 7,5 točkami. V tolažilni skupini je zmagal Milan Založnik pred Ivanom Škorjancem in Ivanom Pevni- kom. Pri mladincih pa je Štor premagal Godiča. panorama Nogomet Slovenska liga 30. kolo: Publikum-Izola 0:0, Rudar-Maribor 0:0, Ste- klar-Potrošnik 1:3 (0:2); stre- lec: Prevolšek; 31. kolo: Nafta-- Publikum 3:1 (2:1); strelec: Krašovec; Gorica-Rudar 3:1 (2:0); strelec: Cvikl; Studio D- Steklar 3:0 (1:0). Vrstni red: Olimpija 49, Mvira, Maribor 44, Ljubljana 40, Studio D, Naklo 36, Kompas 34, Koper 33, Rudar (V) 31, Mavrica, Pu- blikum 30, Izola, Gorica 28, Potrošnik 27, Zagorje 26, Ste- klar 21, Železničar 20, Nafta 17. 11. slovenska liga 27. kolo: Era Šmartno-Tri- elav 4:2 (2:1); strelci: Mašič 2, Žurej, R. Rudnik; Avtobimi- -Dravinja 1:0 (0:0). Vrstni red: Primorje 42, Jadran 41, Avto- bvun 37, Rudar (T) 33, Triglav 31, Tumišče, Domžale, Vevče 27, Medvode 26, Era Šmartno 25, Tabor, Dravinja, Korotan 22, Dravograd 20, Ilirija 17, Napredek 13. ill. slovenska liga 23. kolo: Papimičar-Kungo- ta 3:0, Rače:Hmezad 3:0. Vrst- ni red: Beltrans 33, Impol 31, Kovinar (M) 27, Ižakovci 25, Pohorje, Slovenj Gradec 24, Papimičar 23, Pobrežje, Hme- zad 21, Alviminij, Kungota 20, Rogašovci 19, Rače 17, Lipa 15. iVINZ Celje 18. kolo: Šentjur-KTV Vran- sko 2:0, Kovinar-Odred 6:0, Svoboda-Hrastnik 12:0, Ru- dar (S)-Ljubno 4:1, CR Krško- Unior 1:4, prekinjeno v 65.mi- nuti zaradi napada domačih nogometašev na sodnika. Končni vrstni red: Svoboda, Šentjur 28, Unior 25, Odred, Hrastnik 18, Ljubno 16, Rudar (S) 15, Kovinar 14, KIV Vran- sko 12, CR Krško 6. Vaterpolo_ I Slovenska liga Bela skupina — 1. kolo: Kranj-Neptun 16:7 (2:3, 4:2, 3:1, 7:1); strelci: Glavan 3, Zu- pane 2, Planinšek, Šeligo 1. Vrstni red: Kranj, Triglav ml. 2, Neptun, Maribor 0. Tenis . Slovenska liga Moški - 3. kolo: Olimpija- Celje 8:1 (zmagal Vengust; iz- gubili: Fiirlan, Doberšek, Ci- zej, Dimitrijevič, Virant, Ci- zej-Furlan, Doberšek-Ven- gust, Špom-Virant). 4. kolo: Slovan-Celje 5:4 (zmagali: Furlan, Doberšek, Vengust, Cizej-Furlan; izgubi- li: Cizej, Dimitrijevič, Virant, Doberšek-Vengust, Šporn-Vi- rant). Vrstni red: Triglav 8, Maribor, Branik 6, Olimpija, Medvode, Slovan 4, Domžale, Celje 0. Zenske-3. kolo:Branik-Celje 3:0 Atletika | MP Brixna Rezultati atletov Kladivarja Cetisa na mitingu reprezen- tanc - mladinci: 3. Topolovčan (troskok); mladinke: l.Matul (200 m), 2. .Randjelovič (kop- je); 3.Matul (100 m), 8.Valant (višina). ZLATARNA AURODENT, d.o. o. Celje, Kersnikova 19 objavlja prosto delovno mesto komercialist - demonstrator Pogoji: - srednja izobrazba - smer zobotehnik - najmanj dve leti delovnih izkušenj - lasten prevoz Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8. dneh po objavi na naslov: Zlatarna Aurodent, d.o. o., 63000 Celje, Kersnikova 19 Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15. dneh po odločitvi. Hmeljarska 3, Žalec tel.: 714-251 fax.: 711-180 OBRESTNE MERE ZA MESEC JUNIJ 1993: Mesečna Letna stopnja obr. mera a vista hranilne vloge 1,12 14,51 Najbolj ugodne obrestne mere za vezane hranilne vloge! Vezane hranilne vloge - nad 1 mesec od 10.000 SIT do 50.000 SIT 1,97 26,72 od 50.000 SIT do 100.000 SIT 2,04 27,90 nad 100.000 SUT 2,12 29,09 - nad 3 mesece 2,20 30,27 - nad 6 mesecev 2,27 31,46 - nad 12 mesecev 2,42 33,83 TOLARSKO VARČEVANJE Z DEVIZNO KLAVZULO - VIŠJE OBRESTNE MERE! BLAGAJNIŠKI ZAPIS HMEZAD BANKE, d.d. - nad 1 mesec devizna klavzula + 6% - nad 3 mesece devizna klavzula + 7% Poleg omenjenih možnosti varčevanja opravljamo: — menjalniške posle Novost: tekoči računi — plačilni promet — vodenje žiro računov Priporočamo tudi našo plačilno kartico! NOVOST: AGENCUIV ROGAŠKI SLATINI IN V PROSTORIH OBČINE ŽALEC HMEZAD BANKA d.d. - POŠTENO OBRESTOVANO ZAUPANJE Le dve pravilni napovedi Med 107 kuponi sta v 33. kolu stavnice Gli- ding loto le dva kupona imela pravilno izpol- njeno vseh pet tipov. Žreb je določil, da prvo nagrado (10.000 tolarjev) dobi Vladimir Glin- šek iz Celja, drugo nagrado (5.000 tolarjev) pa Ljubo Lampret iz Žalca. Tretja nagrada (5.000 tolarjev), ki ni bila podeljena, se prenese v na- slednji krog, tako da bo nagradni sklad znova- 15.000 tolarjev. Nagrade pa bodo izžrebanci dobili po pošti. Pravilna napoved 33. kola: Nafta-Publikimi 1, Gkirica-Rudar 1, Era Šmartno-Triglav 1, Svoboda-Hrastnik 1, Cr Krško-Unior 2. mesto. Za sodelovanje v naslednjem kolu bomo upoštevali kupone s poštnim žigom sobote, 5. jimija, ali če bodo najkasneje do 12. ure od- dani v nabiralnik pri vhodu v našo stavbo. Naslov: Novi tednik. Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje, s pripisom Golding loto. Ime in priimek: Naslov:_ 1. Nogomet: Živila Naklo-Publikum 10 2 2. Nogomet: Steklar-Olimpija 10 2 3. Nogomet: Rudar-Potrošnik 1 O 2 4. Nogomet: Dravinja - Jadran 1 O 2 5. Nogomet: Rudar (T) - Era Šmartno 1 O 2 Št. 22 - 3. junij 1993 17 Dobrodušni Rado Diplomirani Inženir strojništva - tehnični votJJa rokometašev Dobra moštva so vedno za uspehe potrebovala dobro vodstvo. Celjski rokometaši imajo idealnega pokrovitelja, profesionalnega tajnika, in ne- kaj prostovoljcev, ki z dušo in telesom živijo za klub. Med njimi izstopa vodja ekipe Rado Petru, ki mu poleg opravljanja čisto tehničnih nalog že devet let uspeva držati most med moštvom ter trenerjem in upravo. Še več, z večino igral- cev se je tako spoprijateljil, da redno prihajajo na obiske k njegovi družini s svojimi že- nami ali prijateljicami. »Res je, da k meni domov pridemo z igralci tudi zelo pozno, a kaj, ko je bilo po- membnih zmag v zadnjem ča- su veliko in se proslavljanje zavleče, pa nam zaprejo vse lo- kale. Na srečo imajo žena in oba odrasla otroka veliko ra- zvunevanja za moja odrekanja. Ko smo igraU v jugoslovanskih ligah, je bilo veliko slabše, saj me ni bUo doma cele vikende,«_ pravi Rado, ki je težek »nad 130«, kupuje pa majice veliko- sti 'XX. super slon. Tvoj smisel za šalo z igralci zna biti neizmeren, poraz pa vse skupaj postavi na glavo! »Spoštovanje ostane, a se nekaj časa gledamo bolj po- strani,« je blago odvrnil. Naj- brž bi mu verjel, če ne bi bil pred dvema letoma na turnirju v madžarskem Veszpremu, ko je po bledi igri igralce »nag- nal« v postelje še pol ure prej kot je predlagal trener. Spremljanje nenehnih spre- memb in novosti v športu je~ naibrž tvoj vsakdan? Že od malega sem bU nogo- metaš, nakar sem si kot pionir takratnega Kladivarja poško- doval koleno. Kasneje mi kot gledalcu ni ušlo nobeno veliko tekmovanje na slovenskih tleh, od gimnastike do košar- ke. V rokometu bodo čez nekaj let prepovedali uporabo smole za roke. Odkar se spominjam, smo jo nabavljali na Češkem, in sicer takšno, ki jo uporab- ljajo sadjarji za cepljenje dre- ves. Poskusi Nemcev s poseb- nim voskom pa niso uspeli. Celjani v evropski ligi, sanje ali stvarnost? Prišli so namigi, da bomo v predkolu in prvem kolu igra- li s švicarskim, avstrijskim ali italijanskim prvakom. S tremi načrtovanimi okrepitvami bi tako prišli do drugega kola, potem pa bo vse odvisno od sreče pri žrebu. DEAN ŠUSTER Sobota, 5- 6, Košarica Laško: 3. turnir za pokal Laško pivo s sodelovanjem Maricoma Miklavža, Kraškega Zidarja in Pivovarne Laško (od 15. ure dalje) Nedeija, 6.6. Nogomet Rogaška Slatina: Steklar- Olimpija, Šmartno ob Paki: Rudar-Potrošnik, Kranj: Na- klo-Publikum (33. kolo SNL); Slovenske Konjice: Dravinja- Jadran, Trbovlje: Rudar-Era Šmartno (29). kolo H. SNL, vse. 16.30). Sreda, g. 6. Nogomet Celje: Publikum-Zagorje, Ljubljana: Kompas-Steklar, Novo mesto: Studio D-Rudar (34. kolo SNL, vse 16.30). Odbojicarice izgubile Peto tekmo v kvalifikacijah za EP so odbojkarice Slovenije odigrale v celjski dvorani Golovec in pred 150 gledalci izgubile s Poljsko z 0:3 (9, 9, 12) in so še vedno brez točk. Na posnetku Eda Einspielerja akcija naših najboljših igralk, podajalke Bar- bare Kislinger, edine v izbrani vrsti iz celjskega Abes Tradea, in Šempetranke Mojce Možič, članice mariborske Palome. razpisuje na podlagi natečaja Ministrstva za gospodarske dejavnosti R Slovenije NATEČAJ ZA KREDITIRANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA Na natečaj za pridobitev posojila se lahko prijavijo: - podjetja z do 125 zaposlenimi v prometu in zvezah, trgovini na debelo, gostinstvu in turizmu, obrti in obrti podobni dejavnosti ter osebnih storitvah, stanovanjsko komunalni dejavnosti in urejanju prostora, finančnih, tehničnih in poslovnih stori- tvah - podjetja z do 50 zaposlenimi v industriji, rudarstvu in gradbeništvu - obrtne zadruge - zasebniki - fizične osebe, ki opravljajo registrirano gospodarsko dejavnost Kreditirane bodo predvsem naslednje dejavnosti: - proizvodnja - obrt in osebne storitve - gostinstvo in turizem, predvsem posteljne zmogljivosti Višina posojila: - višina posojila je lahko največ do 50% predračunske vrednosti za nove enote malega gospodarstva oz. do 30% za razširitev dejavnosti - predloženi program mora biti financiran z najmanj 30% lastnih sredstev Pogoji posojila: - posojilo je z valutno klavzulo in 15% realno obrestno mero - rok vračila od 1 do 5 let - črpanje posojila je dokumentarno - zavarovanje kredita je lahko z zastavo nepremičnine, vrednostnih papirjev ali drugih dragocenosti Prosilec mora predložiti program naložbe, ki izpolnjuje naslednje pogoje: - predračunska vrednost naložbe ne sme presegati 200.000 ECU v tolarski proti- vrednosti, v kolikor prosilec kandidira za subvencioniranje obrestne mere in 1 milijon ECU v tolarski protivrednosti, v kolikor kandidira za pridobitev jamstva za posojilo - neto sedanja vrednost iz finančno tržne ocene pograma mora biti pozitivna ob uporabljeni najmanj 12% individualni diskontni stopnji - intema finančna stopnja donosnosti mora biti večja od individualne diskontne stopnje - program mora izkazovati likvidnost za celotno ekonomsko dobo in zaprto finančno konstrukcijo med realizacijo programa po cenah v konvertibilni valuti - doba vračanja naložbe ne sme biti daljša od ekonomske dobe programa in od 5 let Poleg vloge se banki predloži še naslednja dokumentacija: - investicijski program izdelan po veljavni metodologiji - registracijo podjetja oz. obrtne dejavnosti - veljavne preračune oz. pogodbe za gradbena dela ali dobavo opreme, na osnovi katerih je ugotovljena predračunska vrednost - lokacijsko oz. gradbeno dovoljenje - dokazila o lastni udeležbi - dokazila o drugih virih predvidenih v programu - pogodbe oz. zagotovila o možnosti prodaje izdekov oz. storitev - dokazila o poravnanih davkih ih prispevkih - zaključne račune ali davčne napovedi - dokumente za zavarovanje posojila Pri odobravanju posojila bo banka upoštevala: - boniteto prosilca in ali je v celoti komitent banke - se z naložbo povečuje zaposlovanje oz. gre za samozaposlovanje - se z naložbo pospešuje in spodbuja konkurenčnost na mednarodnih trgih - gre za uvajanje sodobnih tehnologij - gre za ustanavljanje in razvoj enot malega gospodarstva z visoko stopnjo inovativ- nosti - so programi energijsko varčni in ekološko ustrezni Razpis za kreditiranje razvoja malega gospodar- stva velja do 30. 6. 1993. Vse informacije so vam na voijo v sektorju naložb, LB Splošna banka Celje, Vodnikova 2, telefon 063/26-240 int 206 - ga. Alenka Škornik Kopalna sezona na letnem kopališču ob Ljubljanski cesti se bo pričela v petek, 4. 6. 1993, Cena dnevne vstopnice za otroke do 15. leta starosti bo 150 SIT, za odrasle pa 250 SIT, ne glede na čas oziroma dan kopanja. Letna karta za otroke stane 3000 SIT, za odrasle pa 5000 SIT. V petek - prvi dan - bo kopanje brezplačno« Št. 22 - 3. junij 1993 118 • v ponedeljek, 24. maja popoldne, je bilo izredno stanje v prostorih celjskega Občinskega sodnika za prekrške. Tam je delal zga- go gospod Friderik iz Štor, ki so ga uspeli luniriti šele policisti. Ti so bili do nad- legovalca milostni, saj ima na vesti menda že dovolj drugih grehov, ki se jih mo- ra spokoriti. • V torek zarana so na po- licijsko postajo poklicali občani iz Zavrha nad Do- brno. Z nočno galamo jim je živce paral Franc Ž., ki bo v kratkem prejel pripo- ročeno pismo s povratnico od sodnika za prekrške. • V torek dopoldne je za policijsko posredovanje za- prosila tudi gospa Zinka, ker jo je ploznila sorodnica Ivana. Za to nespodobno potezo bo šla Johanca k sodniku za prekrške. • Da se zadnje čase ženske rade med sabo zravsajo, govori tudi naslednja cvet- ka. Tončka iz Celja je za- prosila za intervencijo, ker jo je na vrtnih gredicah na Golovcu napadla neka žen- ska. Po nepotrjenih infor- macijah naj bi bila nezna- na Amazonka jezna na Tončko zato, ker so njeni korenčki debelejši in daljši. • Minuli petek zvečer pa so poklicali iz lokala Klu- kec. Tam se je nahajal Dra- go S., ki je v alkoholnem zanosu raztreščil kozarec, vse pa je kazalo, da bo s to- vrstnimi rošadami nadalje- val. Lastnik Klukca si je hotel zadevo poenostaviti in je zato poklical može po- stave, da se nadloge znebi po hitrem postopku. Pa se je malce uštel. Ker je poza- bil, da je vinjenim gostom prepovedano dotakati al- kohol, bo šel tudi sam k sodniku za prekrške. • V soboto ob desetih po- noči so poklicali dobri sta- novalci iz Miklošičeve uli- ce. Na živce so jim šli sose- dje, ki so kalili razkošje miru in blaženega spokoja v bloku. Policisti so se po- tem srečali z dniščino, ki je grešila samo zato, ker je bi- la vesela. Zato še zdaleč ne drži, da smeh ni greh. Smeh postane greh tedaj, ko ima opraviti z ljudmi, ki se ne znajo več smejati. • Celjan Zdenko je prišel v soboto ponoči na policij- sko postajo povedat, da je njega in njegovo spremlje- valko napadel in ugriznil pes. To naj bi se zgodilo na dvorišču ^^inarjevega Ja- neza, mrcina pa naj bi bila samega mlinarja Janeza last. K sodniku za prekrške ne bo šel pes. M. A. Nadaljevanje sojenja jeseni Izvetlenec dr. Homan zanikal neustreznost zdravljenja Minuli četrtek se je na celjski enoti Temeljnega sodišča Celje nadaljevalo sojenje obtoženemu Marjanu Šošteri- ču iz Celja, ki je julija leta 1991 streljal na zakonca Rolanda in Jolando Koel- la, zaradi česar je Roland Koella po približno mesecu dni v celjski bolniš- nici umrl, njegova žena Jolanda pa je utrpela hude telesne poškodbe. Na predlog Šošteričevega zagovor- nika je sodni senat tokrat neposredno zaslišal dr. Antona Homana, izvedenca sodnomedicinske stroke, ki naj bi od- govoril na vprašanje, ali je bil Roland Koella v bolnišnici ustrezno zdravljen glede na to, da je smrt nastopila po napadu pljučnice. Izvedenec je nami- govanje o neustreznem zdravljenju ovrgel z arumenti in trditvijo, da je le- to potekalo v skladu s kirurško doktri- no. Sodni izvedenec nevropsihiatrične stroke prof. dr. Jože Lokar je senatu predložil pisno nmenje glede Šošteri- čevega psihičnega stanja (strahu) pred in v času storjenega kaznivega deja- nja, a je javna tožilka na sojenju pred- lagala še dodatnega sodnega izveden- ca oziroma njegovo mnenje. To nalogo bo do nadaljevanja sojenja opravila komisija za fakultetna izvedenska mnenja pri ljubljanski medicinski fa- kulteti in tovrstni strokovnjaki UKC iz Ljubljane. Za doslej še nezaslišano pričo Zorana Šišmanoviča (vabilom se doslej ni odzival) pa je namestnica jav- nega tožilca predlagala prisilni privod na sojenje, ki se bo nadaljevalo jeseni. M. A. prometne nfigode Neprimerna hitrost Na Kidričevi cesti v Celju se je v torek, 25. maja zvečer, pri- petila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poško- dovana. Engelbert Hudournik (56) iz Celja je vozil kolo po Kohna- novi ulici in je nato prečkal Kidričevo cesto. Ko je pripe- ljal na desni vozni pas proti odcepu za Cinkarno, je iz sme- ri Teharij z neprimerno hi- trostjo pripeljal voznik oseb- nega avtomobila, 34-letni Zo- ran Gole iz Celja, ki je, kljub zaviranju, s prednjim delom vozila trčil v desni bok kole- sa^a. Ta je padel po vozišču in pri tem utrpel hude telesne po- škodbe. V icoiesarja Na Partizanski cesti v Celju se je v četrtek, 27. maja do- poldne, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. Zvonimir Grižan (63) iz Šentjimgerta je vOzil osebni avtomobil iz smeri Ceste v La- ško proti Čopovi ulici v Celju. Ko je pripeljal v neposredno bližino splavarskega mostu čez Savinjo, je čez vozišče pri- peljal kolesar, 10-letni D.S. iz Celja, ki ga je Grižanovo vozi- lo zadelo in zbilo po vozišču. Po sredini vozišča v kraju Brunška gora se je minuli četrtek popoldne pri- petila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poško- dovana. Petnajstletni R.G. iz Hote- meža pri Radečah je po maka- damskem vozišču vozil kolo z motorjem. Ko je z blagega desnega ovinka pripeljal po sredini vozišča, mu je nasproti pripeljal voznik osebnega av- tomobila, 45-letni Alojz Kralj iz Brunške gore pri Radečah. Vozili sta trčili, pri čemer je mopedist utrpel hude poškod- be po telesu. Z avtom v pešca Na lokalni cesti v Tržišču na Šmarskem se je v četrtek, 27. maja ponoči, pripetila nez- goda, v kateri je bil en udele- ženec hudo telesno poško- dovan. Andrej Kokovnik (30) iz Ro- gaške Slatine je vozil osebni avtomobil iz smeri Rogaške Slatine proti Rogatcu. Ko je iz levega ovinka pripeljal na rav- ninski del ceste, je trčil v peš- ca, 43-letnega Asima Poriča iz Tržišča, ki je hodil po sredini vozišča. Umria na Icraju nesreče Na regionalni cesti, izven naselja Ljubija, se je v četrtek, 27. maja ob 22.40 uri, pripetila smrtna nezgoda. Robert Felicijan (22) iz Mo- zirja je vozil osebni avtomobil iz smeri Soteske proti Mozirju. Ko je pripeljal v desni nepre- gledni ovinek, je zapeljal v le- vo, izven vozišča, kjer je vozilo trčilo v betonsko steno ob po- toku Ljubija. V nezgodi je voz- nik Felicijan utrpel hude te- lesne poškodbe, njegova so- potnica, 50-letna Ana Nara- ločnik iz Ljubnega ob Savinji, pa je na kraju nezgode po- škodbam podlegla. S icolesom v drevo Na lokalni cesti v Vranskem se je v petek, 28. maja ob 3. uri zjutraj, pripetila nezgoda, v kateri je bil hudo telesno po- škodovan kolesar. Tomaž Grabnar (20) iz Če- pelj je vozil kolo po lokalni cesti. Med vožnjo proti Bro- dam je zapeljal v desno na travnato površino, kjer je trčil v drevo in se hudo poškodoval. V lietonsifi steber Na Cesti na Ostrožno v Ce- lju se je v petek, 28. maja po- noči, pripetila nezgoda, v ka- teri je bila ena oseba hudo te- lesno poškodovana, na vozilu pa je škode za okoli 200 tisoč tolarjev. Romana Kristan (25) iz Ce- lja je vozila osebni avtomobil iz smeri Lopate. Ko je na Cesti na Ostrožno pripeljala v desni pregledni ovinek, ji je iz na- sprotne smeri, po svojem voz- nem pasu, pripeljala voznica osebnega avtomobila, 22-letna Polonca Trobiš iz Celja. Pri srečanju je voznica Kristanova zavrla in zavila v desno, pri tem pa jo je začelo zanašati po vozišču. Zapeljala je izven vo- zišča in s prednjima kolesoma drsela poševno po makadam- ski bankini, nakar je z zadnjim desnim delom avtomobila trči- la v betonski steber in se v nezgodi hudo telesno poško- dovala. Smrt na tirili Na Mariborski cesti v Celju, na tamkajšnjem prehodu ceste čez železniško progo, se je v ponedeljek, 31. maja ob 15.28 uri, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba izgubila življenje. Anton Špeglič (53) iz Celja je vozil osebni avtomobil iz smeri železničarske zadruge Konzvun po cinkamiški poti v smeri Ljubljanske ceste. Ko je pripeljal v bližino zavarova- nega prehoda ceste čez želez- niško progo (ko so bile zapor- nice že spuščene), se je pri zna- ku stop in andrejevem križu za trenutek ustavil, nato pa zape- ljal med zapornicama na desni stremi tira do sredine vozišča Mariborske ceste. Nato je zavil v levo, da bi zapeljal čez pro- go, in vozilo ustavil na desnem voznem pasu Mariborske ceste (gledano iz smeri Hudinje pro- ti centru mesta). V tem trenut- ku je iz smeri železniške po- staje Celje pripeljal potniški motorni vlak, ki je s sprednjim delom trčil v levi bočni del av- tomobila. Pri tem se je osebno vozilo zagozdilo v lokomotivo, ki ga je potiskala po tirih v dolžini 136 metrov. Voznik Špeglič, ki je bil vkleščen med pločevino svojega vozila, je na kraju nesreče umrl. M. A. Nezgoda pri delu v ponedeljek, 24. maja do- poldne, se je v Izletnikovih ga- ražah-delavnicah v Celju pri- petila delovna nezgoda, ko je 36-letni avtoelektrikar Franc Kos iz Vitanja na parkirišču pred garažami na avtobusu pregledoval jermenico. Takrat je v avtobus vstopil voznik av- tobusa, ki je vozilo spravil v pogon. Kosu pa je jermenica odtrgala vršička sredinca in prstanca na desni roki. Z nožem nad bivšo ženo v ponedeljek, 31. maja okoli enih ponoči, se je 27-letni Martin iz Pristave pri Mesti- nju vrnil domov in začel zmer- jati svojo bivšo ženo. Med pre- pirom je segel po kuhinjskem nožu in žensko poškodoval po roki. Policisti so nož zasegli in zoper osumljenega storilca se- stavili kazensko ovadbo. Sam se Je prijavil Zdaj je že znan storilec, ki je 14. aprila letos vlomil v pro- dajni kiosk v Radečah, kjer je ukradel za okoli 100 tisoč to- larjev cigaret. Gre za 26-letne- ga Radečana Matjaža V., ki se je sam javil na mariborski po- licijski postaji in prijavil stor- jeno kaznivo dejanje. Tatovi avtomobilov Te dni so kriminalisti celj- ske UNZ obravnavali skupino storilcev, ki naj bi zakrivila 12 kaznivih dejanj. Gre za domnevnega vodjo skupine, Frančiška S. iz Bo- driše vasi, in ostale osumljene -storilce: Silva P., Martina G., Branka B., Borisa K. in Zden- ko S. Kot kaže, so kradli avto- mobile v tujini in jih vozili v Slovenijo, za ta vozila pona- rejali listine, poskušali overja- ti Listine z lažnimi vsebinami ipd. Vse osimiljene storilce so prijeli, razen Frančiška S., ki ga išče tudi nemška policija, saj ima tudi nemško držav- ljanstvo. M. A. Mopeda Konjičanom in Slatinčanom Prva osnovna šola v Rogaški Slatini je pred dnevi pripravi- la tradicionalno regijsko tek- movanje v poznavanju pro- metnih predpisov, poligonski in polževi vožnji z mopedom. Na tekmovanju, ki je bilo v ok- viru akcije »Minus 10 odstot- kov«, so se jim pridružili tudi učenci iz sosednje, bistriške občine. Najboljši so bili učenci iz konjiške osnovne šole Pod go- ro. Zmagovalci in drugouvrš- čeni, predstavniki in. osnovne šole v Rogaški Slatini, so pre- jeli Tomosova mopeda. Na tretje mesto so se uvrstili šo- larji z Ljubnega, za njimi pa iz Poljčan, s Frankolovega, iz Griž, Rimskih Toplic, Šentjur- ja ter Laškega. Pokrovitelja tekmovanja sta bila Tomos in Adriatic, udeležence pa so pozdravili tudi predstavniki republiškega ter občinskega Sveta za preventivo v cestnem prometu. BRANE JERANKO Nadlegovalec žensk prijet Ni še dolgo tega, kar smo poročali, da se na cestah (predvsem na območju Žalca in Velenja) pojavlja mlajši in urejen moški, ki ima to navado, da rad ustavlja mladim avtoštoparkam, po krajši vožnji pa jih začenja spolno nadlegovati. Te dni se je Romeo ujel na limanice. Ustavil je mladenki, s katero se je enkrat že srečal in jo »osrečil« z nadlegovanjem, ta ga je prijavila in mu prekrižala nadaljnje tovrstne aktivnosti. Storilca so policisti prijeli in ga zaslišali ter mu pripisali spolno nasilje nad (tudi mladoletnimi) osebami nasprotnega spola. Zelena mestna straža Po Žalcu se že dobrih deset dni spre- hajata dva mlada gospoda v posebnih uniformah. To sta Dani Kisovar in Sime- on Golavšek, pripadnika zelene mestne straže. V mestni skupnosti so se namreč odlo- čili, da zaradi številnih problemov pri parkiranju uvedejo mestno stražo, ki bo ljudi opozarjala na nepravilno parkira- nje, s tem pa zagotovila večjo varnost udeležencev v prometu in očuvala zelene površine, saj ljudje zaradi pomanjkanja parkirnih prostorov zapeljejo svoje je- klene konjičke kar na zelenice. Problem zase so tovornjaki, ki parkirajo povsod po mestu, čeprav so jim v Žalcu namenili prostor ob železniški postaji. Tudi tem šoferjem bosta mestna čuvaja delila vljudna opozorila, naj parkirajo tam, ka- mor sodijo. Obenem naj bi mestna straža skrbela tudi za varovanje parkovnih po- vršin. Dani Kisovar in Simeon Golavšek sta bila doslej prijavljena na zavodu za za- poslovanje, mestna straža pa je organizi- rana v okviru projekta javnih del. Njena naloga je predvsem opozarjanje na ne- pravilnosti, če pa ljudje ne bodo upošte- vali opozoril ali bi povzročih materialno škodo, pa lahko mestna straža poda predlog za uvedbo postopka oziroma opozori postajo milice, sodnika za prekr- ške ali inšpektorje. IB, Foto: JK Nezgoda pri gradnji v kraju Dol pod Gk)jko (Ce- lje) se je minulo soboto po- poldne pripetila nezgoda pri delu, v kateri se je hudo teles- no poškodoval Viljem Motoh (55) iz Celja. Motoh je tega dne podiral prizidek zidanice, med zak- ljučnimi deli pa se je pri od- stranjevanju lesenega podpor- nika betonska plošča prelomi- la in pod seboj delno pokopala Motoha. Pri njegovem reševa- nju oziroma dvigovanju be- tonske plošče so sodelovali krajani in člani celjske poklic- ne gasilske brigade, ki so delo opravili s pomočjo specialnega vozila in blazine, ki je dvignila ploščo. Poskus umora Skaljeni medsosedski in sorodstveni odnosi bi se v po- nedeljek, 24. maja zvečer v kraju Javorje, kaj lahko kon- čali najbolj tragično. Okoli 18. ure je Ludvik J. (60) iz Drobinskega svojo malokalibersko puško uperil v Jožeta Ž. (50) iz Javorja in ga hotel ustreliti. To se, na srečo, ni zgodilo, saj mu je orožje pri pritisku na sprožilec zatajilo, tako da se je ogroženi Jože Ž. lahko skril pred storilcem, ki je nato dvakrat ustrelil v Jožetov traktor. Policisti so storilca v večernih urah prijeli, ko se je vrnil na svoj dom, mu puško, za katero ni imel dovoljenja, zasegli in ga odpeljali na policijskoi postajo, kjer je noč prebU v prostorih za pridržanje. Naslednjega jutra so ga s kazensko obadbo predali preiskovalnemu sodniku celjskega Temeljnega sodišča, ki je zoper osumljenega storilca odredil pripor. M. A. Št. 22 - 3. junij 1993 KOMENTIRAMO Bomba brez panike Razplet obvestila o bombi, ki naj bi bila podtaknjena v prostorih celjske občinske zgradbe, najbrž nikoli ne bo znan. Zato lahko le ugibamo, kdo in zakaj si je privoščil ta- ko neokusno šalo, pa najbrž tudi to, ali bodo v naslednjih tednih podobni »bombaški anonimneži« še na delu. V preteklih mesecih je bilo na Celjskem kar precej -k sreči lažnih - obvestil o podtaknje- nih bombah. Na hitrico je bilo treba prazniti predvsem os- novne in srednje šole, razen nekaj odpadlih ur pouka in kakšnega prestrašenega učen- ca, učitelja ter starša pa hujših posledic ni bilo. Tudi vest o podtaknjeni bombi v celjsM občinski zgradbi ni sprožila panike. Po- slanci so kakšne pol ure zatem dostojanstveno, z nekaj šalji- vimi pripombami zapustili skupščinsko dvorano, občinski uslužbenci pa svoja delovna mesta. Policisti so potrebovaU dobro uro za pregib vseh pro- storov, bombe ah kakšnega drugega sumljivega predmeta pa niso našh. Skupščinsko za- sedanje se je tako - čeprav nes- klepčno - nadaljevalo. Vseeno pa je lažen alarm lahko dobro izhodišče za raz- mislek, zakaj so se tovrstne grožnje zdaj preselile tudi v politično življenje. So do- godki minulega četrtka plod prenapetih pohtičnih stahšč (klic o podtaknjeni bombi je sovpadal z razpravo o imeno- vanju ravnateljice), nezado- voljstva z učinkovitostjo dela občinske skupščine ah morda zgolj posledica dejstva, da je komu zaradi papirnatega boja v občinskih upravnih organih preprosto »počil film«? Morda pa zgolj dejstva, da je bilo vro- čega četrtkovega dopoldneva konec maja nekomu grozno dolgčas in se je pač »pošalil« na takšen način? Glede na dejstvo, da celjska UNZ ne razpolaga z učinkovi- tim sistemom odkrivanja takš- nih neokusnih šaljivcev in da je namestitev lovilca na tele- fonske centrale precej draga zadeva, je strah o nadaljeva- nju podobnih alarmov povsem upravičen. Le da se bo nela- godnosti zaradi občasnih »pasjih bombic,« ki so malce meglile skupščinsko življenje po občinah doslej, zdaj pridru- žil še otiphvejši strah zaradi pravih bomb. IVANA STAMEJČIČ GORELO JE... v četrtek, 27. maja dopold- ne, je prišlo do požara na go- spodarskem poslopju, last Jo- žeta Napotnika, v Podkraju na Žalskem. Pri spravilu sena na podstrešju poslopja se je vnelo seno in vskladiščeno žito, ogenj pa se je nato razširil na celotno ostrešje. Ogenj je naj- verjetneje zanetila prižgana žarnica, ki se je je seno dotika- lo. Gmotna škoda, ki je nasta- la, znaša okoli 500 tisoč to- larjev. Ko je 28. maja Logarsko do- lino zajelo neurje in je strela udarila v grmičevje na območ- ju težje dostopnega predela Velikega vrha, je pričelo igli- často drevje in podrast tleti, čez približno poldrugo uro pa so domačini zaznali dim in ogenj. Na kraj sta odhitela dva gasilca in en domačin, ki so ogenj pogasili s prekopava- njem in s tem preprečili škodo, ki bi lahko nastala. Istega dne popoldne je iz- bruhnil požar tudi v gozdu, last Jožeta Černeliča iz Pod- srede. Ogenj je zajel okoli 25 arov gozdne površine, gorelo pa je suha podrast in listje. Gasilci iz PGD Podsreda in domačini so v dobri uri gaše- nja požar lokalizirali, vzrok požara pa še ni ugotovljen. M. A.. mini KRIMICI Po sistemu jedel, pil, spal in nič plačal, je Slavko K.,(42) državljan Nemčije, sicer pa šmarske fare list, oškodoval Zdravilišče Rogaška Slatina za 220 tisoč tolarjev. Slavko je v času od 19. apri- la do 2. maja bival v tem zdra- vilišču kot gost, na dan odho- da, ko bi bilo treba račune po- ravnati, pa se ni nikomur več pokazal. - Zgodilo se je, da je Celjan Darko 11. maja zvečer s svojim vozilom trčil v Raj kov osebni avtomobil. Moška sta se na kraju trčenja dogovorila, da zadeve policiji ne bosta prija- vila, Darko pa je, seveda, ob- ljubil, da bo stroške za nastalo škodo poravnal. Ko pa sta po- tem ugotovila, da je škoda le tolikšna, da bi bila potrebna prijava policiji, je oškodovani Rajko spomnil Darka, da od- škodninskega zahtevka pri za- varovalnici ne bo mogel uve- ljavljati, ker nima vozniškega dovoljenja. Pa se je Darko znašel in kot povzročitelja tr- čenja in škode navedel tretjo osebo oziroma lažne podatke in s tem zavarovalnico oško- doval za 147 tisoč tolarjev. Ko je 28. maja zvečer nezna- nec vstopil v prodajalno Lote- rije Slovenije v Celju, je izko- ristil trenutek odsotnosti pro- dajalke in s pulta smuknil sve- ženj (240) srečk za akcijo Slo- vensko poletje Smelta Olimpi- je. Prodajna vrednost ukrade- nih srečk znaša 40.200 tolar- jev, če pa bo katera morebiti izdatno zadela, pa bo storilec postal bogataš - če se ne bo ujel v lastne mreže. . - Neznani storilec je 29. maja popoldne stopil do recepcije hotela v Žalcu, tam v času od- sotnosti receptorja pobral - ključ in stopil v hotelsko sobo._ Iz sobe je odšel z radiokaseto- fonom, ob odhodu iz hotela pa se ni niti toliko potrudil, da bi bil ključ vrnil na mesto, kjer ga je vzel. Okradeni hotelski gost je mladi Ribničan. V času od 27. do 28. maja je neznani storilec vlomil v Wet- ne prostore na Tomšičevem tr- gu 9 v Celju. Ukradel je 1000 glasbenih kaset, kasetofon, ojačevalec in dva zvočnika ter s tem lastnika, Boštjana M. iz Ljubljane, oškodoval za okoU 350 tisoč tolarjev. Neznani storilec je prejšnji konec tedna vlomil v delavnice SVP Celje na Mariborski cesti. Neznano kam je odnesel 14 modrih jeklenk za kisik, s tem _ pa je slovenske železničarje oškc^oval za približno 280 ti- soč tolarjev. V treh dneh minulega tedna je neznanec vlomil v cerkev v Belih vodah nad Šoštanjem, od koder je odnesel tri ciborije - s pokrovi ter kelih in reUkvi- arij. Župnijski urad Šoštanj je s tem oškodovan za okoli 900 tisoč tolarjev. Lovska bratovščina družine Boč iz Gabemika (Šmarje) je bila te dni nemalo preseneče- - na, ko je ugotovila, da so v ča- su od 16. do 28. maja izginile lepe in pomembne lovske tro- feje. Ko so ugotavljali, kaj vse manjka, so naredili spisek: 11 srnjakovih rogov, nagačena srnjakova glava, glava muflo- na z bronasto medaljo preme- ra 4 cm, glava divjega prašiča in rogovi muflona. Gmotno škodo strokovnjaki še ocenju- jejo. Minulo soboto ponoči je. neznani storilec vstopil v ne- zaklenjeno stanovanje v Šent- ju^u pri Celju, kjer je ukradel ročno uro iz 18-karatnega zla- ta s pasom, ki je bil tudi zlat. Lastnik ure je s tem oškodo- van za 350 tisoč tolarjev. V noči na 30 maj je nekdo- vlomil v bistro Čar v Žalcu, iz lokala pa je odnesel 28 tisoč tolarjev, 500 mark, več stekle- nic z alkoholnimi pijačami, nekaj kilogramov kave in več- jo količino cigaret. S tem deja- njem je Sonja T. iz Pemovega oškodovana za 146 tisoč to- larjev. M. A. Skladno s sklepom DS podjetja MIK modna konfekcija PREBOLD objavljamo JAVNI RAZPIS za prodajo stanovanja št. 14 v III. nadstropju stano- vanjske hiše Prebold 127f, površine 28,08 m^ (sta- novanje potrebno obnove). Izklicna cena: 17.550 DEM (plačljivo v tolarski protivrkl- nosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plači- la). Prometni davek plača kupec. Pisne ponudbe spreje- mamo 15 dni po objavi. Ogled možen po dogovoru. Ne zamudite! 4. junij - dan odprtih vrat v Celju v objektih na naslovu Lava 7, Celje prodajamo: delavnice, proizvodne prostore skladišča pisarniške prostore Locirani so v urbano urejenem in poslovno perspektiv- nem okolju, ob vpadnici v mesto. Cene so ugodne, nudimo obročno odplačilo. Glede velikosti prostorov se prilagodimo željam kupcev z delitvijo ali združitvijo prostorov. Vabimo vas na ogled prostorov in sicer v petek, 4. junija od 9.00 do 12.00 ure. Na voljo vam bodo strokovnjaki za področje nepremič- nin, ki vam bodo posredovali vse dodatne informacije. Informacije in prodaja: SKB - Nepremičnine & Leasing d.o.o. Ljubljana, Slovenska 54 tel.: 061/313-231, faks: 061/121-202 PE Maribor, Ljubljanska 9 tel.: 062/35-564, faks: 062/32-559 ZŽV CELJE AMZ PRISTAVA ZSPM KZ ŠMARJE Razpis za VIL Srečanje podeželske mladine Slovenije - ZIbika 1993 Obveščamo Vas, da bo letos Srečanje podeželske mladine Slovenije - kmečke igre - v soboto, 3. julija v Zibiki (občina Šmarje pri Jelšah). Vaši gostitelji in organizatorji bodo Kmetijska svetovalna služba pri ZŽV Celje in AMZ Pristava v sodelovanju z ZSPM in KZ Šmarje. Na srečanju se bodo mladi pomerili v košnji, grabljenju, sestavljanju voza, peki pletenic, konjskih diristmaterialistični čas devetdesetih let spo- ati tudi izkušnje in ideale preteklosti ter jkega petja ohraniti v svojih duhovnih da bi se zahvalila vsem sponzorjem, kakor i so nam tako ali drugače priskočili na ibi festivala.« General pred bitko KonraH Kolšek se le vmll ¥ Slovenijo - Ekskluzivno za Novi tednik: »NIktIar nisem Imel občutka, da sem Izdajalec-' z generalom Konradom Kolškom sem se pr- vič pogovarjal pred kakšnimi štirimi leti. To je bilo v njegovem Letušu, pogovor pa so mi v bistvu omogočili njegovi prijatelji v Sloveniji in tisti, ki so prisegali, da nikdar ne bodo izdali velikih idej bivše socialistične, samoupravne in neuvrščene Jugoslavije. No, ti so na velike obljube že zdavnaj poza- bili, ker so spoznali svojo zmoto. Kljub temu pa je Kolšek, ki je v bistvu tragična osebnost, v Sloveniji še ohranil nekaj prijateljev. Zlati takšnih, ki so prepričani, da ima veliko zaslug za to, da je v času desetdnevne vojne v Sloveni- ji preprečU bombaridiranje našega glavnega mesta in tudi mnoge druge spopade. Kakor koli že, general Kolšek se je vrnil v Slovenijo, v Beogradu pa so ostali njegova žena, sinova z družinama in vnukinja. Za prenekatere Slo- vence je bO-letni upokojeni general izdajalec, izdajalec je v bistvu tudi za sedanji vojaški vrh v tako imenovani Zvezni republiM Jugoslaviji in še za koga. Ko se je pričela agresija na Slovenijo, je Kolšek poveljeval 5. vojaškemu območju, dan, dva po tistem pa je moral to dolžnost prepustiti nasledniku, generalu An- driji Rašeti, ki je v vojaških vrhovih sedanje Zvezne republike Jugoslavije. Toda, povrnimo se k generalu Kolšku. Pred tistimi štirimi leti sva se pogovarjala pozno " v noč, skoraj do jutranjih ur. Ob koncu me je zaprosil, da naj pogovora z njim ne objavim, ker bi lahko to škodovalo njemu, predvsem pa večini Slovencev. Obljubo sem držal, znova pa sva se srečala včeraj. Slabi dve leti sta minili po tisti vojni. Iz Beograda se je vrnil uradno upokojeni general bivše JLA, Konrad Kolšek. Kako so ga sprejeli v Sloveniji? Ko smo ga poklicali na njegovo telefonsko številko, je v slušalki nekajkrat čudno zapokalo in šele v četrtem poskusu se nam je uspelo z njim dogovoriti za pogovor. Pravzaprav ne za čisto uradni pogovor z novinarjem, pač pa zgolj za klepet ob kavici pod orehovim drevesom pri njegovi domačiji. Vedno le bil Slovenec Kako to, da se je general, eden izmed tistih, ki je bil v najvišjih armadnih vrhovih bivše Jugoslavije, vrnil v domovino po dveh letih vojne? Kako mu je to sploh uspelo? Pravzaprav bi bilo neiunno pričakovati odgovor na to vprašanje. Kolšek pravi, da pri vrnitvi v Slove- nijo ni imel nikakršnih težav. Prišel bi že prej, vendar je moral urediti še nekaj stvari za svojo družino. Navsezadnje mu nihče pri nas zaen- krat ne more zagotoviti, da bosta tudi njegova sinova z družinama v Sloveniji dobila zaposli- tev. Tudi sam zaenkrat še ne ve, kako bo z nje- govo pokojnino. Srečo pač ima, da ima v Sa- vinjsld dolini sorodnike. Prve dni po vrnitvi uživa v tem, da hodi na njivo, okopava kropm- pir in obsiplje fižol. Pravi tudi to, da je vesel, ker ga v domačem kraju nihče ne gleda kot kakšnega izdajalca slovenskega naroda. Z mnogimi se je že srečal, spil z njimi kozarček in ^klepetal. Na naše vprašanje, kako se po- čuti kot Slovenec, ki mu očitajo to in ono, pa nam je povedal, da nima slabe vesti. Za trezno presojo je potreben čas. Čas je največji in naj- bolj pošten razsodnik. Napačni podatki Na vest, ki je bila objavljena v zadnji Mladi- ni, Kolšek nima bistvenih pripomb. Pravi pa, da bi od takšnega časnika pričakoval nekaj več točnih podaktov. Ni namreč res, da je še 27. jvmija 1991 poveljeval 5. vojaškemu območju, ki je imelo sedež v Zagrebu, prav tako tudi ni res, da je bil takratne dolžnosti razrešen 2. julija 1991. leta. V vsakem primeru pa bi lahko polemiziral tudi s tistimi zgodovinopisci, ki trdijo, da je v dnevih agresije na Slovenijo še poveljeval. Kako je bilo v resnici, ve zgolj Kolšek, pa morda še kdo. Ni ga strah Upokojeni general bivše JLA, Konrad Kol- šek, se je na pragu poletja vrnil v domače kraje. Ima slovensko državljanstvo in pri vrni- tvi vsaj pri nas ni imel nobenih težav. Se mor- da boji kakšnega maščevanja? Pravi, da ne, ker nikdar nikomur ni želel česa slabega. Ne ta- krat, ko je poveljeval še v Črni gori, ne potem, ko je bil v Beo^adu in niti ne potem, ko je poveljeval 5. vojaškemu območju v Zagrebu. Vedno in vsepovsod je poudarjal, da je Slove- nec. Sicer pa je ljudi sodil po tem, kakšni so bili v srcu. Je pa seveda res, da je večina vojakov verjela v Jugoslavijo kot možnost, v kateri bi bili vsi narodi in narodnosti enako- pravni. V tem duhu so jih vzgajaU in ob razpa-. du teh iluzij so bih prenekateri zelo razočara- ni. Sploh še sedaj, ko vidijo, kaj se dogaja v južnih predelih bivše države. Popiluvani general Se general Kolšek čuti kot razcepljena oseb- nost? Spomnimo se dogodkov v Ljubljani v zvezi z rcizorožitvijo takratne teritorialne obrambe. Njegova napaka je bila, da je takrat še vedno verjel v neke iluzije. Morda je že pred tem, zlasti pa po tistih dogodkih, začel verjeti, da se bodo stvari korenito obrnile. Verjetno je bil že takrat tm v peti tedanjega generalštaba jugoslovanske vojske, Slovenci pa so pljuvaU po avtomobilu, v katerem se je vozil. Človek brez domovine? Družinsici problemi Družina generala Kolška je sedaj v Beogra- du. Zaradi očetove vojaške kariere sta sinova obiskovala osem razredov osnovne šole v petih različnih mestih. Oba sinova govorita in razu- meta slovensko, njuna mati pa je Srbkinja. Sinova sta Slovenca po očetu... Ne samo na- vadni vojaki, še posebej generali so tisti, ki skorajda v vseh bitkah največ izgubijo. O izgu- bah se z generalom Kolškom pod tistim njego- vim orehom res nisva pogovarjala. Konec kon- cev bi bilo to tudi nevljudno, nehote pa sem se ob vrnitvi domov spomnil na tisto znano pe- sem, da so po bitki generali vsi. Kolšek je bil general pred bitko... Pišite po vesti Kako se počutite v Sloveniji, skoraj dve leti po vojni? Sem Slovenec, in če imam katero deželo rad, potem je to moja dežela, moja Slovenija. Imate občutek, da Vas sedaj kdo tu gleda postrani? Tega občutka nisem imel nikdar in ga tudi sedaj nimam. Kaj počenjate v teh dneh? PoUtika me ne zanima. Rad pa grem na vrt in tudi na sprehode tja pod Dobrovlje. Sploh še sedaj, ko sem izvedel, da rastejo gobe. Kako to, da Vas kot nekdaj pol^cn^a voja- ka, politika ne zanima? Bi Vi v moji vlogi odgovorili na to vprašanje? Lahko na nekaj vprašanj odgovorite tudi za bralce Novega Tednika? Dogovorila sva se, da lahko pridete k meni na kavico in na klepet. Vi sami pa po svoji vesti povejte in napišite, kar se Vam zdi, da je prav. V Mladini napovedujejo, da bodo p^odnji teden napisali nekoliko več podrobnosti o Vaši vlogi pred in med vojno. Že nestrpno pričaku- jete, kaj boste prebrali o tem? Novinarji morate svoje delo opravljati tako profesionalno kot ljudje v drugih poklicih. Vsakdo pa lahko nehote in moMa tudi hote napravi kakšno napako. JANEZ VEDENIK Št. 22 - 3. junij 1993 2? odmeli Ali SO dobri ravnatelji smola? IV. Polemika v zvezi z ravna- teljstvom OŠ Fran Roš je pre- segla vsako normalno polemi- ko. Tudi sam v tej zvezi opa- žam nekaj dejstev in sem kot poslanec posredno, hočeš-no- češ vpleten. Naj jih nanizam. Razpis za ravnateljski polo- žaj je bil prilagojen določeni osebi, kar je bilo zlasti v starih časih večkrat opaziti. Na isti šoli se po mojem gotovo najde tudi bolj izobražen pedagog, vendar... Dejstvo, da je naša skupščina sprejela proračim v 15 minutah, gladiatorske igre okoli razpisa in same kan- didatke pa so trajale dobro viro in pol, tudi nekaj razkriva. Še nikoli ni bilo imenovanje ne- kega ravnatelja medijsko tako pripravljeno. Poslanski blok »rdečih«, da sem malce zloben, je deloval kot v starih časih DEMOS-a, nekdanji DEMOS je bU ponovno enoten. Stare rane dinžijo stare prijatelje. V določenem trenutlm razpra- ve pa se je pojavila še politična bomba, precej podobna okvari tastature v parlamentu v Ljubljani. O strokovnosti pa le toliko - v primeru, da bi res imeli same strokovnjake, po- tem iz šol ne bi prihajali stro- kovno neustrezni kadri, naše gospodarstvo pa bi gotovo konkuriralo japonskemu. Za- kaj pada število inovacij na število zaposlenih? Tudi to go- vori o strokovnosti. Toda ... Gliha skupaj štriha. Izvršnemu svetu predlagam, da v mejah svojih pooblastil v zakonsko določenem roku imenuje v.d. ravnatelja ter ugotovi resnično stanje. Raziš- če naj tudi stanje v osnovnem in srednjem šolstvu v Celju in o tem poroča skupščini. Za epilog pa ... Nekdaj se je določena nomenklatura ohra- njala s politično primernostjo, sedaj pa s strokovno. Če želi- mo imeti kvaliteten orkester, potem ni dovolj, da zamenja- mo le instrumente, temveč mo- ramo zamenjati dirigente in glasbenike. P.S.: Razimiem g.Mančka, kajti ravno obrtniki najdražje plačujejo razne zablode siste- ma, a dobijo le figo. BOJAN EKSELENSKI, poslanec SNS v SO Celje prejeli SHO 15. junij. Dan icrivde, odpuščanja in sprave Imaš oblast, a ne Moči otmit' solzo iz oči, ki je še ni posušil čas. Skupina slovenskih vetera- nov: partizanov, domobran-*- cev, četnikov-plavogardistov in prisilnih vojakov pod zasta- vami sil osi, kulturnikov in drugih, ki nas povezuje ideja sprave, se bomo tudi letos 15. junija na ljubljanskih Ža- lah spomnili največje narodo- ve nesreče, na poboj 10.000 slovenskih domobrancev in njihovih svojcev v jimijskih dneh leta 1945. Da bi se zlo ne ponovilo nikdar in da bi člo- vek ohranil človečnost. Hkrati bomo počastili spo- min vseh padlih na bojiščih in v medsebojni vojni. Vsi so umrU za svojo in našo Domo- vino. Slovesnost bo ob Lipi, spra- ve in Odrešenikovem zname- nju. Tudi tokrat bo sveto ma- šo, ki bo ob 17.uri v cerkvi Vseh svetih, daroval metropo- Ut slovenske katoliške cerkve in ljubljanski nadškof dr.A- lojzij Šuštar, nato pa bo ob Lipi beseda za sp>ominski dan in kulturni spor^. Čeprav so jo že večkrat po- škodovali in so ji vitko steni- ce v petih letih rasti upogibali tudi mjzli vetrovi z vrhov, pa naša Lipa (naj bo tudi vaša!) to pomlad že kaže poganjke cvetov. Za združene ob Lipi sprave STANISLAV KLEP Razisicovalna dejavnost na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje Mesec maj najpogosteje po- vezujemo z mladostjo, delom, veseljem in ustvarjalnostjo. Za 28 učencev Srednje šole za go- stinstvo in turizem Celje bo le- tošnji maj nosil takšen pečat. Ob rednem šolskem delu, ki se z bližajočim koncem šolskega leta stopnjuje, so učenci s svo- jimi mentorji letos že desetič zapovrstjo ustvarjali razisko- valne naloge in z njimi poželi priznanja tako v občinskem kot tudi v državnem merilu. Za SŠGT Celje, ki je ena najmanjših šol v Celju in povr- hu strokovna šola, pomeni enajst raziskovalnih nalog največji delež, tako na števUo učencev kot tudi na števUo redno zaposlenih učiteljev. Vseh deset let nazaj so se učenci in mentorji trudili, da bi ustvarili čimboljše in čim- več nalog in z njimi dosegli, tudi v tekmovalnem smislu, dobre rezultate. Vedno nismo uspeli, kajti v celjskem prosto- ru je konkurenca močna. Zad- nja leta se naša vztrajnost in delo obrestujeta, saj so s kvali- teto, realnejšim ocenjevanjem recenzentov in morda tudi z odpravljanjem predsodkov, nekatere naše naloge nagraje- ne z najvišjim številom točk ali prevedeno na šolske ocene, z oceno — odlično. Letos so od enajstih nalog tako oceno pre- jele kar tri. Dve - Vegetarijan- ska prehrana, ki sta jo pod ' vodstvom dipl. ing. živilske tehnologije Viktorije Kristan izdelala Bogdan Aleš in Gre- gor ŠeUgo ter Vino in gost, ka- tere mentor je bil oec. tur. Mi- tar Radulovič, avtorice pa He- lena Kolar, Helena Kristina Mastnak in Sonja Vidner - sta biU javno predstavljeni 17.maja v Narodnem domu v Celju. Zlasti nas veseli, da so dobro ocenjene naloge s stro- kovno tematiko in zato v njih učenci naše šole še toliko lažje izražajo svojo ustvarjalnost in interes ali kot je v pozdravnem nagovoru učencem naše šole dejala prof. Astrid Pešec, višja svetovalka na Sekretariatu za družbene dejavnosti: »Ni po- memben tip šole, na kateri se učenci izobražujejo, temveč da odkrijemo njihove sposobnosti in jih znamo realizirati.« Občinska komisija je meni- la, da je kar pet nalog tako kvalitetnih, da se lahko pred- stavijo tudi na državnem sre- čanju mladih raziskovalcev, ki je bilo 28.5.1993 v Ljubljani. Ob zaključku bi želeli izpo- staviti predvsem potrebo, da se iskanje, samostojnost in od- govornost za lastno delo ne ve- žejo le na raziskovalno delo med mladimi, temveč se vklju- čijo kot sestavina rednega šol- skega dela. Pri tem ne^e le za ožji pedagoški interes aU spre- membo metode zaradi metode, temveč za najširši družbeni in- teres, da se ob temeljnih spre- membah družbenega koncepta skuša privzgojiti novim gene- racijam tudi takšne značajske lastnosti, da bodo ti spremem- be sposobni ustvarjati. Takšen pedagoški koncept je mnogo dražji od sedanjega tipa. Verjetno pa se bo naša vlada morala slej ali prej odlo- čiti tako na področju vzgoje in izobraževanja kot tudi na po- dročju raziskovanja, kaj želi. Nemogoče je tovrstne obreme- nitve prenašati le na posamez- nike, kot Sizifov tovor, ki ga v Celju leto za letom potiskajo tako tisti, ki si prizadevajo na Sekretariatu za družbene de- javnosti da bi zbrali zadostna finančna sredstva, ki so po- trebna za to, da tovrstna de- javnost živi, pa vodstva šol, kot je naša, ki spodbujajo to- vrstno dejavnost pri mladih in mentorji, ki usmerjajo v razi- skovalno dejavnost leto za le- tom učence, ki hočejo v času svojega šolanja izkoristiti svo- je sposobnosti in znanje svojih učiteljev v skupnem cUju, da nastanejo naloge ob katerih čutimo zadovoljstvo vsi, ki smo se ob njihovem ustvarja- nju angažirali. prof. VIDA LONČARIČ, koordinatorica raziskovalne dejavnosti na SŠGT Celje Kdo smo nekdanji taboriščniki - ukradeni otroci v času, ko se v javnih medi- jih, raznih shodih, pa tudi v javnem opredeljevanju posa- meznih oblastvenih organov, pojavljajo teze ali pa že kar oblikovana dejstva, kdo so žr- tve fašističnega nasilja med drugo svetovno vojno želimo mi, ki smo zaradi nasilja, stor- jenega nad nami v našem najz- godnejšem otroštvu, po vseh znanstveno - objektivnih klasi- fikacij ah stopnje nasilja nad človekom, bili in smo verjetno najbolj prizadeti, seznaniti javnost kdo smo nekdanji ta- boriščniki - ukradeni otroci. »Ukradeni otroci« - tako nas je imenoval pokojni Stane Terčak v svoji Imjigi - smo po- sebna kategorija nekdanjih mladoletnih intemirancev, pretežno iz Spodnje Štajerske, ki so nas nacisti internirali v različna taborišča za mlado- letnike v nemškem rajhu. Nalog za aretacijo sloven- skih uporniških družin na Spodnjem Štajerskem in Go- renjskem je dal sam državni poveljnik SS Heinrich Him- mler s strogo zaupnim odlo- kom, št. 343/42, z dne 25. jimi- ja 1942, v katerem med drugim piše:».. .moške člane parti- zanskih družin in ožjega so- rodstva je treba pobiti, žene teh družin pa zapreti in odpe- ljati v koncentracijska tabo- rišča. Otroke je ločiti od star- šev in jih namestiti v posebnih >vzgojnih< ustanovah (beri ta- boriščih) na območju starega rajha, premoženje teh družin pa zapleniti.« Na podlagi citiranega Him- mlerjevega odloka so sledile množične aretacije družin ustreljenih talcev. Najhujša usoda je doletela člane teh družin od 18. do 55. oz. 60. leta starosti. Te so poslali v kon- centracijska taborišča - oz. ta- borišča smrti. Nas, otroke teh staršev, ki smo bili mlajši od 18 let, so ob avgustovskih deportacijah 1942. iz deške okoliške šole v Celju (imenovane Auffang- slager) odpeljali v centralno zbirno taborišče organizacije VOMI v Frohnleiten pri Grad- cu. Tu so nas razvrstili po sku- pinah in nas do osvoboditve premeščali po raznih tabo- riščih: Najmlajše, t. j. dojenčke in otroke do 3. leta starosti, so najprej odpeljali preko Frohn- leitna v taborišče Meinburg in od tod v razna druga. Katego- rija najmlajših, če je prestala nacistični rasni - antropološki in drugačni preizkus - je bila obsojena na možnost posvoji- tve, vendar tudi ne vsi - le red- ki posamezniki. Zgodovinska in hudo težka zmota je, da nas taboriščnike ukradene otroke mnogi iz različnih vzrokov (neinformiranosti ali drugih razlogov) še vedno prisovnično označujejo, kot npr.: »To so bi- li otroci, id so bili ukradeni slovenskim staršem in bili da- ni v prevzgojo nemškim druži- nam« ipd. Kakšna prezirljivost! Komu v korist razlaga in tolmačenje o usodi cca 600 otrok - tabo- riščnikov, od katerih jih zara- di posledic prestanega gorja, že skoraj polovica ni več med nami? Mi, taboriščniki - ukradeni otroci, smo morali preživeti tri leta svoje mladosti v posebnih taboriščih za mladoletnike, kjer so nas »vzgajali«. Kategorije »Ukraden slo- venskim staršem«, ki jo npr. uporablja Društvo izgnancev Slovenije, mi kot prizadeta skupina taboriščnikov ne poz- namo in je tudi ne dovolimo uporabljati, kajti literarno po- imenovanje, katerega je upo- rabil spoštovani pokojni Stane Terčak ima povsem drugačni pomen: »Mi nekdanji mladoletni ta- boriščniki - ukradeni otroci - smo bili ukradeni s prsi naših mater, one so bile poslane v krema torij, mi pa v tabo- rišča!« Navsezadnje: Vsi nekdanji intemiranci oz. taboriščniki so bili ukradeni in okradeni - ror du in domovini, pa naj so bili to otroci ali odrasli, le teža na- silja nad njimi je bila različna! Za nekdanje taboriščnike - ukradene otroke pa je gotovo: To smo ne samo čustveno naj- bolj ogoljufane žrtve zadnje vojne, vzeli so nam mladost, uničili življenjsko srečo, dom, svojce, zdravje in nam udarili pečat za vse življenje. DRUŠTVO TABORIŠČNIKOV - UKRADENIH OTROK Šempeter Teden gozda Veste, da je ta teden posve- čen slovenskim gozdovom? Tudi jaz sem to izvedel šele pred kratkim. Letošnjo po- mlad sem postal občutljiv na gozdno problematiko, ker sem bil prisiljen žrtvovati veliko časa in energije za gozd - da bi preprečil njegovo ločitev. Šele z dejstvom, da nam bodo pose- kali bližnji gozd, sem se začel zavedati pomena gozdov za človeštvo in zame osebno. Gozd ne izpolnjuje samo človekove materialne potrebe, ne daje samo les, plodove, sa- deže, zelišča, gobe (z letošnji- mi majniškimi kolobamicami smo se že gostili), med, divja- čino etc. Zame gozd ni izmer- ljiv v številkah raznih quasi gospodarstvenikov, gozdarjev, občinskih uradnikov in politi- kov. Ne morem gledati na gozd samo kot na neko nujno zlo, ki nas varuje pred erozijami, pla- zovi, vetrovi, nam čisti in bo- gati zrak, vodo, ureja odtoke padavin z gozdnih območij. Zame gozd ne more biti samo površina posebnega pomena v turizmu, rekreaciji, obrambi, estetiki okolja... Z gozdom živim odkar se za- vedam. Vsako jutro, ko stopim iz hiše, me pozdravi gozd - pri- jatelj, ki najde pravi pozdrav ali tolažilno besedo v vseh si- tuacijah. Drevesa v gozdu da življam kot ogromna, prijaziu živa bitja, ki kdaj tudi spreg^ vorijo ali zapojo skupaj z veJ I trom. V njihovih krošnjah si vrstijo jutranji koncerti ptic i matineje pa še večerne preplastična< in sre- ča, da so me na domačo hrano vabili rojaki Slovenci. Videl sem veliko kengurujev in kma- lu ugotovil, zakaj imajo avto- mobili posebno zaščito na sprednjih steklih: zaradi mo- rebitnega srečanja s kenguru- jem. Imeli smo ga tudi mi, ven- dar se je vse srečno končalo, kenguru je samo odšepal. Vi- del sem tudi najlepši del Av- stralije, ki me je močno spomi- njal na Slovemjo. Bil je poln vinogradov...« Alfi je zdaj doma in načrtuje nove turneje in nastope. Dela skoraj več kot takrat, ko je bil pri Avseniku. »Čakajo me nastopi od Prekmurja do morja. Jeseni enomesečna turneja po Kana- di z mojim ansamblom (dva- krat fantje ne bi mogli dobiti dopusta), nato pa krajša pav- za, za mene in ženo, na Floridi. Potem bo pa že tako novo leto...« Veseli Štajerc je kot vino. Bolj je staro, bolj je dobro. TONE VRABL Pred skorajšnim izidom prve velike plošče velenj- skih Res Nullius sta akrobi- rala: za Res Nullius, pevec in frontman Zoran Benčič (drugi z leve) in za Novi ted- nik Stane Špegel. Kdo si? Zoran. Kaj ti ni všeč na sebi? Marsikaj. Kaj bi v tem trenutku raje počel? Bral sobotno prilogo »Dela«. Kdo je Bog? Pretežko zame. Katera je bila zadnja plošča, ki si jo kupil? Tom Waits Swordfishtrom- bones. Fraza, ki jo največ uporab- ljaš zadnje čase. Easy, šponaj naprej. Tvoja največja življenjska napaka. Mislim, da bo šele prišla. Se ti kdaj zdi, da si nor- malen? V svojih slabših trenutkih. Pri katerem slovenskem bendu bi še pel? Ne obstaja bend tega ka- libra. Kdo je največji krivec za po- razno stanje v slovenski po- pularni glasbi? Najbrž Slovenci. Česa ne bi prodal za noben denar? Svojega falusa. Tvoja najljubša knjiga? Vse kar sem prebrsil od Huxleya in Mailerja. Najslabše besedilo, ki si ga slišal dosedaj? Preveč jih je. Česa ne bi rad zamudil v življenju? Naslednjih 10. let svojega življenja. Najboljši filmski režiser in najboljši film? Režiser Sergio Leone, filma »Divja horda« Sam Pechin- pach in »Vrtoglavica« Al- fred Hitchcock. Kako bi imenoval coctail zmešan iz enakih delov Igorja Vidmarja, Šerbi in rahlo vinjenega Lojzeta Slaka? Trio Fantastikus. Katerega dela niti v najhujši stiski ne bi opravljal? Kelnaril. Tvoj življenjski moto? Izgoreti. Javni zavod CELJSKE LEKARNE CELJE razpisuje prosto delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi vodja lekarne Rogaška Slatina Pogoji za zasedbo so: - dipl. ing. farmacije - opravljen strokovni izpit - 3 leta delovnih izkušenj - znanje slovenskega jezika. Kandidati naj pošljejo lastnoročno napisano prijavo z do- kazili o izpolnjevanju pogojev v 15. dneh po objavi razpisa na naslov: Celjske lekarne Celje, Vodnikova 1. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. Hmezad GOLDING gostinstvo turizem Žalec razpisuje po sklepu delavskega sveta objavo za najem objekta HOTEL PREBOLD v Preboldu pod naslednjimi pogoji: - višina najemnine v višini mesečne amortizacije z re- valorizacijo - plačilo najemnine za leto vnaprej - objekt se oddaja v najem za eno (1) leto. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave. Interesenti naj priložijo program dela za hotel ter okvimi program za morebitno udeležbo pri kasnejšem lastninjenju. Vloge sprejemamo na naslov Hmezad GOLDING šlan- drov trg 34, 63310 ŽALEC. Informacije na tel. (063) 714-245 ali 714-172. POKROVITELJ LESTVICE TRGOVSKO PODJETJE CEUE GUBČEVA 1 Lestvice Radia Celje Tuje zabavne melodije: 1. SOMEBODY TO LOVE - GEORGE MICHAEL + QUEEN (3) 2. INFORMER - SNOW (10 3. CA PLANE POUR MOI - LEILA K (4) 4. WHEEL OF FORTUNE - ACE OF BASE (2) 5. COME UNDONE - DURAN DURAN (5) 6. WHAT IS LOVE - HADDAWAY (2) 7. THAT'S THE WAY LOVE GOES - JANET JACKSON (3) 8. LIVIN' ON THE EDGE - AEROSMITH (1) 9. JUMP THEY SAY - DAVID BOWIE (8) 10. AINT NO LOVE - SUB SUB & MELANIE WILLIAMS (1) DomaČe zabavne melodije: 1. POT DOMOV - AVTOMOBILI (3) 2. LOLA - CHATEAU (6) 3. ME ŠE ENKRAT NOCOJ - DAMJANA (2) 4. CAS JE ZA ROCK & ROLL - DON MENTONY BAND (4) 5. KO ME OBJAME NOČ - IX BAND (5 6. KO SO ČEŠNJE CVETELE - SOKOLI 1 7. NAJ VIDIMO UUDI - DARJA SVAJGER (8 . 8. BITKA MED SPOLOMA - JAN PLESTENJAK (1) 9. PREPOZNO JE ZA VSE - MILAN RUDAN BAND (5) 10. TVOJ SVET - DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV (3) Narodno-zabavne melodije: 1. RAJ POD TRIGLAVOM - SLAK (7) 2. BELA LABODA - AVSENIK + IRENA SVOLŠAK (4) 3. AVE MARUO ZVONI - ALPSKI KVINTET (3) 4. KO JIH BO ŠTEL 64 - VESNA 4 5. NASVIDENJE - ANS. FRANCA MIHELIČA (3) 6. RAD BI SE PREBUJAL S TEBOJ - ALFI NIPIČ (7) 7. POMLADNA BOLEČINA - PTUJSKI INSTR. ANS. (2) 8. PONESI ME SAVINUA - HMEUARSKI INSTR. KVINTET (1) 9. FANTIČ MLAD - ANS. VINKA CVERLETA (1) 10. POROKA V MAJU - KAMNIŠKI KVINTET (2) Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij: TWO PRINCES - SPIN DOCTORS (I CANT HELP) FALLING IN LOVE - UB40 Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij: ZAKAJ JIM DAJEŠ - ROCK MAESTRO JESEN - ORLEK Predlogi za lestvico narodno-zabavnih melodij: SOLZE NA MAHU - FANTJE IZPOD ROGLE BRATJE ZA MEJO - ANS. BRATOV POUANŠEK Nagrajenca: Grebovšek Boris, Galicija 53, Žalec Helena Žagar, Loke 34 b, Mozirje Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni MelOdUa v Cankarjevi ulici v Celju. KUPON lestvica tujih zabavnih melodij. izvajalec________ lestvica domačih zabavnih melodij. izvajalec_ lestvica narodno-zabavnih melodij. izvajalec_ ime in priimek:. naslov:_ Št. 22 - 3. junij 1993 126 I Sex & dregs & R&R strinjam se z dejstvom, da mora človek v življenju poskusiti in preizkusiti čisto vse. Vendar pa je žal tako, da gre večina ljudi, predvsem mladih, potem v skrajnost. Ne nameravam moralizirati, ampak prav gotovo sami veste, da se iz tega ponavadi izcimi eno veliko sr... Pa zaradi česar koli že. Lahko, da so to mamila, pijača, cigarete... Razlogov in vzrokov je veliko. Sicer pa, le zakaj bi nakladala? Konec koncev tudi sami dosti razmišljate o tem. Razmišljate, se pogovarjate, pišete... Kar dosti literarnih del na to temo ste že napisali in poslali. Mi pa najzanimivejša objavljamo. ^ NINA M. Rom izbrala pravo pot? Cigareta, mamila, alko- hol... Nevarnost, ki me. spremlja vsak dan. Kako, za- kaj, kje? Cigareta je zdaj že za vsakim vogalom. Ravno tako mamila, alkohol... Zakaj? Ne vem, kako lahko ljudje sploh prodajajo ta strup. Se ne sra- mujejo? Jih ni več strah, ko vedo, da bodo zato nekateri prej tmarli? Bom tudi jaz? Ne vem. Včasih, ko vidim, kako na cesti ljudje prosijo za denar, se vprašam: zakaj. Za strup ali za hrano. Bom tudi jaz? Moram se premagati, čeprav bom za ne- katere reva, mevža... Ko bom starejša, si bom hvaležna zato, kar bom storila za svoje zdra- vo življenje. Če bom imela prave prijatelje, bomo s skup- nimi močmi premagali pro- blem zasvojenosti, ki nas ogroža. Dve poti imaš: Življenje ali Smrt. Odloči se za pravo. Ne bo ti žal, saj boš živel srečno, zdra- vo in zadovoljno življenje. KSENIJA KOVČE, 7.r, OŠ VRANSKO Družina, mir in nenasilje Mesec december je bU mesec praznikov, in to družinskih praznikov. Začeli so se z boži- čem, ki predstavlja mir in spo- kojnost. Najbolj se veselim te- ga praznika, ker takrat ostaja vsa družina doma. Že samo božično drevo in priprave na ta praznik prinašajo srečo in veselje. Ni lepšega kot vonj po pecivu ter zavest, da so doma tudi mama, oče in brat. Tudi vreme prispeva svoje, prinaša neko toploto, toploto družin- skega ognjišča. Zvečer se zbe- remo ob mizi in vse je tako svečano in mimo. To je res sreča. Vendar sreča in mir ne pri- deta sama. Če otrok živi v do- brem in srečnem družinskem okolju, če ne okuša grobosti in nasilja, če ni priča prepirom med staršema, ima dosti več možnosti, da zraste v zrelo, močno osebo. Ko poslušam TV-poročila, se v sebi sprašu- jem, ali je sploh mogoče, da so ljudje taki nasilneži in skraj- neži, da lahko mučijo otroke, matere, starce... So oni sploh kdaj okusUi srečo? Sploh vedo, kaj je to? Prav gotovo ne, saj bi jo drugače med ljudmi delih, ne pa jim jo kradli. Že v osnovni šoli sem spoznal otroke, ki so za vsako malenkost stiskali pesti in se pretepali. Ni jim bilo mar, da je druge bolelo, da so jih osramotili... Poznal sem njihove starše in vedel, da do- ma ni družinskega razvuneva- nja. Menim pa tudi, da mnogi otroci posnemajo junake iz fil- mov, zato me jezi, da je na naši televiziji vse več filmov z na- silniško tematiko. Zato sem si ob novem letu zaželel čim več miru v svetu. Le v miru bomo namreč lahko ustvarjali in le- po živeli. Človek, ki ljubi na- ravo in zna občudovati čudeže, ki jih le-ta ustvarja, lahko drugim in sebi nudi srečo in mir. Danes velja prepričanje, da sta bogastvo in pohlep vrUni. Ampak, ni res. V življenju sta potrebna predvsem lepa bese- da in nasmeh! DAMJAN FIJ AVŽ, 2.eSŠGTCELJE Julija Ime ji je bilo tako in ne Gi- uliana, kot so jo mnogi klicali. Bila je lepa, privlačna, z mno- go napakami in prekrški. Lju- dje so bili edina priča, da je... neozdravljiva narkomanka. Njeni prijateljici sta bili opojnost in nepopisna sreča v svetu »cvetočih palm«. Da, ona je svoj svet imenovala ta- ko. Živela je v svetu, v katerem ni poznala ljubezni ali radosti. Bila je kot kamen, ničesar se ni bala, vsaka ovira je bila zanjo nekaj hitro premagljivega in vsakdanjega. S takimi ovirami se je srečevala vsak dan. Mor- da se je zaradi njene lepote zaljubU vanjo ON. Emanuele — policaj. Dolgo je zaradi tega živel v obupu, a ni bilo stoletje ali večnost, ko je v prometni nesreči izgubU življenje. Julija za njim ni jokala, saj ga niti dobro poznala ni. Zakaj vem jaz toliko o njej? Moje življenje je potekalo po tekočem traku novinarstva. Julijo sem spoznala na neki obravnavi na policiji. Menda se je takrat prvič zapletla v to »hipijsko klapo« in v gojenje trave. Sedela je za tisto mizo in ni imiaknila pogleda s tal. Molčala je. Molčala in bila za- topljena v svoj svet. Čez čas so me pvistili samo z njo. Dolgo sem se šla samogovor, preden je ona spregovorila besedico. Potem pa se je razgovorila. Po- vedala mi je, da ne namerava »potisniti v drek« svojih nar- komanskih prijateljev. Takrat sem jo morda razumela samo jaz. Njene oči so bile tako pol- ne upanja, da bo uspela in da njenega sveta ne bo vmičil nih- če... Rekla mi je tudi, da bo živela tisoč in sto let. »Le kdo bo?« sem takrat po- mislila. Potem sem tiho sedela pred njo. Kot da bi želela z njenega obraza prebrati tisto, kar sem želela vedeti o njej. Po dolgem čakanju sva zaslišali glas: v sobo sta prihajala moški in ženska. Julija je v trenutku spremenila izraz na obrazu in skočila na noge. Pričela se je tresti in se pomikati proti oknu. Zbala sem se, da bo sko- čila ven. Bili smo nžimreč zelo visoko v stolpnici. Počasi sem se ji približevala in jo vpraša- la: »Kdo je to? Morda poznaš te glasove? Zakaj se jih bojiš?« Prikimala je. Takrat sta v sobo vstopila moški in žen- ska srednjih let. Takoj sem ve- dela, kdo sta. Julijina mati in oče. Na prvi pogled sem ju ocenila, opazila njim strogi pogled in oči, polne maščeva- nja in zaničevanja. Kot da je ona kriva, ker se je zapletla v tako klapo. Julija se je stisni- la k meni, kot da bi bila jaz njen rešitelj. Čutila sem bučen utrip njenega srca, opojnost njenega telesa in strah, ki je vel iz nje. Starša sta jo gledala z vso jezo in oče je nar^l ko- rak naprej ter iztegnil roko proti njej. Še bolj se me je oprijela, tokrat tako močno, da sem občutUa bolečino. »Prosim, da se ne približuje- ta svoji hčerki,« sem odločno rekla. »Kdo pa ste vi, da nama bo- ste to prepovedovali?« »Sem gospodična Jenko, no- vinarka.« Hotela sta še nekaj reči, vendar sem ju prekinila in spet pričela samogovor: »...to pa zato, ker čutim, da sta ji stori- la nekaj hudega, kar jo je prav gotovo močno prizadelo.« Utihnila sem, saj sem pomi- slila, da je tako morda bolje. Konec koncev starša nista bila prisiljena poslušati moje pri- dige, saj v bistvu res nisem imela nobene pravice do tega. Govorila sem pač v dobro Juli- je. Ona pa me je stisnila za roko in se mi s tem zahvalila. Potem smo strmeli eden v drugega, dokler se onadva le nista pobrala ven. Na Juliji- nem obrazu sem takrat zasle- dila košček sreče. Nežno sem jo objela in začutUa, da ji mo- ram od takrat naprej pomaga- ti. Ona pa je tiho jokala. Čez teden dni sem jo srečala v trgovini. Stala je pri polici, na kateri so bUe steldenice z alkoholnimi pijačami. Stopi- la sem k njej in jo vprašala: »Ciao, Julija, kaj delaš tukaj?« Nekaj časa je strmela vame, potem pa rekla, da mora iti. Prijela sem jo za roko: »Poča- kaj, s tabo grem.« Počasi sva odšli iz trgovine. Julija je hitela pred menoj. Če- prav se je obnašala, kot da ji je vseeno, sem vedela, da mi vsaj malo zaupa. Z menoj se je ču- tila varno. Zavili sva v park, kjer se je zbirala Julijina družba. Naj- prej sem se počutila nekoliko neugodno, a sem se kmalu pri- vadila. Poslušala sem njihovo govorico in psovanja ter opa- zovala njihovo obnašanje. Ob vsem tem sem imela velik cilj... POMAGATI JIM! Ne, saj jih nisem želela odvaditi uživanja mamil, želela sem jim dopovedati le, naj v to ne silijo še drugih. Čez nekaj časa sem se počasi začela vpletati v pogovor. Bala sem se, da me bodo zavrnili, saj sem mislila, da se jim bodo moja vprašanja zdela neumna. »A se že dolgo ukvarjate s tem >športomBoli - ne, pa tole boli — ne.< Ko sem po tretjem potolkel, je tisti spodaj zabodel iglo — >auva<. No saj sem vedel, da je nekaj votlega. Dober glas seže v deveto vas - pravijo. In tako so me vabili sem in tja. Poleti sem >špilu< na ladji, menedžerii so me spravili v tujino. Nekaj let sem že v Švici in če le imam kakšen vikend, skočim domov, ker zelo rad zaigram v domačem okolju. Kot recimo pri Erjavc na Kalobju, kjer sem ta teden razpel svoj mikrofon.« EDI MASNEC Kupon Najbolj sem se nasmejal šali: Moj naslov: Št. 22 - 3. junij 1993