List 18.
Pomočki zoper žitne mole.
v
Žitni mol ali Žižek (Kornwurm) je trojni: beli, čer ni in rudeči. Narnavadnišista beli in čemi, ki neizrečeno veliko žita pokončata.
Žilni mol se izvali iz jajčik , ktere nek keberčik leže, ki se pozna po tanjkim rivčku , ki ga ima , in se zato k versti ri včkarjev ^Russelkafer) šteje. Ti mer-eesi so neizrečeno rodovitni, in te rodovitnosti seje nar bolj bati. Sploh je znano, de ena babica černiga mola 150 jajčik zleze, in iz teh postane okoli 6000 ke-brov zato, ker zležene babice že v ravno tistim poletji spet nove jajčka ležejo. Spoj tedej ubraniti, in de se jajčka ne ležejo, je poglavitni pomoček zoper černiga Žižka.
Dvakrat na leto leže babica jajca: mesca m a liga travna in mali ga serpana; tedej se mora žito v shrambah posebno v teh mescih posebno pridno premetavati, in zraven velicih kupcov naj se napravijo tudi majhni kupčiki. V te bežijo kebrički, ke'r mislijo, de bojo tu pri miru ostali — ali tukaj se lahko v posodah z vrelim kropam dajo popariti in pomoriti. — Namesto tacih majhnih kupčikov, vtaknejo nekteri po tem, ko so žito premetati dali, več majhnih diljic po 2 palca dolgih in ravno toliko širokih v žitni kup; kebrički zlezejo na te diljice, in kadar jih je veliko skupej, se vtakne diljica v vreli krop — in kebri vzamejo konec. Mertvi kebri naj se veržejo prešičem ali kuretni, de jih pojedo.
Tudi zoper bel i ga mola smo zvedili ni davnej iz Avstrijanskiga enak pomoček, de se pokonča prihodnja zalega jajc, iz kterih se izvalijo červi.
Ker pa se novi rod beli ga Žižka ne da kakor černiga, ki iz molov s perutnicami obstoji, polovitiin pokončati, se babici beliga mola pripusti, de jajca zleze.
Babica bel i g" a mola pritisne jajčka na žitno zernje od zunej, babica cerniga mola pa jih položi v zernje.
Poprej imenovani pomoček tedej v tem obstoji, de se žito mesca veiiciga travna (ali tudi maliga serpana), ko beli mol jajca leže, prav dobro premeče in pohodi, de se tako jajca, ki se od zunej zernja derže, pokončajo.
Neka skušnja je učila, de je 12 delavcov, ki so tako s žitam skozi nektere ure ravnali, beliga mola tako zaterlo, de je že skorej pervo leto popolnama zginil, v naslednjih letih ga clo ni bilo viditi.
(Konec sledi.)
  -   74   -
—   78   —
Pomočki zoper žitne mole.
(Konec.)
Razun tega, kar je bilo dozdaj od pomočkov, žitne mole zatreti, rečeniga, jih je še veliko družin, ki so se včasih dobre skazali. Kjer je pa veliko pomočkov znanih, se že ve, de nobeniga goto vi ga ni, zakaj če imamo en gotov pomoček, čmu bi iskali 2., 3., 4., 5. in tako dalje. Med mnogimi druzimi imajo vender naslednji nar več zaupljivosti.
Nar boljši je, če je mogoče, de se tiste žitnice , kjer so se Žižki vgnjezdili, kaki dve leti za kaj dru-ziga porabijo, postavim za seno, hmelj, jezice, tabak i. t. d. Če se pa to zgoditi ne da, napolni žitnico (kasto) z o vsa m ali sočivjem; tega zernja se, kakor so mno-goverstne skušnje dokazale, žitni moli ali clo ne lotijo, ali pa prav pozno. Ce se mora pa tudi drugo žito, namreč pšenica in rež, v žitnice djati, se nikdar ne sme pozabiti, kar skušnje uče, de se žitni mol nar poprej no vi ga, vlažn i ga (fajhtniga) in mehki ga žita pod-stopi, in nar hujši v mokrotnim poletji; torej pazi, ljubi prijatel, de ne boš nikdar mokrotniga zernja v svojo žitnico nasipal. Ampak glej. de boš:
a)   Žitnice, kar je moč, vedno zračne (Jjuftne) deržal; ne nasipaj jih s tacim zernjem, kteriga se moli radi derže , do verna, ampak v začetku ga nasuj na drobno, in premešaj ga pogosta m a, de se ti do dobriga posuši in vterdi, in moli se terdiga zernja ne bodo poprijeli.
b)  V žitnice, kamor so se moli vgnjezdili, ne de-vaj tedej noviga in mehkiga žita, ampak nasiij jih raji s starim in terdim žitam.
v
c) Ce si nemoreš drugači pomagati, kakor de moraš novo žito va-nje nasipati, glej saj, de ga pred starim preč spraviš.
De se ti bo pa žito v žitnicah dobro sušilo, napravi jim svitle okna,   skoz ktere bo verlo zrak pihljal.
Dalje pa glej:
l) De vse globe, poke, špranje in reže v žitnicah ali kastah skerbno očistiš in jih z a p nam zamažeš, h kterimu je dobro, nekoliko gipsa Lpa ne čez četerti del) primešati.
2)  Okna v žitnicah naj bojo nizke in naj si nasproti stoje, de sapa skozi piše in dovelj zraka do žita pride. Zakaj nič ne pokonča žitniga mola tako, posebno černiga, kakor mer zla sapa.
3)  Preme ta j žito večkrat, posebno pa mesca ma-liga in veli ci g a travna in pa rožnika, de ga sapa bolj prevetri, in de, ke'r pri premetaDJi zerno na zerno perleti, se mladi červički pokončajo.
4)  Nekteri pokrivajo žito včasih z rijuhami, ki so v vodi namočene bile, kjer so nekoliko kuhinske soli raztopili, ali pa ga s tako vodo poškrope in premešajo; sol je strup molam.
5)  Nekteri napravijo, de čez žito kaka s op ari ca (Dampf) gre; po tem pa žito posušijo, in se tako tudi teh merčesov znebijo.
6)  Če imaš žitnico nad svinjak a m ali pa nad ovčjim hlevam, se ti ni treba žitnih molov bati.
7)  Nekteri svetjejo češnja na vodi kuhati in ga s soljo zmešati, in s to vodo stene in tla namazati. Drugi pravijo, de je dobro, če žitnico s čreslam 3 ali 4 čevlje visoko nasuješ in kakih 8 dni nasuto pustiš; če jo zasmradiš s sožganimi konjskimi kopiti, živinskimi parklji, rogmi, lasmi Ldiako) ali pa s žveplam; ali če pa tla z mjilnim lugam in orehovimi lušinami dobro namažeš.
8)  Spravi žito 3 ali 4 čevlje od stene, nasuj krog njega tako na debelo pepela, de ne bodo moli čez-nj mogli, in po tem poti jih boš končal na tavžente in tavžente.
(Iz »Oeconom. Neuigk. u. Verh.«)