1 2 veza ; tudentov ljubljanske univerze je priredila v 
ok,ini „Tribune", dne 19. 11. 196.3 pl'cd1l\unje: ,,Kl'iLiJ..a , 
~ocializnrn' ·, na katerem sla ;,odelo, ala dr. C. Petl'o, ic in 
,lr. M. Kangrga, profesorj~ Filozof, ke [akultelc , Zagrebu. 
\ schinn njune ruzprnve j e tudi natisnjena : ,\lilu11 hungr ga: 
.. Praksa i kritika". Praxis, 11. br. 2, str. 269- 281. Zngl'ch 
1%5; Cnjo Pctr<t\•ic : .. Kritika u socia lizmu' ·. Praxis. TT, 
t. r. 3. st,·. 4ti8- 48 l , Zagreb 196,3. 
O pot rebi taJ..šne kriti ke je sprego"oril tudi , ·. \ lnho, ic 
, refernlu : .. Idejna ¾,!ihanju nu ~<'dnnj i stopnj i nast'µa ruz-
,·oja in 1111dalj11je naloge Z K.J" , 8. kon/!rc, ZK.I. sli'. 1.i3 -
1 !H . Ljubljmrn 1.964. 
• Nu, edem nuj samo n ekaj 111;11,j poznanih nu,·<>l11ih J'l'i-
~I'''' ko, uli po lemii-nih i:lanJ..,l\: 
P. S. ,Jon1110,·ic: ,.S," n·mena s lrcmljcnja u g:co1:,rafij i••. 
Kongres 1-(00gra fu .Jugosla\ij<· - llijeJ..a- J>ula Gor ica -
J .- 8. X. 1949. Sli'. l l i'- 130. Zag rel, 19.30. 
l. Ruhic: ,,Pog ledi 1111 suv remc1111 antropogl'Of!'rofij 11 ". 
Kong l'es na geografite od F I\.J. s t r. 89- l(H. Skopje 19.3:!. 
S. Ileš ič : .. O e konomskoj geogrn fiji' •. Kon;rn·s mt g<"o -
gra!i.te od FNR.J, s li'. 10,3- 11 9. Skopje 19.32. 
· V. Djuric: .. Koncept gco/! l'a fijc" . Zbornik \ l. l-011,rn' "" 
geogrnfo,· FLRJ, Sli'. 69-71:. Lj ubljana 1962. 
Or. SIC\ o VojnoYic: .,El-nnomska gcof( rufijn i jedin-
sh ena« geogra fiju' ·. (,\letodolo,1-a ruspra, a. 1::1.o nomsl-i 111·<·-
g l<-d Xll 1, br. 4. &tr. 296- 308, Zagre h 1962. 
S. Ilešič: ,.Neko li ko primjedhi na č lana!- Stcrn \ 'ojnn-
,ica o ekonomskoj geogrnfiji i »jcdinst\'('noj • f!<·og rafiji•'. 
Ekonomski pregled . X\', br. 3- 4. s i r. :1.:i4 - 2.36. Zngreh 1964. 
S. Yojno,ic: .. O primj edln1111a '"clozaru llcšič,a na moj 
clannk o ekonomskoj geo„ra fiji i »j cllinsh cnoj geografij i, 
:\f n r j a n ž a g a r 
tt' još ncšto o toj temi''. EkGnomskl pl'egled . X\ l. 1,1'. l. 
•l r . .J.3- 66. Zagreb 196.:;, 
S. Ilešič - \' . .\lclik: .,Hori, Pril-1·il - El-or:o m~ku ;:co-
grafij,i J..apitali.~tii·kih zcmalja' ·. Beograd 19.30. st r. 3;:;0. 
l\ererw ija . Geografski vcslni l- XXI\' . &tr. :!2.:; :.!29 . 
3 \ ' . \ • • \nui:in o tem pise " s,oji knjigi : .. Tf'ore tic·<·-
skij e problemi geografiji" , \losk,n 1960. Uni, . do<· . .Jr. \ . 
A. A11ui·i11 je tud i v s, ojcm predm unju v C DS , Lj rrl, lj uni. 
dne i'. Xf. 1964. ko je go,ol'il o ohjt•l-tu 1,r·o11i·e, a11jn u:<·o -
1-(r a fij c. , 1- rat l-i h obt i~ih 1111znai·il J>Olllcn dt" lmH11j:r t,·h 
treh osno,nih zul-onitosti ,. µ-cografsJ..!'m okol ju. J.."r j ,· tudi 
, !tematsko skiciral na t:rh lo. 
1 Predmt'l „ Lvod v rnzi,,ko, ,tlno delo" j <· v:,lju.'-e:1 , 
štu dijski nai·r l in J'l'Ogrnm študiju „ t·og rafij c 1111 Filo1.,,f~ ki 
fakultC'li , Lj11hlj1111i in ga po, lu~ajo s111,att·lj i l. lcu,i l.:r 
l l. s topnje. 
b Na Jl l'imer „ l\cktorj c,o poročilo o delrr Cnht·rz:• , 
Ljubljani ,. stndij~kcm le tu 196:!- 1963'', Lj11bljuna 1964, 
st ran 81. 
G Glej C. PNrodt : K riti ka u ~odulizmu : si r . 479 480. 
a dopis predstojniku Oddelku za g<'o;:rafijo Filozuf-
s l-c fu kullctc , Lj ub lj arti z dne 4. X I. 1963 s Lckoi·n , t<",. 
:J74 1) sem od gm oril dne 16. X I l. 1963 te r· pl'r dl11g:a l temo 
z ohrazlozit , ijo, ki hi znjcmuln 1111slednjo prol,lemutiko: 
11 ldcolo;kc 0,11 0, e geog ra fije ; b) Tcol'ctii:11 i prohlt-11, i l!'l'O -
µ;rafs l-ih znano ti : c· :lle todolobrija gcografs l-t· l!a proui·c, anja. 
s Prim. m odni od~ta , ek , . čl.mku i\l. Nutrk: .. P l'bpeH·k 
k diskus.iji o gcogrnCiji" . C1:ogra fsk i obzorni l- . X I. sLr,. :3. 
s t r . .39- 64, Ljubljana 1964. 
9 \', \'Jalto, ic : Idejna briha nju na sedanji sloprrj i 111, ~l'/!U 
rnz, oja . .. , s tr. l84. 
O kritičnem sprejemanju tujih raziskovalnih metod 
in njih prilagajanju našim razmeram* 
Priznam, da se 111.erad pon ovno oglašam k <li-
s1<1usiji o razpravah, ki jih j e ,. Geografske m 
,·estniku XXXIV ( 1962) objavil Institut z'.l geo-
grafijo tmfrerze , . Ljubljani. ke r sku pno z odgo-
rnri n a mojo krhiko zapuščamo str.oko, no geo-
grafsko vsebino . Ker pa se bojim. da a,·torji 
odgovora ni.so popolnoma razumeli m oj e kritike. 
moram dodati še n ekaj pripomb. 
l. Ilistrn m oje krit:ikie ni bila le račm1ska ko11-
trola i n iska nje drobnih napak, četudi jih j e bilo 
1m10go. t e sem le obžalornl, ker se spričo 111jih 
nisem mogel zanesti 111a oelotno gradi,·o , pred\'sem 
ne na r,emiltn tc. Res pa je, da sem vmes o pozoril 
na :nekatr r e površnosti (izračuni . napačni ritati) 
jn ~1esmjs(e (hranilna ,T,ednost , o lne in t-0baka). 
• Cxlgo,·o r na p rispe, ka: Svetoza r ll <·~ii:: ,.1 r kritiki 
zrumsn ·en<' , ~ehi11<· g<'ografskih rozisl-,H .. , Grog ra fsl-r m 
ohzo rni k11 in \l. ,Jeršič, dr. VI. Klemcncič. J . Lojk. d r. ,l. 
l\led\'ecl in :II. \ 'oj,·uda: .. Zil obj ekti\110 in l-on3lruJ..1h 110 
l.riti ko" . GeograEski obzorni k It 1965. 
Opozarjam, da sem gla \110 pozornost s~·nj e kri.-
Like pos,·,etil m e t o d a m d e la . to JC taki:::ni 
uporabi skupnih imeno,·alcev (GNZ - ŽiYi11orej -
ske eno~e. žE - žitne enote ~a r astlinsko p rniz-
\'Odnjo. ZE za fai.nor ejsko proiz,·odnjo). knkor je 
prikazana v delih Instituta. Srnj o kritiko sc111 
razdelil na n ekaj poglavij , Y kaLerih ~em nafol110 
ohra vrul\'al uporabnost p osamezne m etode na 
konkre tJnem primer1u (uporabnost C 'Z. i:;oje111 
ZE. izračw1 ZE v rastlfaski proizrndnji in .,p rt"-
topite, ·· živinor ejske proiz\'Odnje v ZE: ešte, trn je 
ZE rast linske :in živinor,ejsk-e proizvodnje te r na-
, sczadnjc meni n erazwnljfr pojav, kjer j e mo-
goče iz manjšega šteYila ZE rastlinske proiz\'odnjc 
dobiti \',ečje štievilo ZE živinorejske proizrnclnje\ 
Ali sem s voj e pomisleke , zaključke in celo vpr.a-
šanja po t.aYil premalo kon kretno in nazorno. da 
bi dobil nanje konkrr te n odgo, o r ? Sicer pa aY-
torji , odgornru trdijo. da ni J1jil10,· .,namen 
spuščati se ~ po, sem tehnibko pre, er janje 'lpo-
rablj~nih .indeksov in s rem pos~.ati že izven. 
g,eografije" (str. 28). Eilino s tem stavkom so 
ko~re lJno odgornriLi , na primer na vprašanj,c. 
kak o mor e živ.iina proizvesti v,eč hrruiilne vredno-
st..i, kot j o konzumiru, ter na mojo tr<liLe,·, <l:.1 
nesoglasij ni kriv statistiČin i nwt.ierial, 1JenH·eč dJ 
so ta rnesoglasja naoeln ega značaja . Opozorjam. d 1 
ludi ,. članku J. C r k , e H Č i c a in \ ' l. Kl em e,1-
č i č a. kamor so me a , lorji napotili (gle j n j ihO\ , 
pripombo pod Črlo rna s~rani 28} n isem 1ui:cl 
smi, efnosti upor abe takih ZE kot so ,. obra , na-
, anih delih. Vso osta lo kri,·do prepuščajo a,•iorj 1 
mednar odnim J ogo, orje;1im m er ilom. za katere 
sicer ,. Studijah sami tt·d ijo, <la so raziskorn! no 
metodo m odi ficira li in j o t ud i pribgotli li polr ,.-
barn praks e (G. \ ·. - XXXI\' . s tr. 62). :Xe str i-
njam se, tla bi za mcd1rnrodno soJ ,elo, an je mor<1:i 
zavestno operira li s takšnimi m etodami,, s pornvi}l 
katerih ni mogoče prifakovati 1,ealnih rezul tato , 
(mt p1·imer iz!!načiti gO\,cdn po, 1, rcč.1c tCI..! -1-.i .1 
kiloµr amu,· z g°' cdom pin ·pr .:~11c te.te 2,>J kl!'-
2. fzj ad jam. da ~cm !.'.':! , S\C>j i kritiki zra, en 
rafonsk,e koHll'Ol.! loJI tud i [H·c, erjan ja eksakt -
nosti me ·o<l i ,1 , p ras:1aj a njih upor:ih:no:,U. Zal 1,a 
j e potr ih:i-:-, ,eksaktnost i:i u porab11-0st sleher111 e 
m ctu<.!c pr e, eriti t11di r::tČUiJ1Sko (;tevilčno ali z 
<l r ..igimi dogo, orjcnimi sin1Lol i). Tako dele, pa 
terja do:c1oon ras, zato l..td i ni:.em mogel a ,·torjem 
na Jju1>0 še 111a pr im er 11:il,az.'.l t i no, e rešit, e. \ ·se -
kakor sodim, <la j e m oja pot do 11 0,·ih r e;it,e, 
prad lna. Ce bi se bili pisci 8tud ij to liko poglobili 
v slepo pr ~vzete indekse, bi spozna li mars ika j in 
s tem t udi ,,eč kor istili mednarodnemu znanst,·e-
nemu s,etu. Za, ,e<lam se , <la moj prispevek f-
temu problemu ni J1cznaten. čcpra, se zdi. da n i 
napisan iz primerne d istanoe in ga imajo za to za 
manj objektirnega. Kunčno, al i zaht,en 1jo av torji 
tudi od lite rarnih kritik o,·, da bodo za to napisa li 
bolj; i roman od tiega, ki ga ocenjujejo? · 
3. Ugotadjam, da ž itne enulic le .niso slepo 
prevzete iz mednaro<li1ega s,·e ta zgolj zato, da bi 
koristile p otr ebam za mednarodn o prirnerja, o 
m ed razlici.nim i agrarno - p1X1iz, odnimi področji. 
Močno nezanesijh ,e r ezultat e _(, ·saj za tri nasetia), 
kakor smo ugotovili v kritiki, s ta I. C r k v e n č i c 
in VI. K 1 ,e m e n č i č oelo upor abila in le z njimi 
primerj ata kmetijsko p r oiz, odnjo v štirih razli č­
nih naseljih J ugoslm·ije v članku : .. Razvoj in 
r eZ"ul ta ti agrarne geografij e , Jugoslaviji" (G. 
O. - 1965/ 1). 
4. Odgovora me dolžita, da sem S tuclije samo-
voljno proglasil za reprezentančne (str. 25). Tu 
pač gr,e za 111esporazmn ali pa za razliČino t olma-
če.nje besed. V odgovoru beremo, da Studije ll1iso 
ime le 111 am ie n a r e prez cJ1ta n čno s ti (pod -
črtal M. Z.), jaz pa s,em si predstadjal, da naše 
de lo, za ve s t111 o napi s a n o za s,·e tovno jav-
nost , predstavlja (r.ep r,ezentira) 111ašo jugoslovan-
sko (ali slovensko) znanos t pred m edna1·-0d111im 
geografskim ,svieto m , pa oe je bil kljub vsemu to 
naš name,n ali ne. Avtorji sami pišejo v odgovoru, 
da so ime li m etode in rezultate agramo-geograf-
skih razisfuav Y zvezi s prouoernnjem treh vasi v 
JugosLw iji ... .. . mom1ost posr edovati na štirih 
medn arodnih gieografsklf1 prireditvah in dveh ino-
95 
zemsHh in~titiutlh v Budhnpe~tl, ita1tie, bJo.rtU1 
Lublinu , ~li.inch:nu in Wroclawu, dalje 111.a VII. 
Z,·czncm kongresu geografov Jugoslavije v Za-
grebu, z, ,ezn,em a grarno geografskem simpoziju v 
l\ fariboru te r IIUl t1,eh 11epubliških in okrajnih po-
s, e to, anjih agro:iomov, urbanistov in sociologov" . 
Brez n a m e na pa j e ,·endarle delo ,· doYolj 
, eiiki m ~r i pr,e<lsta,ilo jugoslovansko geografijo 
(glej tud i cit irane izja,e na koncu članka „Za 
obj ekti, ~10 i.1 konstruktirno kritiko", str. 29-
30). ki kazejo. da j e p1,edstarn del ručinkovala in 
kje r .Tjesnilc proglaša dr. Klemenčičev referat 
za .. ... znfotek no,·e, sodobne šole 111.a podrnčju 
agrarne geog rafij e in pr-ouče,·anja zemljišča:', -
stnrn 30). 
5. Ze ob poH ; ncm pono, 11,em pregledu mojega 
pn·ega zapis:.1 mora l,iti jasno. da n isem nasto pil 
niti prot i registraciji podatko,· niti proti karti-
ranju i.n ne proti sist ematičnemu zbiraJnju gm-
d, a aa splošno, ,·se to namreč močno sp oštujem , 
temH:Č kon kretino proti du!otenemu primeru. Pri-
z.rnti moram, da se mi danes tega ini treba več 
kesati. Na oelom o proble1natik,o o ruporabni vred-
1,osti teh ZE in GNZ, ki /11.akazujejo ma1Jemationi 
i,1 celo Liološki n esm isel, avtorji odgovarjajo: 
.. Str.i.njamo se, <la j e umesLno prilagoditi žitne 
enote posamieZillim podr,očjem Jugoslavije. Ker 
dobr;e,11 del naše države lahko štejemo k S11ednji 
EHopi. m enimo, da uporaba žitnih enot v Studi-
j ah ni pr<lb1,ematična ... ·· (s tr. 28). in ,, . .. v1cndar 
tudi rezullatu,· rna osnovi uporal>ljenih podatkov, 
ki pri l!las sploh pnič omogočajo tak poizkus, v 
zado,·o(ji, i m eri prikazujejo glavne značilnosti 
kmetijske pr oizvodnje raziskanih vasi" (str. 29). 
Ponižno zanačam tak odgornr. Ali gre v tem 
primer u za m ednarodno m,etoc.lo, ,, . . . ki 111am 
daj e zelo podrohen vpogled v gosfo darsko swuk-
turo i n t,e,n<lenoo ,ekonomskega razvoja Yasi P,od-
gorje·· (študije - GV, l962, s :r. 79) ? Ali so tie 
m etode. s k.atJeri.mi je o pradjena celo1Jna anali.za 
in primerjava med rastlinsko in žfrinorejsko pro-
izvodnjo te r primerjava med vasmi v razlifurih 
prirodno ia družbeno geografskih področjih Ju-
gos ladje .iin morda celo Evrope, res Je na obrobju 
problema? 
6. Prizadela me je obsodba, da je m oja kdtika 
negatirno ,·plirnla na geogr a fe, bralce Geograf-
skega obzornika. P ouda rjam, da sem se skušal do 
zadnjega stavka priddevati izkljuano naoelno-
vsebins~e probfomatike, sfrušal sem biti <lovolj 
konkrelien , 1-0er me j e sama problematika S~udij 
pritegnila. !(er se 01isem lotil samo ocene Stuclij, 
temveč 111:ckaterih kritil111ih pripomb t er sem jih 
tudi tako 01.mačil, lfle v,em s čim utemeljuje avtor 
Pojasnila bralcem Geografsk,ega obzomika eno-
stranost. Zadnji sta,·ek mojih kritičnih pripomb 
je subjektiqne n ara ve. Obžalujem ga, oe je kclo 
ob rnje m izgubil smisel za ,, ... ko nstrutivno obli-
ko sodelorn.nja" (str. 28). 
7 . .. Propagandni izreki" na kraju odgornra m e 
niso prepričali. da so lie .in tako :iplicirane mct,oJc 
,. š tudijah zato bolj uporabne in da m oj e dileme 
niso umestne. Kier p a tu ne gre za vreclno lo, ki 
jo je potr:ebno reklamirati, priznam, da se mi z<lt 
potrebno, zaradi skiupne tefuje v iskanju znan-
stvene 1"1eSnioe, vsem navedenim priznanim in 
spoštovainim tujim geografskim strolooV'lljafoom 
predstaviti tudi konkretine pomisleke, kakor sem 
jih bil 111.avedrel. Y>udi Geografskemu vestniku ne 
odrekam objave svojih kritianih pripomb. 
8. Da me 1ne bi po inepotr,ebnem dolžili ne-
reonioe, ko trdim, cfa so bile moje kritične pri-
pombe pripravljene za diskusijski sestanek s polj-
sko g,oografsko ,ekipo PAN. moram ponovno izja-
dti, da 111a sestanek, ki j e bil, kljub dogovoru 
nisem bil po,·ablje.n. Uredniku bi rad prizanesel 
z objan> faksimila vabila, kjer je razvidno, da so 
bili prizadeti čla:ni inštituta rnblj~i in ob,·,cši-c:1i: 
I,·an Gams 
prizanesel bi mJu rad 't1udri z ~oka:im:im :rnatieriafom. 
da je s,estanek bil, seveda pa je ta material tudi 
vsakomur pri meni 111.a razpolago. Tudi ine viem. 
zakaj bi bilo po š teno (podčrtal l\f. Z.), č,e bi 
v svoji izkljuano strokovni kritiki omenil, da ni-
sem spr,ejel članstva v InštitJutu? Vzroki so vsem 
avtorjem odgovora dovolj jasni, oe ;ne. jih lahko 
ponoHtO lllSlno ali pismeno pojasnim. Poudarjam 
pa, da sem z veseljem pripravljen sodelovati. fo 
mi vodst,·o zagotmri inormah10 delorno , zdušj:::. 
Sicer pa je dala Znanst,·ena sekcija Geo&rafskega 
<lruštva Slovenije iniciativo za to diskusijo o 
objavljooih Studijah in 111e .Lnštitut za geognfijo 
u.niverze v Ljubljani. 
Ali se Ljubljansko Barje še zdaj ugreza? 
( Odprto vprašainje univ. doc. Cirilu šlehi111gierj1U ) . 
Spoštovani docent, v svojem članku Geologija 
in geomorfo!ogija Barja, objavljenem v Geograf-
skem obzorniku XI, 196·!. št. 4, na strani 109, 
povzemate p-0 Rakovcu višinske točke iz dna 
Ljubljančine struge. Po t,eh kotah se dno znižuje 
od 285,31 v bližini izvirkov pri Verdu na 283,63 
b]i2JU izliva Bistre, 282,68 pri izlivu Borov1 1iščioe, 
na 282,41 pri izlivu Radne in na 280,71 pri izlivu 
Ižioe. Na sevemem robu Barja pa se dno dvigine 
in doseie blizu Spioe 28-t--10 in pod Sentjakobsk:im 
mostom v Ljubljani 284,29 m. Iz tieg.a zaključu­
jete: ,,Bistviena poteza postanka Barja je torej 
pogrezanje, ki je prišlo re globlje kakor erozijska 
baza kotline" . 
Pred !nedavnim j,e tudi dr. A. Sercelj v Delu 
zagovarjal tew o 11coentmem grezanju Barja in 
to 111a podlagi pelodnih raziskav in okoli sto m e-
trov debelih wiirmskih in mlajših sedimentov. Ce 
je bilo grezaJ11je v zadnji ledeni dobi in po njej 
tako izdatmo, potem odpade na sto let sedanjosti 
toliko in toliko milimetrov. T,ak,o meni dr. Ser-
oelj. Iz tega j,e povzel zaključek, da melioracije 
Barja nimajo pravega smisla, kier bo treba nasipe 
sproti zviševati, dokler 111e ho prišla pod vodo še 
pou.llna. Sodelovali ste na simpoziju o ureditvi 
Barja, ki se je izrekel za melioracijo, 111e d:i bi 
prej ovrgli očitkie o njeni smjisdnosti. Golo skle-
panje 111a osnovi navedenih navaja celo k miš:je-
nju, da je g11ezanje zelo zelo hitro, k,ot sledi iz 
nadalj111jega. 
Iz teh razlogov bi rad, da bi svojo tezo o 
gre.zanju bolj podkrepili, kier se mi 111e zdi dovolj 
argume;itirana. Priznam, da se drži računov o 
mladem grezanju Barj,a na osnovi debeline mla-
dopleistooemskih i.n holooonskih sedimentov 111ekaj 
verjetnosti. Podobnega mačaja je na primer skle-
panje, da smo v ho looeITTJu v eni od medJederu.h 
dob. Oe so ee Joslej pojavile štiri ledene dobe in 
tri medliedene dobe, ki so bile približno tako 
tople, kot je sedllllljost in vse mnogo daljše .od 
holocena, in če zadnja Ledena doba lni bila in:ič 
96 
milejša od pr,ejšnj,e (po 111ekaterih trdit,·ah je bila 
celo hladnejša), potiem tt1i verjetno, da bi se tem-
peratlumo kolebanje re z wurmom zakljuulo, in 
da gremo ponovni subtropski klimi nasproti. Pa 
,·endar vsem tem in takim raounom zna.1stveniki 
ne morejo verjeti, ker ne poznamo gibal za to 
dogajanj,e. Tako dolgo pa 1ne mor,emo :ničesar 
prerokovati. Tako je tudi z grezanjem Barja. 
Iz zgodovine viemo, da je današnja Ljubljani-
č.iii1a struga v glavnem Č{O'\,,ekovo delo, narejeno 
na Barju večidiel v rimski, v sami Ljubljani pa še 
v 111ovejši dobi. Kot v,emo, so Rimljani Ljubljanici 
še1e urezali strugo v jezersko dno. To bj se reklo. 
da je priblwno štidmetersko višinsko razliko ,· 
globini Ljubljanice povzročilo tektonsko grezanje 
v borih dveh tisočletjih. Razlika je izračunana na 
nikjer dokazani isti inadmorski višini dna struge. 
ko so jo ljudje izkopali. Ali 111e bi bilo tr,eba. 
tovariš dooont, za sklep o grezanju Barja najprej · 
ugot.odti ·višilllske razlike v prvotni izkopani stru-
gi, če hočemo po d.ana~jih razmerah sklepati na 
tektoosko grezanje? 
Pr,epriOOlll sem, da 111,e mislite, da bi se grezala 
samo Ljrubljanič.:iru, struga, temveč ves te ren. Po 
Melikovi štiudiji vemo, da se lllllhaja jezerska ra-
van zadnjega, mostišč.arslrega jezera, ki je sta-
rejša od Ljubljanič:ine struge, povsod v približ.no 
isti rnad:morski višini. Grezanje bi moralo zajeti 
tudi 111jo. Ne viern, da bi kdo zagovarjal !lljeno 
deformacijo. Ali so dale Vaše proučitve te ravnice 
drtugafue rezultate? 
V č:anlru pravite, da j,e prišlo dno Ljubljani-
čine struge ie pod erozijsko bazo. To bi se r eklo, 
da Ljubljainic.a M takih mestih odlaga skoraj , ·es 
suspendir.ain material, tako Toot 111a primer jezer-
nica v je~er,u. Zal kalnosti Ljublja:nioe še niso 
sistematiČino merili. Sava ga proenaša 111a Je ro ne-
kaj sto tisoč ton. Ljubljanica najbd ne bistnt10 
manj. Ali ine misli~e, da bi lahko z njim v raz-
meroma kratki dobi izrav1J1ala dno do erozijsk,e 
terrn:i.n.ante? Pri tem se verjetno strinjava, da je