^^     Žagino kolesce.
& 6^1» lovesno so breneli udarci osme ure v prostorih ' m ^t? vaške šol^ ki se je širila polegcerkve. Hkrati MTj^? so se odprla vrafa, in na mah je potihnil Jftr oV vrišL in Virup, ki je vrel iz nagajivih, nikdar /Ssirc    ugnanih grl.
JHpjaS         V sobano je stopil gospod učitelj in iz-
3&2*8    m(l   očali je danes  posebno  ostro  motril
^K^   šolske klopi v ozadju. Po molitvi pred ukom
1     ^uKSSp    pa se je vslopil pred mizo in glasno poklical
z zvenečim glasom: ,,Jurij Podklešček, pridi ven!'' '\        '   To je sicer nemalo osupnilo dotičnika, a vendar sc je dokaj naglo vzdignil in boječe stopal proti uči-telju. povešujoč oči, kar  ni  bilo  nikakor dobro zna-
-   38   —
menje. Vsa šola pa se je spogledala, češ, ta nepridi-prav je že zopct nekaj napravil.
,Olej kvišku, ne v tla kakor zločinec!" dejal je učitelj ostro. In Jurija Podkleščeka so se vsaj deloma prijele učiteljeve besede.
,,Kaj imaš zopet na vesti, da mi ne upaš zreti v obličje?"
Učitelj je ponovil vprašanje, a učenec jc molčal kakor zid in se vrli tega šc zamaknil v tla.
,,Obraz kvišku! Govori!" vznevoljil se je učitelj, ki jc bil dosedaj popolnoma miren.
To je pomagalo in trmoglavec je odgovoril s poluglasnim : ,niSI"
To je bilo ufitelju preveč.
,,Veš li. kje ie ložka žaga?"
Jurija Podkleščeka je oblila rdečica po vsem obrazu in prikimal jc.
,Znam, da veš!" nadaljeval je učitelj, .ker te on-dotni žagar ludi kaj dobro pozna. Kje imaš železno žagino kolesce. koje si si izposodil ondi sam ?"
,,Si li oglušil med tem ?" vprašal je učitetj, ko na vprašanje ni dobil odgovora.
Sedaj se je stoprav zaslišancu razvozljal jezik, in rekel je počasi:
,Jas si nisem izposodil nobenega kolesca."
,Si je pa ukradel! Kje imaš torej kolesce ?"
,,Jaz ga nimam!"
..Lažeš!" zavrnil ga je učitelj. ,,Po šoli grem s teboj na dom."
Zadnje besede so pretresle Jurija Podkleščeka in jel je, komaj zadržujoč ihtenje, govoričiti: ,E — je — edno ko — kolesce sem našel pri ?agi."
^Dobro!" rekel je uCitelj navidezno zadovoljen. »Pozneje te pošljem ponje, da vidim, ali je ono, ki ga manjka pri ložki žagi."
ln Jurij Podklešček je stopical po drugi učni uri ves potrt po ovinkih domov, kjer se je bal, da bi ga tedaj ne opazil kdo domačih.
Kogar se prime smola, ta se je težko iznebi. Ravno je Jurij Podklešček stisnil kolescc pod pazduho, kar ga zalote oče-kovač in na pol vprašaje na pol ostro
—   30   —                      •
ga nagovore: ,,Kje si dobil (o kolesce? Ali danes nimaš šole. da sc potepaš okrog?"
,Da. imain šolo, moram hiteti. da je ne zarnudim!"
ln Jurij Podklešček se je s pustil v tek.
,,Kam neseš kolesce— v šolo:" vpili so za njim oče, zroč izpod čela in dvignivši pest. nCakaj, potepuh, hodeva že šc orala!"
,Ko je mali tatič dospel z dokaj velikim železnim kolescem v šolo, udaril je ves razred v smeh.
,,Da. lo je ono ukradeno kolesce!" dejal je učilelj. J^o Soli neseš takoj žagarju nazaj in Ivan Skobec gre s teboj. Kar se pa tičc (ega. 4p se Ijudje vedno pritožujejo radi tebe, bodeva govorila popoludne. Tudi očetu spo-ročim o tem!"
Po šoli je pa stopal Jurij PodklešEek s  svojim spremljevalcein proti logu. Ko sta bila že blizo žage, spuslil  se je prvi v (ek, da ga Skobec ni mogel več dohajati. Dospevši do žage, telebil jc kolesco pred žago iu bežal  dalje.   Ko je pa po ozki brvi hotel priti na drugo stran vode, stopil je neprevidno mimo brvi in ^^ telebnil v pofok, iz katerega si je pa urno pomagal, ker |H iiui je žagarjev krohot zagrmel za hrbtom, ki je holel — imeti v leni zadoščenje.
Popoludne Jurij.i Podklcščeka ni bilo v šolo. Skobec pa jc pravil učitelju o njegovem teku in ne-prijelni kopeli. ki je dala najbrž povod temu, da je ostal doma, kjer je dobil ludi zasluženo kazen.            ^m
-e-'¦     1