POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI.
ZADRUGAR
GLASILO NABAVLJALNE ZADRUGE ŽELEZNIČARJEV LJUBLJANSKE POKRAJINE
Št. 3	Ljubljana, 1. marca 1943 — XXI.	Leto XX
Strnimo svoje vrste!
Zadružništvu dandanes ne more biti odmerjena tista naloga, ki jo je imelo v mirni dobi. To je povsem naravno. Vsaka država ima interes, da v vojnem času organizira prehrano 1 j ud-stva na podlagi najširših vidikov, da omeji področja posameznih gospodarskih ustanov in jih usmeri tako, da je očuvana dobrobit skupnosti. To je pravica in dolžnost države!
To dejstvo pa nikakor ne sme motiti naše zadružne zavesti; ne sme omajati našega prepričanja o nalogah in poslanstvu zadružne ideje. Zadružništvo je bilo zasnovano na podlagi normalnih mednarodnih prilik in sc more tudi samo v takih prilikah neovirano razvijati in napredovati. V ostalem pa velja isto za vsako drugo gospodarsko, socialno in kulturno ud e j st v o vanj e.
Očitati v današnjih časih zadružništvu, da je izgubilo svoj pomen, da je postalo zgolj organ za razdeljevanje življenjskih potrebščin, prav tako kot vsaka privatna trgovina ali druge ustanove z enakim ali podobnim namenom, bi bilo zgrešeno.
Priznati in celo poudariti smo dejstvo, da zahtevajo izredne prilike izrednih ukrepov. Toda ti ukrepi in začasna nova usmeritev glede na funkcije zadružništva nikakor ne predstavljajo njegovega načelnega zanikanja, to se pravi, začasno se zadružništvo mora prilagoditi najvišjim zahtevam sedanjega časa, nihče pa nima
namena, zadružništvu tudi za bodoče odrekati sposobnosti in pravice, da v skladu z interesi države skuša doseči svoje gospodarske in socialne cilje.
Toda ni samo ta preudarek, ki naj nas tudi dandanes veže v naši zadružni skupnosti; pomisliti moramo še, da nam je zadruga v preteklosti mnogo nudila, in da je naša dolžnost, da ji ostanemo zvesti tudi tedaj, ko njene koristi za članstvo niso in ne morejo biti tako vidne. In še tretje: Krivico delajo zadrugi tisti, ki trde, da dandanes nimajo od zadruge prav ničesar. Cene v zadrugi so — izvzemših maksimiranih artiklov — še vedno nižje kot v ostalih trgovinah in roba je najmanj iste kvalitete kot drugod. In naposled: Če že ne moremo za sedaj še nadalje graditi svoje zadružne ustanove, potem vsaj ne sinemo rušiti temeljev, na katerih je bila izgrajena. Nasprotno! Obdržati hočemo to, kar .imamo, zbirati pa bomo tudi novih moči, da bo poznejša nadaljnja gradba zadruge tem lažja.
Ugotovimo lahko še, da se mnogi železničarji zavedajo tudi sedanjega pomena naše zadruge; to priča stalen prirastek na članstvu. Toda mnogo jih še pogrešamo v naših vrstah.
Iskreno vabimo zato še ostale železničarje Ljubljanske pokrajine, da združijo vse svoje gospodarske sile v svoji mabavljalmi zadrugi in okrepijo s item njeno življenjsko silo ter olajšajo njeno delo.
JCuhinja in gospodinjstva *
Ribana kaša s parmezanom za juho
(Za 10 oseb).
3 litre goveje ali potvorjene goveje juhe. (Kot je bilo že preje povedano).
Testo : 8 dkg enotne moike, 8 d k g parmezana, 1 jajce, vode po potrebi, (lahko tudi 1 dkg maščobe).
Moko presejemo na desko, pride-liemo nastrgan parmezan, jajce (če hočemo tudi malo maščobe) in toliko vode, da dobimo testo, ki ga nastrgamo na strgalniku, posušimo in nazadnje skuhamo v precejeni goveji juhi.
Mesna omaka z zelenjavo.
Vi kg do 1 kg mesa (s kostmi vred tehtano), 5 do 8 dkg maščobe, čebula, Vi glave ohrovta, 2 korenjčka, 1 korenina petršilja, 2 zeleni kolerabici, ■slan krop, zelen petršilj, sol, poper, 5 do 5 dkg moke.
Meso operemo, zmeljemo z mesnim strojem in denemo na mast, na kateri smo že zarumeneli sesekljano čebulo. Ko tudi meso zarumeni, ga nekoliko zalijemo (če ni teletina) in parimo do mehkega (Vi do 1 uro). Zelenjavo otrebimo, operemo, zrežemo na male kocke in skuhamo v slanem kropu, nakar jih odcedimo. Ko je meso mehko dušeno in sok posušen, potresemo z moko, jo prepražimo, zalijemo, pri-denemo vse mehko kuhane, odcejene zelenjave in skupno prevremo. Nazadnje omako po okusu še solimo in popramo. Izboljšamo jo, ako pri denemo 1 del kisle smetane in na maslu prepražene, zrezane im potem mehko dušene gobice, ter sesekljan zelen peteršilj.
Pečen krompir v oblicah.
2kg krompirja, sol, kumina; mast za pekač namazati. Krompir operemo s krtačo, potem ga prerežemo čez pol, prerez potresemo s soljo in sesekljano kumino in naložimo krompir v po-
maščen pekač ter pečemo pol ure v pečici.
Krompirjeva solata s kislim zeljem.
1 kg krompirja, Vi kg kislega zelja, sol, kumina, olja po okusu, vode po potrebi.
Krompir skuhamo, olupimo, zrežemo na tenke liste ter zmešamo s surovini kislim zeljem, ki ga lahko nekoliko zrežemo in po okusu še solimo, pridonemo sesekljano kumino, olja po okusu in toliko vode, da je primerno sočno in kslo.
Potica iz suhih hrušk.
Kvašeno testo: Vi kg enotne moke, 2 do 3 dkg kvasa, 1 jajce, žlica olja, ali malo masti, ali masla (4 dkg), zravnana ž liči ca soli, 5 dkg sladkorja; mast za obliko (Vt litra vode).
Nadev: 1 do 1 Vi kg suhih hrušk, 10 do 15 dkg sladkorja, cimet, 4 do 8 dkig masti, ali masla, 5 dkg drobtin, vode po potrebi.
Najprej pripravimo kvašeno testo: Moko presejemo v skledo in postavimo v bližino štedilnika, da se pogreje. Medtem pripravimo kvas tako. da ga zdrobimo v skledico, pride-nemo žličico sladkorja, 5 žlice moke in toliko mlačne vode (ali mleka), da dobimo kašnato gosto zmes. Tako pristavljen kvas denemo na rob štedilnika, da lepo shaja. Potem zmešamo v lončku mlačno vodo ali mleko (kar je od kvasa ostalo), jajce, sol, maščobo, ostali sladkor in vlijemo v moko. Nazadnje pridenemo še shajan kvas in vise skupaj zmešamo in stepamo tako dolgo, da dobimo gladko testo, ki se loči posode in kuhalnice. Testo pustimo na zmerno toplem kraju shajati. Ko se dvigne za dvakratno množino, ga razvaljamo za pol cm debelo, namažemo iz nadevom, zvijemo in denemo v pomaščeno obliko za po-
tiče, ali tudi t navadno kozico in postavimo še enkrat shajati. Ko se testo zopet dvigne za dvakratno množino, denemo potico v srednjevročo pečico in ispečemo, da lepo zarumeni, — približno Ž4 do 1 uro.
Za nadev hruške dobro operemo, namočimo 24 ur, potem zmeljemo in primešamo toliko vode, d se zmes lahko maže. Drobtine prepražimo na masti ali maslu; sladkor zmešamo s cimetom. Najprej potresemo testo z drobtinami, potem namažemo s hruškami in nazadnje potresemo še s sladkorjem.
Vojni vaniljni roglički.
'A kg enotne moke, x/ kg kuhanega in že pretlačenega krompirja, 1 rumenjak, 5 dkg masti ali masla, 10 dkg sladkorja, 1 pecivni prašek, lupinica 1 limone; mast in moka za pekač. 4
dbg' sladkorja, 1 zavitek vanilnega sladkorja.
Moko presejemo na desko, pride-nerno kuhan, pretlačen in ohlajen krompir, razdrobimo v tem mast ali maslo, pridenemo rumenjak, sladkor, nastrgano limonino lupinico in presejan pecivni prašek. Vse hitro po-gnetemo v gladko testo, napravimo svaljek, ki ga zrežemo na enakomerne koščke (2 cm dolge) in potem oblikujemo iz vsakega lep, ne pretanek rogljiček. Vise rogljičke denemo na pomaščen in z moko potresen pekač in spečemo v pečici. Ko nekoliko za-rumene, jih naložimo na krožnik ali na desko in dobro potresemo s sladkorjem, zmešanim z vaniljnim sladkorjem. Mrzle rogljičke serviramo takoj, lahko pa jih tudi shranimo za poznejši čas. Rogljičke lahko tudi namažemo z raztepenim beljakom, preden jih denemo v pečico.
Tlaše mata gaspadacstm—n
Palj k Leopold:
Marec — čas valjenja.
Kdor se ukvarja s ktikošjerejo, naj na vsak način nasadi koklji v marcu odnosno v aprilu, če hoče odgojiti jajčarice, ki mu bodo začele nesti v jeseni. To velja za vse srednje težke kokošje pasme in tudi za rjave Štajerke. Res je sicer, da navadno nima kokošjerejec v zgodnji spomladi zanesljivih kokelj na razpolago. V tem primeru si pomaga s puro, ki jo lahko vsak čas prisili sedeti, ali pa da jajca valiti umetno.
Valilna jaca morajo biti prvovrstna, t. j. od izbranihh in odličnih kokoši - nesnic. Najbolje storimo, da si valilna jajca priskrbimo v kakem rejskem središču ali pa pri priznanem kokošarju, ki vodi kontrolo nesnoisti. /-a nasad uporabljamo samo pravilno oblikovana jajca (ne predolga in koni-
časta), sveža, t. j. ne nad 14 dni stara, čista, brez najmanjše razpoke, z gladko lupino in vsaj 60—63 g težka. Predebela jajca so' navadno neoplojena ali pa vsebujejo po dva rumenjaka. Umazanih jajc ne nasajajmo! Tudi jih ne kaže umivati, da ne uničimo fine voščene prevleke, ki obdaja lupino. Predebela, nad 65 g težka jajca in predrobna, izpod 55 g niso za nasad.
Koklji uredimo gnezdo v mirnem, skritem in mračnem prostoru, ki pa mora biti zračen in ne premrzel. Še najboljša je enakomerno topla klet ali pa podstopnišče. Gnezdo ji uredimo na tleh. Ako so tla betonska, položimo najprej kos travnate ruše z zelenjem navzgor, nanjo pa suhe praproti, ki odganja mrčes, nato pa še seno ali slamo. Gnezdo, 40 X 40 cm veliko, obdamo z zidaki ali pa z lesenim 20 cm visokim obodom. Preden
koklji nasadimo valilna jajca, se prepričajmo, ako sploh namerava obsedeti. Za poslkušnjo ji podložimo 2 do 5 jajca. Ako opazimo čez nekaj dni, da vztraja v gnezdu, našopiri perje, če se ji približamo in brž poišče gnezdo, ako jo z njega dvignemo, ji že lahko nasadimo prava valilna jajca. Prej pa kokljo natančno preglejmo, ako nima morda garij na nogah odnosno mrčesa. Na vsak način potresimo kokljo, preden ji podložimo jajca, s praškom proti mrčesu ali vsaj s to-bakovim prahom. Prav tako potresimo prah tudi v prazno gnezdo. Pripominjam, da so starejše kokoši mnogo zanesljivejše valilke kot pa mladice, 'kokoši enoletnice. Koklji podložimo 12—15 jajc, puri pa celo do 25.
Piščanci se izvale v 20—21 dneh. Med valjenjem krmimo kokljo z zrnjem, najbolje s koruzo, ki daje živali toploto. Vsak dan, najbolje opoldne, jo previdno dvignimo z gnezda in odnesimo na prosto, da se naje, napije in otrebi. Tudi ji pripravimo prašno kapelj, da se lahkho okoplje. Zapomnimo si, da mora koklja vsak dan zapustiti gnezdo vsaj za četrt ure, v toplejšem času pa celo do pol ure. Ako koklja gnezdo in jajca pomaže, ga moramo očistiti, nastil zamenjati in jajca previdno obrisati z vlažno krpo ter odstraniti suho blato.
6. ali 7. dan pregledamo jajca proti svetlobi, da 'se prepričamo, če so oplojena. Neoplojena jajca odstranimo. Posamezno jajce pogledamo proti močni luči, zastrti z lepenko in z izrezano luknjo v sredini. Neoplojeno jajce je popolnoma prosojno, pri oplojenem pa 'opazimo v njem temnejšo liso. 15. dan pregledamo jajca vdru-gič, da se prepričamo, jeli zarodek živ ali mrtev. Jajca z živimi zarodki so temnejša od onih z mrtvimi.
Ob izvalitvi se ne dotikajmo jajc, da ne uničimo zarodkov. Nespametno delajo gospodinje, ki hočejo pomagati piščancu iz lupine na ta način, da privzdigujejo z lasnico natrkano lu-
pino. Izvaljene piščance poberimo izpod koklje, denimo v kak lonec ali škatlo s perjem ter odnesimo v kuhinjo na toplo, da se osuše. Po 24 urah jih že lahko spet izročimo v varstvo koklji.
(O prehrani in negi piščancev pa prihodnjič!)
Domači kunci v marcu.
V marcu že lahko nabiramo prvo zelenje za naše dolgoušce. Prava poslastica zanje je regrat in mlada kopriva. seveda moramo biti v začetku z zelenim krmljenjem skrajno previdni. Zelenjavo jim začnemo- dajati le polagoma, vsak dan nekoliko več. Pri tem pa ne pozabimo, da morajo imeti kunci v jaslih vedno na razpolago zdravo in suho seno, ki urejuje prebavo. Tudi svežo pitno vodo naj imajo vsak dan. Mleko ni preveč priporočljivo, ker lahko povzroča drisko. V mehko zamešano krmo dajmo vsaj dvakrat na teden po ščepec po-klajnega apna.
Intenzivno izkoriščanje vrta.
Danes si moramo prizadevati bolj kot kdaj prej, da pridelamo na vrtu dva, tri ali celo več pridelkov na leto. Umno izkoriščanje vrta skozi vse leto bodi naša prva in poglavitna naloga. Potem se nam ni bati, da ostanemo brez sočne zelenjadi. Imeli jo borno od zgoidnje spomladi do pozne jeseni in tudi pozimi, zlasti tisto zelenjad, ki jo lahko vzimimo v kleti ali v za-sipnici. Seveda je treba vrtno zemljo že jeseni prekopati in dobro pognojiti s hlevskim gnojem. Umetna gnojila trosimo na vrtu navadno šele par tednov preden" seme posejemo odnosno posadimo sadike. Ce pa hočemo zemljo kar največ mogoče izkoristiti, si moramo najprej napraviti načrt. Le kdor zna pravilno „kolobariti", t. j. vsako leto izmenjati prostor za vsako zelenjadno pleme, bo zemljo enakomerno izkoriščal in jo ohranil več let rodovitno. Tudi ni treba vsako
leto pognojiti vsega vrta, ampak samo polovico. Na letos pognojeno zemljo bomo sejali predvsem razne kapusni-ce, solate, špinače, kumare, trače in paradižnike, na prejšnje leto pogno-
jeno pa korenasto zelcnjad, čebulnice in stročnice.
Kako razvrtimo pridelke, nam kaže kot primer razpredelnica z desetimi gredicami:
1.	Špinača-zelema; korenje-rde-ča pesa.	Na prvo polovicio grede posejemo v marcu v vrste špinačo, vmes potaknemo pozneje sadike zelene. Na drugo polovico grede posejemo v marcu v vrste koren je, vmes posadimo rdečo peso, ki smo jo vzgojili v topli ali mrzli gredi.
2.	Karti jota - koleraba; zgodnje zelje - glavnata solata in endivija.	Na prvo polovico grede posadimo v aprilu v dveh vrstah zgod. karti jok); v treh vrstah kolerabe; na drugo polovico posadimo v aprilu zgod. zelje, vmes glavnato solato, pozneje endivijo, ki jo- vzgojimo v juliju na zavetni gredi.
3.	Korenje; radie.	Na prvo polovico grede posejemo v marcu „nainteško“ korenje; na drugo polovico grede posejemo v marcu g'oriški zeleinolistni radie, ki ga mladega režemo na solato. Lahko ga pustimo na gredici še za prihodnjo spomlad.
4,	Črni koren; čebul ček, (vmes meseč, redkvico in polet, redkev) pozneje rožnati kapus.	Na prvo polovico grede sejemo v marcu v vrste črni koren, ki ga pustimo lahko čez zimo v zemlji; na drugo polovico posadimo čeibulček (vmes posejemo redkvico in -poletno redkev). Ko poberemo čebulo, posadimo rožnati kapus, ki ;si iga vzgojimo v juniju ali juliju na zavetrni legi.
5.	Grah (sladkorni); por - man-gold - zimska redkev.	Grah posadimo v marcu. Ko ga oberemo, g-ra-liovioo podkopljemo ali posušimo za krmo domač, kuncem, na del grede pa posadimo mangold (v 4 vrstah), por (v 5 vrstah) in zimsko redekev (v 5 vrstah).
6	Berivka - kumare - pozno zelje.	Berivko sejemo v začetku marca. V maju posadimo kumare. Pozno poleti posadimo pozno zelje. (Sadike si vzgojimo na zavetni gredi).
7.	Grah (za luščenje); zelje (pozno belo in kineško).	Grah posadimo v marcu. Ko ga oberemo, posadimo pozno zelje ali tako zvano „kine-ško“ zelje. Zelno seme sejemo v marcu na posebno zavetno gredico; julija meseca pa posejemo na posebno zavetno gredico „ki-neško“ zelje.
8.	Špinača - nizki fižol - motovilec.	Špinačo sejemo v marcu. V začetku maja posadimo vmes nizki fižol. Ko špinačo posujemo, izemljo zrahljamo. Ko še fižol oberemo, zemljo prekopamo in posejemo motovilec.
9.	Berivka, redkvice - paradižniki; rdeče zelje - ohrovt.	V marcu posejemo berivko, vmes meseč, redkvico. V maju posadimo paradižnike. Vmes posadimo po eno vrsto rdečega zelja in ohrovta. Sadilce si, vzgojimo na posebni gredici.
Visoki fižol; zimska špinača lin solata.
V začetku maja posadimo visoki fižol (preklal-), vmes posadimo ko le ra biče ali solate. Pozneje posejemo v vrstah zimsko špinačo, vmes zimsko solato.
Pazljivo prečrtajte zgornji vrstni red in ga tudi na svojem vrtu uveljavite!
Damjan Vahen:	NOVO MESTO
(Zgodovinski oris.) — (Nadaljevanje.)
Obrtniki in rokodelci so se tudi v Novem mestu po srednjeveškem običaju združevali v bratovščinah in cehih; tako se že leta 1389. omenja v Novem mestu bratovščina sv. Trojice pri cerkvi sv. Antona,31 leta 1488. pa se omenjata bratovščina sv. Jakoba in bratovščina sv. Rešnjega Telesa.32
L. 1495. so Jakob A u e ris p e r ge r,33 ključar bratovščine sv. Rešnjega Telesa im župnik v Št. Rupertu, Kanci jan, župnik v Dobrniču, Klement S c h e r -b e y 1 a, upravitelj bratovščine sv. Trojice, Jakob K h y t z, kaplan bratovščine sv. Rešnjega Telesa, Pavel Zcelih, kaplan bratovščine sv. Jakoba in več drugih beneficijatov v Novem mestu sklenilo, da bodo zaprosili! cesarja Friderika HI.,20 da bi jim dovolil, da bi združili svoje dohodke in živeli skupaj ter tako ustanovili kapitelj ;34 da pa bi se jim olajšalo skupno življenje, so zaprosili, da bi kapitlju dodelil še župnije Mirino peč in Ponikve na štajerskem.35 Cesar Friderik III. je 27. aprila 1493.36 dovolil ustanovitev novomeškega kolegiatnega kapitlja, zahteval pa je, da morajo novomeški kanoniki opraviti vsak dan vsaj eno slovesno mašo, prav tako pa morajo moliti za blagor cesarja, njegovih prednikov in potomcev. Prvega prošta si sinejo kanoniki izvoliti sami, naslednja imenovanja proštov ipa si je pridržal cesar; novim kanonikom je cesar v ustanovni listini dovolil, da smejo za vse večne čase sami
31	Mittheilungen des historischen Ve-reines fiir Rrain, 1866., str. 5
32	Mittheilungen des historischen Ve-reines fiir Krain, 1865., str. 39
33	Turjaški
34	Mittheilungen des historischen Ve-reincs fiir Krain, 1866., str. 22
35	Mittheilungen des historischen Ve-reimeis fiir Krain, 1865., str. 106, 107
30 dr. J. Gruden, Zgodovina slovenskega naroda, 3. zv., str. 464
izbirati naslednike umrlih kanonikov. Ker je cesar Friderik še isto leto umrl,37 je ustavno listino potrdil cesar Maksimiljan I.,38 papež Aleksander VI. pa je 30. aprila 1494. ustanovitev kapitlja potrdil ter naročil stiškemu opatu, da naj ustanovi kapitelj v Novem mestu s 13 kanoniki: prvi kanonik naj bo prošt, drugi kanonik pa dekan; vsi kanoniki maj stanujejo pod eno streho in jedo -pri -skupni mizi. Prošt je po ustanovni listini imel pravico nameščati v župnijah, ki so bile podrejene kapitlju, župnike, prošt in dekan pa sta imenovala enega izmed kanonikov za kapiteljskega oskrbnika, ki je bil odgovoren njima, ter ista ga imela pravico tudi odstaviti.39 Zaradi pomanjkanja dohodkov pa število kanonikov nikdar ni bilo popolno.
Leta 1495. je župnik v Mirini peči Viljem P e u s c h e r40 pristal na vtelešenje svoje župnije novomeškemu kapitlju, za-kar je moral kapitelj plačevati župniji 50 goldidarjev odškodnine na leto.41 Isto leto je prosil za vtelešenje svoje župnije kapitlju tudi župnik Ivan Pogen iz Šmihela, kar je izvršil leta 1496. kardinal de Aggreda „Legatus a latere".42
3. januarja 1496.43 so -bili umeščeni prvi kanoniki med njimi prošt Jakob Auer-sperger, Jurij Sckrille, Miha Appez, Jakob K h y t z, Klement Scherbey-la, Pavel Zcelih, Primož Pinka, Miha Strilegh in Mihael Sterle-ker; kapitelj je bil ustanovije-n pri- mestni župni cerkvi
37	leta 1495.
38	1493.-1515.
39	Mittheilungen des historischen Ve-reines fiir Krain, 1865., str. 37, 38
40	istočasno tudi kanonik v Augsburgu in Regensburgu
41	Mittheilungen des historischen Ve-reimes fiir Krain, 1865., str. 40
42	Kapiteljski arhiv
43	Klun, Archiv fiir die Landesgeschi-chte des 1 ierzogtum.s Krain, II., 57
»v. Nikola ja ier je bil podrejen v cerkvenih zadevali oglejskemu patriarhu.
Prvi novomeški prošt je postal ustanovitelj novomeškega kapitlja Jakob Auersperge r, ki je proštoval najkasneje do leta 1509.
V času njegovega pro-štovanja so začeli leta 1497. graditi proštu-j o ; prostor za zgraditev poslopja so kanonikom odstopili meščani pod pogojem, da bo ostalo med poslopji pro-štije in mestnim obzidjem toliko nezazidanega prostora, da zgradbe ne ibodo ovirale obrambe mesta.44
Leta 1497. je novomeški kapitelj poslal svojega dekana in skrbnika Jakoba Szlata, nekdanjega kaplana na dvoru cesarja Maksimilijana I. k cesarju s prošnjo, da bi podredil župnijo Trebnje kapitlju ter da bi cesar pridobil oglejskega- patriarha, da bi podelil kapitlju arhi-diakonat;44 toda cesar ugodil.
44	Mittheilungen des historischen Ve-reines fiir Krain, 1865., str. 46
Tloris Novega mesta (po mapi iz leta 1869.)
t. Mestna hiša; 2. Glavni trg; 3. Frančiškanski samostan; 4. Cerkev sv. Antona; 5. Cerkev sv. Jurija (ki so jo podrli leta 1790.); 6. Komenda nemškega viteškega križarskega reda; 7. Cerkvica sv. Katarine (ki so jo podrli leta 1794.); 8. Kapiteljska cerkev; 9. Proštija; 10. Okrožni urad (do leta 1779. Meščanski spital s špitalsko cerkvijo sv. Martina); 11. Vojašnica (zgrajena leta 1779. ter leta 1899. prezidana v okrožno sodišče); 12. Nekdanji kapucinski samostan s cerkvijo sv. Jožefa; 13. Pokopališče (1810. do 1924.); 14. Ljubljanska cesta
želji kapitlja ni
44 Mittheilungen des historischen Ve-reines fiir Krain, 1865., str. 41
(Se bo nadaljevalo.)
^žmlrukiti vestnih
Nakupovalni termini za april 1943
Dne	Ljubljanski člani po abecedi	Za člane s proge ne glede na abecedo	Dne	Ljubljanski člani po abecedi	Za člane s proge ne glede na abecedo
1. IV.	A, B	Škofljica — Grosuplje vklj.	8. IV.	L, Z	Brezovica — Borovnica Vrhniška proga
2. IV.	C, C,D, E	Višnja g. — Mirna Peč Trebnje — Št. Janž	9. IV.	M, N,	—
			10. IV.	P	—
3. IV.	F, G	Novo mesto loco Novo m. — Straža T.			
			12. IV.	R, Ž	Verd — Rakek
5. IV.	H, I, J	Čušperk — Kočevje	15. IV.	S, T	1 D. M. v Polju J	Zalog
6. IV.	K	—			
			14. IV.	U, V, W	
7 TV.	K, O	Kandija' — Metlika			
			15. IV.	—	Ježica
cfag, rt tri ih prodaja leti
OPOZORILO ČLANOM!
Člane, ki prihajajo sami v naše zadružne prodajalne k nakupu špecerijskega hlaga, ponovno opozarjamo, da naj ne puščajo blaga na prodajnem pultu ali na kakem drugem mestu v prodajalni brez nadzorstva. Tudi naj blago ob navzočnosti uslužbenca, ki jim je stregel, točno pregledajo, preden ga prevzamejo. Vse naknadne reklamacije se ne bodo upoštevale.
ŠIVALNICA — Kdor želi, da se mu perilo napravi po meri, naj se obrne na našo šivalnico, ki se nahaja v 3. nadstropju prodajalne Ljubljana, gl. kol. Postregli Vam bodo po Vaših željah.
VRTNA IN CVETLIČNA SEMENA — Tudi letos bodo založene naše prodajalne z raznimi vrtnimi in cvetličnimi semeni. Zavitek semena stane L. 1"5(). Semena naročite takoj, ker se bliža čas obdelave vrtov!
ČESEN — Na zalogi .imamo še nekoliko lepega, zdravega italijanskega česina. ki je posebno priporočljiv za saditev. Kg stane L. 10"60.
ČEBULO — lepo, zdravo, italijansko bomo prejeli v nekaj dneh. Naročite jo takoj! ČEBULJČEK — bomo imeli na zalogi:. Oskrbite si ga pravočasno!
SUHE GOBE, — zdrave, lepo sušene, imamo še na zalogi. Zavitek 10 dkg stane L. 13"—. Gobe so dober nadomestek za meso.
LIPOV ČAJ — »Srebrnjak". Kupujte ga, dokler je ta še na zalogi! KONDENZIRANO MLEKO V PRAHU — smo zopet prejeli. Je odlične kakovosti. TOALETNO MILO ■— »Planinka" — Je domače in stare proizvodnje ter dobre kakovosti. Komad stane L. 5'50.
SARDELE — SLANE — sveže, lahko dobite v obeh naših prodajalnah. Uživajo se lahko take, ali pa se po 3 urnem namakanju pečejo kot sveže sardele. Pripravljajo se lahko tudi v omaki; še boljše pa so, ako jih po namakanju v vodi vložite v kozarce in jim dodate isto količino čebule; potem imate „ruse“. Cena za kg L. 45"—.
JUHNE KOCKE — Sedaj, ko ni vedno na razpolago sveže meso, mu je izboren nadomestek juhna kocka za pripravo raznih brezmesnih juh. Kocke lahko nabavite v naših prodajalnah.
VINO — „GALO“, — rdeče, v steklenicah Chiamti po 2 litra, izborne kvalitete, dobite v obeh naših prodajalnah po I.. 31"95 za 2 1 s steklenico vred. Članom na progi lahko pošiljamo steklenice tudi v zabojih.
UMETNO GNOJILO —- Prejeli bomo nekaj umetnega gnojila, na kar člane že sedaj opozarjamo. Kg stane L. 3"—.
DRVA — Vse člane in železničarje ponovno opozarjamo, da takoj naroče drva. da jim količina, m a katero imajo še pravico, ne zapade. Naročila sprejema naša prodajalna v šiški.
ZADRUŽNI GOSTILNI — Poisečajte naši zadružni gostilni! Postreženi bodete vedno z dobrimi in okusnimi jedili in s priznano izvrstno pijačo.
IZŠLA JE KNJIGA „L J U B L J A N A“
»Zgodovinski oris Ljubljane", ki ga je lani priobčeval »Zadrugar", je izšel v Klelo razširjenem ponatisu v lični knjigi, ki jo našim čitateljem in ostalim interesentom toplo priporočamo.
Knjigo lahko naročite pri naši zadrugi, kjer staine za člane vezana L 42'—, broširana L 32'—.
,,Zadrugar“ izhaja 1. vsakega meseca in stane celoletno 15-— L, pifsamezna številka VSO L. Naroča in reklamira se pri upravnem odboru N. Z. 2. L. P., Ljubljana, Cesta Soške divizije, kamor se pošiljajo tudi dopisi. —- Odgovorni urednik: Dr. Benko Leopold, Bleiweisova cesta štev. 89.— Tiskali J. Blasnika nasled., Univerzitetna tiskarna in litografija d. d. v Ljubljani. — Odgovoren V. Jeršek,