NubIot — AMrnsa:
nova doba
*117 St. Clair At«. Cleveland, Ohio. (Tel, Henderson 3889)
Dvajset tisoč članov v J. S. K. Jednoti je lepo število, toda 25,000 bi se slišalo še ltepše!
(NEW ERA)	iy
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
Second Class Matter April 15th, 1926, at The Po9t Office at Cleveland, 0., Under The Act of March 3rd, 1870. — Accepted for mailing at special rate of postage, provided for in Section	of	October 3rd, 1917, Authorized March loth, 1925,
 .-------------------------------------------A4	v———:--------------------
" STEV. 1	CLEVELAND,	OHIO,	WEDNESDAY,	JANUARY	1ST 1930 — SREDA, 1. JANUARJA 1930 f -	~	VOL.	VI.	—	LETNIK
VOL. VI. — LETNIK VI,
PETNA VOŠČILA GL.
I predsednika
fA y°ŠClLA m ŽELJE J 'A Novo LETO
■ sv' želim obilo zdrav-
1 '■K‘ in
Pfli ■ v. z:i(‘ov°ljnosti vsem fiii ' l Anicam JSKJ, vsem K >n„ r'^eljem in vsem na-
I >eem.
■ ^ f? I
f leni 'il na^e članstvo tu-mv \ ^ll živelo v slogi in lin 111 da povsod vladal
L rt<l
d. ,.
11,(| <l *>i naša Jednota v ■j - . 'i napredovala, kol »a v?;1 *n da bi se . število lilo.1‘^tva v tem letu po
i1'1", j.. ».
'. 1)1 se v vsaki ju Pia ,l! koloniji, kjer naša iPosf0* SGtia’ n' imela ruš*	ustanovilo no
L;Vo *n s tem dalo prib ki" .rojak°m pristopiti k l^i) fos^°VaRski podpoi -L 'Za(‘>ji v Ameriki. loyj|tn bi se v tem letu Bsiju n;t'lr‘anj 25 angleško
l Vru?tev pri JSKJ*
ff^sk'11 *Ji l>ila vsaka ju' |o.,)r >l družina v Ameri-
I (,Centn0 zastopana pr?
n)| j
a m naši očetje in na-L sPo«naIe ugodnosti,
II,i j!	otrokom JSKJ,
i{.;3 VS;'k jugoslovanski fliin	-^diiote.
Lj’ aa bi v tem letu ne »1, |'!‘lh smrtnih slučajev.
L Cinikov in tudi nobe
t "nl«v.
:jj .a društveni orga
^IniM • cs P°*ne rck‘:
i 51 nadzorniki pa no
C)
\'x '*■ naš dvadolarski bj 0 ZoPc-t prišel k sebi. i(j e MU> treba v bodoče ^benih posebnih na-ti, (|,
ne imeli leto?;
% r*.!i^Venih aii glavnih
piil^rav’ *n da 1)0 ’ cl mir in zadovolj \ (j
^ 0(2 ^re*)a ^e" Hcif1 ^'Una suspendira ega izključiti.
\ a vsi člani, všteval; 'u Predsednika, točno S j,, V°^e mesečne a s e-^kli v.u {)i vsak tajnik S, U<"*‘ Sv«je knjige 25
5« bile vse društveni Se številno obiskane.
S 0 na njih razpravljajo^ Vareh, ki se tičejo S p^lovanja in ki so
sVs?j- '
^it * Vsaka društve-Prinesla društvu j, V ’ ^dnoti pa ugled in 1 d'
•Si k hila naša mladi-v n U.J)0*i aktivna, kot
r	da	bi p0
• v ty3° (ie*° naših “Com-v ukeganu, Sv. Petra ""M 0l.letu in nekaterih l e,|ičev v Clevelan S ii
i,.
i Vi	Se naši mladi
2ayedali, da jih ča-^V]ev 0fi desetih milijo-L ''ef ’ k<lr je esetmili-\	svote, ki so jo
[|. :iln starši pred 35 ^ .
>ts ’ ^0. k«
Vsak l)riclno či lv ul ° Novo Dobo, do
Ci’ .’)olj P°K«3t« in j niku širiti dub
>!a,ske vzajemno-ludi ŽeIim’ da NjJ^v k. ;i nredniku nobe-^ »,?««« v koš.
ihNtJ ne 1>il010108 no' Heh LV’ nobenih pri-'^lje °btožb.
°a 2. strani)
k
SLOVENSKE VESTI IZ CLEVELANDA
Slovenska mladinska šo!a S.
N. Doma v Clevelandu je ena tistih institucij ali organizacij, ki vvši v največji slovenski naselbini Amerike delo, za katero bi ji moral biti hvaležen vsak, ki slovensko čuti. Še posebno hvaležne pa bi ji morale biti naše gospodarske in kulturne ustanove, kot slovenske podporne organizacije, Narodni domovi, čitalnice, .pevska in dramska društva, finančni z a v o d i itd. Vsem tem vzgaja naraščaj, bo-loče voditelje in člane.
Tiho in skoro neopaženo navaja -ta šola s parurnim tedenskim poukom tu rojeno slovensko mladino, ki sicer pohaja imeriške javne šole, k - spoštovanju in ljubezni do tega, kar ie naše slovensko, na kar smo imeriški Slovenci ponosni.
Kdor dvomi o resničnosti go-•i navedenega, naj bi bil šel pogledat božičnico Slovenske mla-linske šole, ki je bila prirejena v avditoriju Slovenskega Na; rodnega Doma na božični večer.
3 kakšnim navdušenjem so ti nalički prepevali slovenske penini, s kakšno samozavestjo so ne kretali na odru “mladi vojaki,” kako dobro so izvedli mladinski igli “Čarovna brivnica” li “Luknja v namiznem prtu!” ’osebno zadnja je bila igrana ako dobro in naravno( da je bilo res užitek gledati. Razveseljivo je bilo slišati te mlade lantiče in. dtiklige, tujli. kako do-, iro so izgovarjali slovenske besede, tako pri igrah kot pri pet-u. Učiteljici Slovenske mla-linske šole, Mrs. Simcich in Mrs. Ivanush, sta lahko ponosni na take uspehe.
Ves program božičnice, katerega je otvoril dekliški in deški naraščaj Slovenskega Sokola s precizno izvajanimi prostimi vajami in katerega je zaključi) Miklavž z razdeljevanjem darov, je bil srečno izbran, dobro izve-'Jen in ne predlog. Tudi poser prireditve je bil zadovoljiv, kajti navzočih je bilo okoli 800 oseb. adraslih in otrok.
*
Slovenska hranilnica The International Saviiigs & Loan Co.. katere oglas je najti na zadnji strani tega lista, je zbrala tekom svojega dvanajstletnega poslovanja med rojaki okoli dva in pol milijona dolarjev premoženja. Vloge sprejema iz vseh krajev Amerike in jih obrestuje po pet procentov.
*.
Občni zbor ali redna letna 3 e j a delničarjev Slovenskega Narodnega Doma na St. Clair Ave., ki je n a j v e č a tovrstna ustanova med ameriškimi Slovenci, se prične drugo sredo te-cja meseca, to je 8. januarja.
A
Slovenska Narodna Čitalnica.
ki ima svoje prostore v S. N, Domu na St. Clair Ave., je obdr-ževala svoj redni občni zbor v nedeljo 29. decembra. Za leto 1930 je izvoljen sledeči odbor: Janko N. Rogelj, predsednik; Ludvik Medvešek, podpredsednik; Milan Medvešek, korespondenčni tajnik; Anton J. Terbo-vec, finančni tajnik; Anton Wa-potich, William C a n d o n i in Frank Žerjal, nadzorniki; Joseph Šircelj, knjižničar; Miss Mary Križmančič in Anton Hren, pomožna knjižničarja. Publicijski odsek tvorijo: Ivan Zorman, Janko N. Rogelj, Milan Medvešek, A. J. Terbovec in knjižničar.
čitalnica že izposojuje svojim (Dalje na 2. strani).
TEDENSKI PREGLED
V PREMOGOVIH ROVIH Zedinjenih držav se pripeti vsako leto na stotisoče večjih in manjših nesreč. Kot poroča United Mine Workers Journal, vsako leto smrtno ponesreči okoli 2500 delavcev v premogovih rovih ali okoli njih. Nesreč in poškodb, ki niso smrtne, se pripeti od 150,000 do 200.-000. Iz tega vsak lahko razvidi, kako riskiran je posel pre-mogarjev in da njihovo delo ni nikak piknik.
VELIK POŽAR je na božični večer nastal v Beli hiši v Washingtonu. Zapadni del Bele hiše, v katerem se nahajajo uradni prostori predsednika Hooverja in posvetovalnica kabinetnih članov, je ogenj skoro uničil. Na lice mesta so prihiteli gasilci vseh gasilskih postaj našega glavnega mesta in po polurnem gašenju so dobili ogenj pod kontrolo. Gašenje je trajalo več ur in škoda se ceni na $50.000. Vsi važnejši dokumenti so bili rešeni. Že od leta 1812, to je od takrat, ko so Angleži zažgali Belo hišo, ni bilo tam takega požara. Ogenj je baje nastal vsled pokvarjene električne napeljave.
MOTHER JONES, po vsej Ameriki in tudi v inozemstvu znana boriteljica za pravice delavcev, je nevarno obolela. Mati Jones je bila rojena na Irskem leta 1830 in je prišla v Ameriko, ko je lnla stara pet let. Bila je nekaj časa učiteljica, pozneje se je omožila in vzgojila precej številno družino, ki pa je že vsa pomrla, v zadnjih desetletjih pa se je popolnoma posvetila delavski stvari. Kjerkoli so se delavcem go dile velike krivice, tam se je pojavila Mother Jones, ki jih je bodrila in navduševala, pa tudi nastopala za njihove pravice pred oblastmi in pred delodajalci. Ako Mother Jones dočaka meseca maja 1930, dosegla bo starost 100 let.
PROHIBICIJSKO juho je zopet razdražil senator William Borah iz Idaho s svojo izjavo? da je osobje za vsiljevanje pro hibicije nekompetentno. Temu so sledile poluradne izjave ad' ministracije, da se vrše izpre membe v prohibicijskem sistemu. Več uradnikov je bilo premeščenih, nekateri pa odpušče ni. V splošnem baje skuša administracija nastaviti same zmožne in poštene uradnike v mnogoštevilne urade, ki se ba-vijo z uveljavljenjem prohibici je.
FAŠISTIČNA organizacija, ki je bila med ameriškimi Italijani zelo močna, je bila pred par dnevi formalno razpuščena, ka kor je izjavil njen bivši načelnik. Rečeno je bilo, da se je organizacija prostovoljno raz šla, toda stvar je tako prosojna, da vsak lahko ugane, da se je to zgodilo na “migljaj s kolom” iz Washingtona. Iz zveznega državnega departmenta je bila na zahtevo senata uvedena preiskava Mussolinijeve postojanke v Ameriki) ki je bila ob dolžena dejanj, ki jih Zedinjene države na svojih tleh ne morejo dovoljevati.
PREDSEDNIK HOOVER je podpisal akt, ki je bil sprejet z i aplavzom v obeh zbornicah koiv i gresa, s katerim je podeljen komanderju R. E. Byrdu, po i larnem raziskovalcu, naslov vpo-(Dalje na 2. atrani).
TIRANIJA FAŠISTOV
Italijanski profesor Carlo Rosselli, ki je ušel iz kazenske kolonije na Liparskih otokih, kamor je bil poslan, ker j« kritiziral fašistični režim, je poročevalcu lista Manchester Guardian podal nekaj vrlo duhtečib cvetk fašistične tiranije.
V kazensko kolonijo na Li-parske otoke pošiljajo fašisti politične zločinde, in političen zločinec v Italiji, je vsak, ki je le osumljen, da se ne strinja f fašistično strahovlado. Profesor Rosselli pripoveduje, kake politične kazn.jeace mučijo.
Nekega moža,]|{i.ga je profesor poznal, so mučili s tem, da so mu zadrgnili vrv okoli vratu in jo natezali, da se je revež skoro zadušil. J
Drugega so trpinčili s tem, da so mu vtaknili nige v posodo v vročo vodjo.
Najnovejši način trpinčenja jetnikov je v tem, da ga privežejo na stol, nakar močno tolčejo po njegovem srcu s kladi vom. ki.je oblečeno z gumijem. Fizično trpljenje take žrtve je strašno. Te vrste trpinčenje pogostokrat vporabljajo, posebno napram političnim jetnikom iz anektiranih provinc. Neki Wo-ditska, po rodu Tržačan, ki je tekom vojne dezertiral iz avstrijske armade,^ da se je na strani Italijanov boril za “osvoboditev” Trsta, jte bil osumljen politične nezanesljivosti in poslan za šest ali sedem'let na Li .parske gtake, kjof-eo ga več krat mučili na gori omenjen' način.
Ko je bil profesor Rosselli prvič aretiran, bil je dalje časa zaprt v grozni ječi v gradu Ma-lespina blizu Masca Carrera. V ječi nad njim je bila zaprt? skupina žensk, med njimi tudi neka odlična dama, ki je bila osumljena politične nezanesljivosti. Deset mesecev je morala bivati med detomorkami, taticami, in prostitutkami. Ena teh je trpela na tako razviti venerični bolezni, da je obstajala nevarnost, da okuži vse druge, Omenjena dama je brez uspeha prosila jetniške oblasti, da bi okuženo žensko izolirale. V tej skupini je morala živeti tudi mlada mati z malim detetom — Žena profesorja Rossellija je bila tudi aretirana in zaprta med same zločinke samo radi tega, ker je njen mož pobegni' iz kazenske kolonije.
Tako se danes godi v tisti Italiji, ki se ponaša z dvatisočletno kulturo,!
-------o— ------
BLAGO V SKLADIŠČIH
V ameriška hladna skladišča ali ledenice (cold storage), se vsako leto spravi nad 3600 mi lijonov funtov različnih jestvin. To je toliko živil, da bi bila ena
povprečna družina preskrbljena z njimi za 800,000 let. Rib je v teh skladiščih toliko, da bi jih en ribič nalovil komaj \ 1500 letih, če bi jih vjel vsaj 150 funtov dnevno. Jajec je pa toliko, da bi jih ena kokoš na-legla komaj v 36 milijonih letih.
-------o-------
STENSKI KOLEDARJI
V glavnem uradu je članom na razpolago še nekaj sto stenskih koledarjev, ki jih je J. S. K. Jednota izdala za leto 1930. Društva, ki želijo nekaj koledarjev razdeliti v svrho agitacije med prospektivne nove člane, naj se obrnejo na glavni urad. Glavni tajnik bo take naročitve koledarjev vpošteval, dokler zaloga ne poide.
ZOBJE IN ZDRAVJE
Dobri zobje prispevajo k dobremu zdravju. Dobri zobje prispevajo tudi k telesni lepoti.
Ni nič bolj prikupljivega kot žar močnih, zdravih zob.
Pred 19Q0 leti je rimski zdravnik Celsius pripisoval nezmernosti v onih dneh “višje civilizacije” okolnost, da so ljudje večinoma imeli gnjile zobe. Ni težko razumeti, da zobno bolezni prevladujejo med ljudmi, ki so udani gostijam, kot Rimljani one dobe. Kuharstvo je bila dovršena umetnost —gostije so bile velikanske— gostom se je streglo z vsemi mogočimi sladkarijami in delikatesami.
To sliko iz starorimske dobe lahko prenašamo v moderni okvir dvajsetega stoletja. Nismo sicer udani orgijam pože-ruštva v takem obsegu, kot se pravi o Rimljanih one dobe. Ali tudi danes grešimo veliko v di-j e ti—preveč sladkarij, slaščic in drugih sladkih jedi.
Kjerkoli najdete med in sladkor v velikih količinah, tam tudi najdete gnjile zobe. Sladke in škrobne jedi tesnate narave so podvržene vrenju ali fermentaciji, pri čemur se ustvarjajo kisline, ki razdirajo steklenino zob. Ni pa fermentacija jedi in razvoj kislin vse, kai povzročuje razpadanje zob. Najnovejše raziskave so dognale, da razlog gnitja leži globlje in je ravnotako posledica pomanjkanja pravih sestavin \ dijeti.
Kjer ljudje jedo surove jedi, ki potrebujejo mnogo žveka nja in kjer ti ljudje jedo mnogo zelenjave in sadja, prevladujejo dobri zobje. Mehke, kašne jedi oslabujejo zobe in prispevajo k propadanju istih. Zobje imajo več priložnosti ostati zdravi, kjer se jedi pripravljajo na enostaven, surov način in zobje morajo trdo delati, da vršijo nalogo, za katero so bili ustvarjeni — prežvekanje jedi kot prvo stopinjo prebavljenja Med primitivnimi afrikanskimi črnci, med Eskimezi, med uro-jenci pacifičnih otokov gnitje zob je izjema—ne pa pravile kot pri nas.
Dokler niso znanstveniki pred kakimi dvajsetimi leti za čeli preiskovati stvar, smo se le malo zavedali, kako drobec gnoja okolo korenin zoba utegne provzročiti jako resne bo lezni. Sedaj vemo, da ta do zdevna malenkost je dostikrat vzrok srčne bolezni, infekcij kosti in členov in nevarne -pod hranjenosti. Klice iz male točke gnjilobe v zobu lahko prodirajo v krv in povzročajo kronično zastrupljenje, ki oslabša telo in dovaja do brezkrvnosti, slabega zdravja in bolezni. Dosti krat se je zgodilo, da so bolniki ozdraveli od revmatizma ali živčnih bolezni le zato, ker je bil odstranjen gnoj v zobu, Gnjil zob utegne izgledati kot popolnoma zdrav, medtem pa strup v njegovi korenini za struplja vse telo.
Ni treba čakati, da zob boli-predno se človek odloči iti k zobozdravniku. Treba preprečiti zobobol vnaprej s tem, da se gre k zobozdravniku ne mani kot enkrat vsakih šest mesecev. On utegne najti gnitje, ki ga človek še ne občuti.
Male vdolbine v zobu se zlahka napolnijo. Ni treba ča kati, da postanejo tako velike, da jih ni mogoče napolniti in treba zob izpuliti.
Nepravilno zraščene zobe treba popraviti v mladih letih. *	(Dalje	na 2. stranij.
GMS0VIZ RODNE GRUDE
Sokol v Jugoslaviji je z dnem 6. decembra glasom posebnega zakona postal nekaka poldr-žavna organizacija, ter se imenuje Sokol kraljevine Jugoslavije. Načeloval bo organizaciji vsakokratni prestolonaslednik.
V smislu 12. člena zakona o osnovanju “Sokola kraljevine Jugoslavije” se ukinejo vse dosedanje organizacije, to so Ju-goslovenski, Ilrvatski in Srbski Sokol ter Orel, če se v treh tednih ne priključijo novi organizaciji. S tem je odprta pot vsem, ki so dobre volje, da vstopijo v to organizacijo pod novim imenom, katere najvišja edinica bo imela svoj sedež \ Beogradu in ki ji bo kotsavezni starešina predsedoval prestolonaslednik kraljevine Jugoslavije. Državna kontrola prihaja do izraza v tem, da imenujeta in razrešujeta savezno upravo minister prosvete in minister vojne in mornarice v sporazumu z ministrskim predsednikom.
Sokolu kraljevine Jugoslavije lahko pripadajo učenci vseh narodnih, meščanskih, srednjih, učiteljskih in strokovnih šol.
Minister prometa je pooblaščen, da predpiše s potrebnimi uredbami vozne olajšave za člane Sokola kralj^ine Jugoslavije po državnih železnicah, državnih ladjah in ostalih državnih prevoznih sredstvih za izlete, skupščine in ostala poslovna potovanja Sokola.
Ravno tako se pooblašča minister za vojsko in mornarico, da s posebno uredbo predpiše olajšave glede obvezne službe v kadru za člane Sokola kralje vine Jugoslavije.
Muslimani se vračajo v Jugoslavijo. V zadnjih dveh letih se je iz Jugoslavije izselilo v Turčijo mnogo muslimanov, zlasti iz Bosne, ker se je širila govorica, da dobe tamkaj brezplačna zemljišča in dober zaslužek.
A kmalu so se te govorice izkazale za netočne. Dobili niso ne zemlje, pa tudi ne zaslužka. Zato se je kmalu pričelo živahno gibanje za povratek izseljencev v staro domovino, številne rodbine so kralju poslale prošnjo, naj jim dovoli, da se vrnejo v Bosno, in da se jim prepusti nekoliko državnega zemljišča v starem prebivališču. Dvorna pisarna je po kraljevem nalogu obvestila prosilce, da se jim dovoli povratek in prepusti tudi zaprošena zemlja. Ta kraljeva gesta je zelo navdušila ne le izseljence, marveč tudi domače prebivalstvo.
Ameriški rojak daroval za dijaške štipendije pol milijona. ,Znani bokeški rodoljub g. Vaso čukovič iz Amerike je te dni ponovno poklonil fondu za dijaške štipendije znesek pol mi lijona dinarjev. Pred kratkim je g. čukovič svojemu rojstnemu kraju Risani daroval en milijon dinarjev za komunalne potrebe.
Um se ji je omračil. Zaradi razžaljenja veličanstva se je nahajala pri sodišču v Laškem v preiskovalnem zaporu Ivana Volajeva, kmetica iz Turskega lesa. Ko ji je sodnik razložil, da se bo zagovarjala pred državnim sodiščem v Beogradu in so jo odvedli nazaj v zapor, je pričela naenkrat besneti, trgati s sebe obleko ter se metati po (Dalje na 2. strani).
VSAK PO SVOJE
V božični in novoletni sezoni dozorijo pozdravi, voščila in čestitke. Vsak jih pošilja ali oddaja po svoje in vsak jih sprejema po svoje. Čuden je tisti človek, ki v tem času ne odda nobenega voščila ali pozdrava, in nesrečen je tisti, ki ne prej me nobenega. Pisano je namreč, da ne živimo samo od kru ha in potic.
Voščila in pozdravi te sezone so najrazličnejših oblik in tudi njih pota so različna. Nekateri se prizibljejo lahno in graci jozno kot jabolčno cvetje v pomladnem vetriču. Drugi pri krilijo kot lahkoživi metuljčki. Tretji priletijo kot grčavi orehi : s trdo lupino, toda s slad kim jedrom.
Med bližnjimi prijatelji se pozdravi in voščila izmenjajo mnogokrat potom ustnega izročila. Drugi se v to svrho po služijo pošte ali celo brzojava. Mnogi teh sezonskih sadežev so si medsebojno čudovito podobni, pa se jih kljub temu ne naveličamo, prav kot se v sezoni ne naveličamo zlepa obirati sladke črešnje, dasi so si medsebojno za las podobne.
Voščil in pozdravov se nihče ne nasiti, kakor se nq nasiti lepe godbe ali petja, toda ljubo in dobrodošlo nam je kljub temu eno in drugo. Vsaj zase vem, da je tako, o drugih pa sodim podobno. Hvaležen sem usodi, da je na tem mrzlem »vetu vsaj parsto gorkih duš, ki so mi v sezoni posvetile po eno prijateljsko, četudi le tre-notno misel. Če me sto pisem in kartic zagotovi, da pošiljatelji cenijo moje prijateljstvo in mi želijo vse najboljše, že smem vsaj del tega verjeti. Pravzaprav verjel nisem le eni taki kartici in tista ni bila u Clevelanda. Pri celotni svoti voščil ne šteje ista niti za pol prohibicijske ga procenta. Na svetu je končno le več pravega, nesebičnega prijateljstva, kot si navadno predstavljamo.
Voščil po ustnem izročilu, \ širokem pomenu besede seveda, sem bil deležen mnogo. V ožjem pomenu ustnega izročila mi je dal voščilni poljubček samo Iko, triletni sinček družine, pri kateri stanujem, ki je menda moj najmlajši, dasi ne najmanjši prijatelj. Ustmenih voščil v širokem pomenu besede si človek nabere na cesti, v trgovinah, v Čitalnici, v restavraciji, na prireditvah v S. N. Domu itd.
Kot že omenjeno, se oddajajo in pošiljajo sezonska voščila, pozdravi in čestitke v različnih oblikah in na različne načine: s pismi, karticami, zavitki, telegrami in po ustnem izročilu. Teh slednjih sem bil deležen le v širšem pomenu, ra-£en v enem, že omenjenem slučaju. Voščilne kartice pa so po dolgem in širokem prekrižale vse Zedinjene države, od Washingtona in Oregona do Floride, od New Yojrka do Ca-lifornije, od Minnesote in Montane do Tpxasa. Z romantičnega zapada, tam kjer merijo ure na gorski čas, je dospelo celo par voščilnih zavitkov. To kaže, da me moj dragi zapad ni pozabil, kakor ga nisem pozabil jaz.
Nekatera voščila pridejo docela nepričakovano. Pride kartica od prijatelja, glede katerega se komaj spomniš kje in kdaj si ga zadnjič videl. V uredništvo pride cenjena rojakinja, ki želi, da se ji izpremeni .(Dalje na 2. strani)
“JVo*)a "Doba”
\\
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO
Cene oglasov po dogovoru.
Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2.
OFFICIAL ORGAN
of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $0.72 -per year; non-members $1.50
Advertising rates on agreement
Naslov za vse, kar se tiče lista:
NOVA DOBA,	6117 St. Clair Ave.	Cleveland,	O.
VOL. VI.
BK83
NO,. 1
Z navdušenjem na delo.
______
Nastopili smo novo leto, kar lahko pomeni za nas ali skupine, katerim pripadamo, mnogo ali pa nič. V splošnem vzeto je novoletni dan ali pričetek novega leta navadna časovna razdelitev, kajti na nekak način je pač treba razdeliti čas, ki ga potrebuje zemlja za svojo pot okoli solnca. Vsekakor pričenjamo novo leto na severni zemeljski polobli v času, ko se začnejo dnevi daljšati, ko začne zemlja dobivati več solnčne svetlobe in gorkote. Več solnca pa pomeni več življenja in povečano aktivnost. Novo leto predstavlja rorej nekako oživljenje v naravi ali vsaj prve pogoje za isto. Pričetek koledarskega leta je za kraje severno od zemeljskega ravnika v skladu s pričetkom nove aktivnosti v na ravi.
Novo leto pride, če nam je yšeč ali ne, zato je najboljše, da ga sprejmemo optimistično in z zavihanimi rokavi. Delati bo treba v novem letu prav tako ali morda še bolj kot v .starem, torej je najpametnejše, da smo pripravljeni na to Skoro gotovo se bodo v novem letu pojavili pred nami novi problemi, treba se bo naučiti česa novega, treba bo morda v enem ali drugem oziru spremeniti način življenja. Gotovo bodo redki tisti, pri katerih bo novo leto natančna kopija starega. Pa je tudi prav tako, kajti izprememba je vino življenja.
Sprejmimo novo leto v nadi, da bo v splošnem boljše .ali pa vsaj tako dobro kot je bilo staro. »Nesmiselno bi bilo že v naprej kaj slabejšega pričakovati in si brez vzroka greniti življenje. Strah ni pregnal še nobene nezgode. Kdor že v naprej obupuje, je že napol premagan in bo postal lahak plen nezgodi, ako ga sreča. Kdor pa gre z jasnim čelom,- j zaupanjem v lastno moč in dobro srečo usodi'korajžno naproti, preskoči na poti k uspehom navadne zapreke kot otroške igrače.
Začnimo novo leto z optimizmom in z upanjem na vse najboljše. Imeli bomo tako nekaj užitka že v naprej, če se naše dobre nade vresničijo; ako se ne, bo pa še pozneje dovolj časa za jokanje in lamentiranje.
Sam optimizem, brez vztrajnega in smotrenega dela, nas seveda ne bo privedel k uspehom. Delo je tisto čarovno sredstvo, ki je preobrazilo svet. Delo bo tudi v novem letu pravi ustvarjajoči faktor. Vsako izboljšanje temelji na delu. In če smo prave vrste ljudje, se v novem letu ne bomo zadovoljili s tem, da gre vse po stari šegi in šabloni, ampak bomo zahtevali izboljšav in se trudili zanje.
«
Z izboljšavami začnimo kar sami pri sebi, pa bomo s tem precej časa zaposleni. Morda bi se lahko malo bolj brigali za ohranitev našega zdravja. Morda bi bili lahko bolj hvaležni tistim, ki nas osrečujejo z odkritim in nesebičnim prijateljstvom. Morda bi bili lahko bolj radodarni z razsipanjem solnčnega razpoloženja vsaj tam, kjer se nam ni treba izogibati kopriv hinavstva. Morda bi si lahko ob mesecu kak dolar več prihranili za “deževne dni.” Morda bi lahko porabili malo več časa za našo lastno izobrazbo in tudi po svojih močeh pomagali tistim, ki vrše med nami kulturno delo. In — morda bi bili lahko malo bolj navdušeni in aktivni za naše društvo in J. S. K. Jednoto!
ČAS
Kraljestvo je moje prostrano, Kje konec njegovih je mej? Počiti nikjer mi ni dano,
Od vekov drvim se naprej!
Jaz videl sem zemlje vstvarjanje,
In rojstvo nebeških svetov,
Zrl prvo njih divno migljanje In gledal razpad bom njihov.
Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil,
Pri prvi zibelki bedel sem In zadnjo bom krsto kropil.
Sezidal sem mesta, gradove, Gradove in mesta podrl,
Neštete rodil sem rodove, Rodove neštete sem strl.
Jaz gledal sem narodov roje, Njih boj in njih bol in radost; Zdaj boje in trude zrem tvoje, In tvojo sladkost in britkost.
Kot duh na peroti mogočni Nevidno nad tabo hitim,
Zdaj venec ti vijem poročni,
A venec mrtvaški za njim.
S skrbmi razoravam ti čelo,
In sejem britkosti v srce;
Spet zjasnim oko neveselo, Obrišem pekoče solze.
Zdaj cvetje, zdaj trnje bodeče Iz mojih ti vzraste poljan, Popolne, neskaljene sreče Pod solncem ne včaka zemljan.
O, tudi moj novi oddelek Pač raznih prinese darov,
In mnogo izteše zibelek,
In mnogo izkoplje grobov.
(Simon Gregprčič.)
NOVOLETNO VOŠČILO GL. PREDSEDNIKA
(Nadaljevanje s prve strani)
Želim, da bi ne bilo letos nobenega brezdelja, nobenih štraj-kov in nobenih kriz, posebno denarnih kriz ne.
Želim, da bi sleherni izmed nas toliko zaslužil, da bi za vsako stvar lahko plačal “cash,” in da ne bi bilo treba našim trgovcem rabiti običajne “krede.”
Želim, da bi vsa naša trgovska podjetja dobro uspevala in da bi bil vsak slovenski trgovec deležen podpore svojih rojakov.
Želim, da bi naši rojaki povsod živeli v slogi in prijateljstvu ne glede na to, h kateri organizaciji spadajo.
Želim, da bi v vsaki slovenski družini vladala harmonija in da se nobenemu možu ne bi bilo treba pritoževati nad tem. kar mu žena zjutraj postavi na mizo.
Želinr, da bi letos naše slovenske žene ne pele svojim možem običajnih litanij, ampak naj bi pustile, da se moški zadovoljijo s tem, kar jim zvečer prinese “Radio.”
Želim, da bi v kongresu nekoliko manj preiskavah in malo več našli.
Želim, da bi v Washingtonu pogledali v knjige, zakaj je bi! pred leti uveljavljen Sherma-nov protitrustovski zakon.
Želim, da bi se zabranilo na-daljno združevanje velikih tru-slov in da bi se vrnili nazaj v dobo poštene in legitimne kon k u renče.
Želim, da kongres odstrani možnost takozvanih “Injunct ions” in da se delavstvu prizna pravice, ki so mu ustavno za jamčene.
Želim, da bi se pojavil apo stel, ki bi zamogel reformirati naše ameriške suhače ter jib pridobiti v to, da nam vrnejo osebno svobodo in dobro 4-pro centno pivo.
Želim, da bi se v Jugoslaviji pojavil “bismarft,” ki Jn, ^družil ves jugoslovanski ,p^rod v eno močno federacijo, in ki bi rešil naše rojake od nadaljnega trpljenja pod laškim jarmom.
Želim, da bi se vse moje želje izpolnile, in končno želim še enkrat vsem našim elanom in članicam, dopisnikom in citate ljem Nove Dobe srečno in za dovoljno Novo leto.
ANTON ZBAŠNIK, predsednik JSKJ
GLASOVI Z RODNE GRUDE
(Nadaljevanje iz tretje strani) tleh. Poklicani sodni zdravnik je povedal, da se je nesrečnici omračil um. Po strašnih napadih besnosti se je po več urah nekoliko pomirila, nakar so jo odposlali v njeno domovinsko občino Dol pri Hrastniku.
Volkovi v Gorskem kotaru. Kakor poročajo iz Ogulina, so se v tamkajšnji okolici, zlasti pri Brlogu in Brinju pojavili v večjem številu volkovi, ki povzročajo valiko š k o d o. Pri Brlogu so v zadnjih dneh volkovi raztrgali dvanajst ovc in eno kravo. Potniki, ki so se £ avtomobilom vozili proti žuti Lokvi, so doživeli zanimiv do-’ godek. Na sto metrov razdalje je šofer opazil sredi ceste pet volkov, ki so drug za drugim šli preko ceste, šofer je hitro ustavil avtobus in tako so potniki imeli lepo priliko, da so opazovali sprehod volkov, ki se niso plašili niti bližine ljudi
Po vesteh iz Mostarja se je v vasi Beljakoviča oženil te dni neki Ivan Dragičevič. V hiši je bilo veselo. Ko so bili gostje že v najboljšem razpoloženju, se je pojavil med njimi Nikola Vasin, ki je imel prej z nevesto lju-bavne razmerje, potegnil iz žepa revolver in začel streljati med goste. Svat Božo šega se je mrtev zgrudil na tla, težko pa sta bila ranjena tudi poročenka Anica in njen brat. Splošno zmedo med go^ti je izkoristil atentator ter brez sledu izginil. Za njim je bila izdana tiralica-
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje s prve strani)
naslov za list; poslovi- se s prijaznim sezonskim voščilom. Pride sobrat, ki bi rad dobil izgubljeno številko lista; odhajajoč pusti med vrati lepo božično in novoletno voščilo. Pride operni pevec Banovec, da se nekaj malega pogovori z urednikom in da izrazi sezonska voščila. Nekje iz Nemške Avstrije pride pismo od pevca Šublja, ki pošilja sezonske pozdrave uredniku in ameriškim Slovencem s p 1 o h. Iz zasneženega Evanstona pošilja voščila in pozdrave naš slikar Perušek. V urad pride sobrat Leskovec, ki ima svojo grocerijo na “Stekleni” ulici. Za oddati ima voščilo, lep .koledar in nek zavitek ; groceristi so namreč navajeni zavijati različne dobrote Vesel sem bil tudi kartice in voščil, ki jih je poslal akade-mični slikar Božidar Jakac iz Hollywooda.	V to veselje pa
je kanila pelinova kaplja, ko sem se domislil, da moram jaz ogrebati strupeno ohijsko zimo, medtem ko se srečni slikar iz-prehaja med cvetjem in palmami doli v solnčni Calif orni ji, in slika filmske zvezde. Pa mu nisem bil nevošljiv, samo malo hurlo mi je bilo.
In prijatelj Jacob Stonich mi je od istotam poročal, da je vse v cvetju in da imajo 80 stopinj gorkote. In zopet mi je bilo hudo.
V božični in novoletni sezon’ smo vsi navdušeni za voščila pozdrave in čestitke. Radodarni smo z njimi in radi jih tudi prejemamo. V sezonskem navdušenju pa včasi tudi pretiravamo. Tako sem, na primer na božični večer videl na cesti do brodušnega Irca, ki je bil tako razigrane volje, da je voščil vesele božične praznike ce-io brezasti mački, ki mu je pretekla pot. V nekem listu sem čital, da so nekateri rojaki ce lo brzojavno pozdravili SVOG.A viteškoga ■ kralja, ‘V., svojem navdušenju so pozabili, da so afneriškio državljani, ki so se h slovesno 1 pr i s,e g o odpovedali vsem kraljerrt, cesarjem in po-tentatom in da-kot taki ne morejo imeti “svoga” kralja. Toda Uncle Sam je v tej sezoni dobrodušen kot Santa Claus, za to upam, da bo v tem slučaju zamižal na eno oko,
Vsplošnem^smo zdaj za enkrat opravili s pozdravi in vo ščili. Matcrijalno si res nismo nič opomogli z njimi, toda nedvomno smo jih bili veseli. Veselje' pa je “cream” našega življenja. Vsi tisti, katerim se za poslana voščila nisem mogel pismeno zahvaliti, naj bodo tem potom zagotovljeni, da so bila dobrodošla kot rože v maju. Za njihovo prijateljstvo in naklonjenost pa naj jih usoda nagradi z vsem, kar je lepega in dobrega v življenju.
A. J. T.
TEDENSKI PREGLED
(Nadaljevanje s prvo strani)
kojenega “rear-admirala.” Kol vpokojen rear-admiral bo prejemal $4500 letne plače. Novi rear-admiral se točasno bavi ? raziskovanjem južnega tečaja.
NOVOIZVOLJENI predsednik Mehike, Pascual Ortiz Rubio, ki nastopi svoj urad šele v februarju, je pred nekaj dnevi dospel v naše glavno mesto Washington, kjer je formalno posetil predsednika Hooverja Predsednik Hoover je obisk vrnil in potem počastil odličnega gosta sestrske republike s formalnim banketom. Ker pred-ednik Rubio še ni bil vstoličen se splošno sodi. da je predsed nik Hoover s svojim činom izkazal izredno čast Mehiki in njenemu novoizvoljenemu pred sedniku.
SLOVENSKE VESTI IZ CLEVELANDA
(Nadaljevanje s prve strani) članom nove knjige, ki so nedavno došle iz Ljubljane.
častno članarino v znesku $10.00 je poslalo S. N. čitalnici društvo Slovan, št. 3 S. D. Zveze.
Pod pokroviteljstvom S. N. čitalnice bo v mali dvorani S. N. Doma predaval na večer 2. januarja dr. F. Kavčič, ki je nedavno dospel iz Slovenije. Tema predavanja bo: “Zakaj obolimo?” Vstopnina k predavanju je prosta.
Na počitnicah se je za božične praznike mudil doma v Clevelandu sobrat Anthony L. Gar-bas, bivši urednik angleške sekcije Novo Dobe. Sobrat Garbas študira zobozdravništvo na univerzi v Louisville, Ky., kamor se je vrnil 1. januarja.
Poročil sc je dne 27. decembra Mr. Vatro J. Grili, po poklicu odvetnik, ki je ob enem urednik dnevnika Enakopravnost in glavni predsednik S. S. P. Zveze, z Miss Annie Bergoč. Po civilni poroki se je mladi par podal na kratko ženitovanjsko potovanje proti vzhodu. Sta^iši neveste bivajo v Canonsburgu, Pa.
* &
Zanimiv članek s sliko je prinesel o sobratu J. N. Roglju, bivšemu delegatu in zapisnikarju XIII. konvencije, najvplivnejši t u k a j š n i dnevnik The Cleveland Press dne 30. decembra. Dobesedni ponatis omenjenega članka najdejo čitatelji v angleški sekciji današnje izdaje Nove Dobe.
Na križišču New York Central železnice je dne 29. decembra “20th Century Limited” vlak zadel avtomobil, katerega je vozila Mrs. Magdalena Eržen,
stanujoča v Euclid Village. Avtomobil je bil popolnoma razbit in rojakinja- Eržen na mestu
mrtva.
-------o-------
PREBIVALSTVO MEHIKE
Prebivalstvo Mehike se ceni na 15,500,000. Od teh je 19% belih, 38%'Indijancev in 43% mešancev.
ZOBJE IN ZDRAVJE
(Nadaljevanje s prve strani) Drugače utegnejo provzročit: sitnosti v poznejšem življenju. Povrh tega pa kvarijo lepoto obraza. Ne morejo pravilno žvekati. Provzročujejo vnetje dlesna, kar dovede do piorije. Taki zobje propadajo tem lažje in utegnejo kvariti ves telesni razvoj. Ako so zobje otroka zakrivljeni, treba ga dovesti k zobozdravniku, čim mlajši je. tem lažje je uravnati zobovje.
Treba tudi znati, da prvi zobje otroka, dasi so le začasni, potrebujejo ravno toliko oskrbe, kakor stalni zobje. Drugi zobje bodo ravno toliko dobri, kolikor dobri so bili prvi zobje.
Tukaj je navodilo za zdrave zobe:
1. Jej pravilno vrsto hrane. “Pravilna lirana” je ona, ki vsebuje dosti mineralnih soli. Taka hrana obstoja večinoma iz mleka, sveže zelenjave, pšenica z otrobi vred in sadje.
2. Izogibaj se prevelikemu uživanju slaščic, potic in enakih sladkarij.
3. Vadi zobe s tem, da žve-kaš popolnoma.
4. Ne rabi zobe kot kake klešče ali stiskač za orehe.
5. Obišči zobozdravnika vsakih šest mesecev.
6. Pazi na prve zobe otroka. So ravno tako važni kot drugo zobovje.
7. Rabi krtačico za zobe redno—zjutraj, po vsaki jedi (ako mogoče) in predno greš spat.
8. Splahni usta z apneno vodo po okrtačenju.
9. Ne stavi igel v usta.
10. Rabi svileno vlakno za odstranjenje koščkov hrane med zobmi.—F. L. I. S. .
Jugoslovanska
Ustanovljena 1. 1808
Kat. Jednol1
i
Inkorporirana i-1
GLAVNI URAD V ELY, MINN.
Glavni odborniki:
Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 5400 Butler St., Pittsburgh, ^ Podpredsednik: PAUL BARTEL, 901 Adams St., Waukegan, 1»' Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 410 East Camp St., Ely, Mia®-
Vrhovni zdravnik:
DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St. N. S. Pittsburgh, Pa.	hat
Nadzorni odbor:	If?
Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland. ® 'to
1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E., Duluth, M***
2. nadzornik: JOHN KUMSE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O.
3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh^
4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1845 W. 22nd St., Chic*#’’
Porotni odbor:
Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Micb-
1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn.
2. porotnik:	ANTON	OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton.
.oj®"
Jednotino uradno glasilo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC.
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tildi denarne P' naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošiljaj; sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in 61 spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov j" j membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. 0*“ Cleveland, Ohio.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem JugoS'°^P!i‘ za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se., tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društe* . obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi Z 8	]	%
članicami.	,,	,
PRETEKLOST NAS UČI ZA PRIHODNOST
PRIPRAVLJENOST
Norveška ima toliko ladij, da lahko nanje naenkrat spravi vse svoje prebivalstvo in odpelje kamorkoli.
Nekako 2000 let pred Kri-stom so Rimljani verovali v več različnih bogov, izmed katerih je bil eden imenovan Januš. Imenovani Januš je imel dva obraza, da je lahko gledal naprej in nazaj. In, ker je imel Januš dva obraza, so ga najbolje molili prvi teden v mesecu januarju, to je, ko se konča staro in prične novo leto. Da so imeli Januša v prvem tednu vsakega leta za največjega boga, je bil vzrok ta, da so molili k njemu za napake, ki so jih storili skozi celo leto, pa tudi, da so premišljevali o preteklosti konci leta. Z obrazom, ki je gledal pa naprej, so pa oblju-bovali, da hočejo storjene na pake poravnati v novem letu.
Torej, dolžnost naša naj bo, da tudi mi nekoliko pogledamo v preteklost starega leta, in še le ko to storimo in dobro premišljamo vsi skupaj, bomo šele sprevideli naše napake v preteklosti celega leta, to je, koliko več bi lahko storili za našo Jednoto. Koncem leta šele lahko vidimo, smo li storili svojo dolžnost ali ne, napram samim cebi, kakor tudi napram skupnemu članstvu J. S. K. Jednote
Mogoče je, da bomo zadovoljni z uspehom, katerega sme dosegli v letu 1929, in to le, ako vsi skupaj pripoznamo napako, in ta je, da bi lahko še velike več dosegli, ako bi se vsi sJcupa.) nekoliko bolje potrudili glede agitacije za novo članstvo v odrasli, kakor tudi v mladinski oddelek. Toda' pri tem pa ne smemo samega sebe poniževati ali svojega sobrata, kakor tudi ne sosestro.
Namen naš pa naj bo vseh skupaj, da se hočemo v novem letu tem bolje vsi skupaj potruditi in to s podvojeno silo za napredek naše J. S. k. Jednote, da popravimo in nadomestimo v novem letu to, kar smo zagrešili ali zamudili v preteklem letu. Kajti veliko bolje bo sedaj za nas vse, če gledamo naprej v novo leto za nove prilike in na novi čas, ki sedaj leži ali stoji pred nami. In če to storimo, lahko največ pridobimo, kar smo zamudili v preteklem letu za Jugoslovansko Katoliško Jedn6to.
Za novo leto naj bo naš načrt ali določilo v prvi vrsti to, da bomo vsi skupaj, kar nas je članov in članic pod okriljem J. S K. J., se poprijeli skupnega dela, in če le vsak po enega novega člana ali članico pridobimo, kar nas je sedaj že pri Jed noti, bomo koncem leta 1930 z veseljem pogledali tudi nazaj v
preteklost. Kajti, če
r.e
št«”
se bomo podvojili v . je, da nas bo še enkr‘1j koncem leta 1930 1{0 ^
•it »ut
ostalo koncem leta rej, bratje in sesti'c’ takoj v začetku leta,c pet ne prehiti raz"**1
eno leto od danes,
d»
storili svoje dolžnost’
'. . t c K ” "t
samim sebi in J. b.	,
Samo po enega noveŽ
bimo vsaki, kar nas
a»J
c
5Ci
loc
ftaj
on
co
ire
tli
c
0|
ice
h
c0)
'vi »tffea
5ii(
'e
'»Hi
61):
-i	.	Ted® i
elanov in clanic v J .
podvojili bomo konce?
vilo članstva. Kajti >'*
nam je zasiguran le, 8
primemo skupnega
naj večje zadoščenje
koncem leta to, da sn!u;ifie
p^j pripolhogli do b°^Ces
predka ali uspeha 2*
bro Jednoto. Poza^
smemo na to, da >n',
razredov pri Jedno*1
mladinski oddelek,
najvažnejšega poni®11^
ber obstanek J. S.
Torej še enkrat paj : ne pozabite i \ ( napake, ter želim vsem skupaj dobro lu za novimi člani, K j želim in voščim vse jJ srečno in veselo Nov°
Rudolf J J predsednik nadzori
J. S. K. J.
H.
PRIGRIZKI ZA & KE
Kdor je bil v Cle'^ katerem drugem Ikem mestu za ^oZ!Lil* \c finančno dobro s*. J io si je privoščil P1..- |tf katere bi ga zavihi kralji davnih in tli j ma novejših časov- ,lir v 1 :ajnega mesa in Vei $ dobilo na trgu tudi ** ,
nih jelenov in medve dih janjcev. Dobil s^ji iz Texasa, sveže ja£° jji1 ^ de, raznih vrst sala^jj- ^ ja, sveže kumare, cl peteržilj, zelena pesa in korenjček, ^
H-
H
*D,
'Md ke
va repa in zelena ^-j »ti0f
or
ža redkvica, svež st1 grah, karfijola, ze^pf \ ke, sveže zelje itd- $ L tudi, da je na trgu 1 ^ Hi c vrstnega sadja, °®, P! 'ffy lešnikov, do o r a vz y ^ grozdja. Karkoli &e Zedinjenih država*1’^
Gubi in Centralni
lahko dobi v vseh veCi ^
■
Zedinjenih držav P°,gf#’ , zmernih cenah. .pl ^ ni brzi vlaki in	.	ih
zel
\
jo sveže sadje in ki sezoni in skoro velike republike.
Supplement
Epa
ew
Edited by Loins M. Kolar.
ina-
ind,
,
rgi1’
-Uica«11’
ch.
jrtoo.
0.
NOVA DOBA. JANUARY 1ST 1930
•Mm
Current Thought.
'NTEREST in the lodge
have
if?
Or
e you done for your lodge in the past year?
-* did you always depend upon some other a° all the work, while you let things slide without
any
dan
activ.
e interest. When some activity took place,
acc Ce’ Play- picnic and the like, did you do your level loti	the	desired end? Remember, the success
l®8ib*^.aS a w^°le dependent upon YOU. The burden om must be carried evenly by all of the members,
col* Certain few-
’ s°me members are just born to lead, while
'’ cut''1 ^l°w- This *s inevitable. That is why a ^ 1Ve board is of such vital importance to any lodge. o 'vay and does plenty of hard and conscientious IlL'have the members follow its advice and 7!!' .. Then, again
MUSIC AS A CAREER
WdL
ilj*	rn
r i"t(l »p jn' "hen, again, members can be of invaluable vari_ *^e solving of some of the lodge’s problems by
US05'0,] k laj
ruš«’'
the lodge as a whole will benefit by the _S8t have all of the members take an active part. ...i' an/1'' achievement can be had than the co-operation
12 fe**" »•■»<«»
Why sf^ati
Greater harmony exists between t tdati, ,an(l unity, the much-desired goal of every lodge,
» *tl £,Sloped.
ta
d«
°Us suggestions to the executive board.
Tees MUST HAVE CO-OPERATION
^ stirn^ers have the impression that the committees t 8irJ', to do all the work„ On the contrary, they are ■ftjJ 8 c,6vv wh° appreciate the assistance of their fellow-oince
ijž!
ji >mo ° °f a new year is the best time to make a itre’ | ate aid your lodge as much as is conveniently possible ta’, jiii t, t your president, vice president, secretary, e«s th°r<^^ng secretary, and all the other officers. The eS\-Cl liihi.i you have selected to do the bulk of the work
l0ve?J ^efition
activities with a greater degree of assurance 6 wholehearted and loyal support of the members. - may be the linking chain that will bind success naL()5 6e j GrPr*se- Your assistance will help materially the v 6 ijl n carrying out of the work delegated to them.
nc ,i New
ijtl "al h
le, Uia(.m'')ress other denominations of the same character
OFFICERS DESIRE CONFIDENCE
to Slri0°th harmony and co-operation exists between nje f , **bers of the S. S. C. U. Beginning with the new a si110.' he ’ln all probability, see many new faces confronting ie6s Peetings. Some.iof them are probably exercising
(3
a	1	-im
tic, *n their abilities will bring about confidence in a >n'a;( 4bn,vin?e that feeling is mutual many achievements are
dnot>
ck’ J^lji
P'
M ov
Lnat seemed impossible.
o-------
SLEEP
eeP before mid-Nt;° hours after.”
omel’a.
=!. t'
i. A °ld sayin8' that
f»,;S
,V;yLaccuratc State-ro s1 „ L. Th.
Hey,
lere is no virtue •ou may pride
er going to bed
it- 3
lolf	,is	not approved
% ^°U get up’ but
ornei>[ ’ist cLf°Ur manner of ' are ^rtnine how and V, sleeP- you 'fne’s °r a night oper-Unit-°rt ^ou will have
;a
fp
Cle'^ sitn"
°V
i p % jU spl,
Tk
paPr’''
1 ,etf
kni,
tk f next day to
lost
sleep. But if
taj ^v°rker, it is best ^ hft„e^.0re midnight, little sleep the
Oty
ave
BASIC RIGHTS
the
oO
„ ni<
w	children
,°f least ten hours.
^1 be well otf if ! i*'h rs*
^8le a^liction much
ni^lessness- t° iie ’ night after
Shi In the mid'
i tv, °Ur thoughts uMio midnight it-fan asieep
6*>t	there	is	nc
iha Jn
16 for -^e most com-
‘iti,
the slumber. ed as when we
sleeplessness is e Poisons ab-
S«
l_ ^ ^.Cr°Wded intes-stressing effect
,,,Sse 5° break the ti ^ hid estlesness, to "x-.these are °f constipa-
■ V°/A p&rIV
zele^-i
?U?iRitism
th' y°u think of X’Sf’t you any
t’ vXv n dresses,
%S w
% ^ 1116 finish. I c°at and some
The petty regulating about which we complain in this country seem rather tame when compared to what is going on in some other countries. Even Volsteadism takes on an insipid hue, beside the edicts of Mussolini and the firing squads of the Soviet.
Tho the average American may be denied his hooch by law, he can still belong to a party that is against the government, sing a hymn, vote foi a strike and tell his children about Santa Claus, without the risk of being arrested. Foolish as we Americans may have been in some of our attempts to purify society, we have not been foolish enough to impoverish ourselves or surrender our basic rigfits.
The very privilege of complaining which we exercise with such guesto regarding prohibition, traffic rules and the like shows how much better off we are than some of our neighbors. Such criticisms as are common in this country would land the average Russian or Italian in jail, if not worse.
---------o-------
WHY HE FAILED
A young man undergoing an examination was asked to describe different electric bat. teries, among them one named the Daniel cell.
His reply was: “About Daniel’s cell very little is known, but it is generally supposed to have been a bear den furnished with lions. As Daniel is dead and the lions are dead, what on earth is the good of raking up an old story?”
---------o-------
No one loves an “I don’t care individnal.”-
The musician’s calling has, throughout the centuries, been recognized as ultra-hazardous, from the economic point of view. And not without reason. It has been impossible to predict, with any degree of certainty, the probable success, or the lack of it, of the aspiring, but still immature, young student. It has all been a gamble, with the odds heavily in favor of the croupier Fate, who deals the cards, and is not above stacking them on occasion.
Now comes up-to-date efficiency to put an end to this state of things. The Eastman School of Music, Rochester, N. Y., has compiled statistics whereby students are classed into five groups. Safe, probable, possible, doubtful and discouraged. The discouraged students reached but the secr ond year of their musical training when they decided to forego music for some other profession. Students of the remaining classes remained in school in proportion to what they had been classified.
• Six tests were given'to each student. Senses of pitch, of intensity, of rhythm, of consonance and of tonal memory comprised the tests. This method of procedure is unique, as never before in history has it been noted for lovers of music to receive such tests. Nevertheless, this method proved very successful.
Talent Profiles
“Individual talent profiles” of each division were carefully studied. The “mean, median and mode” of each test were set forth in percentage tables showing the degree of success of each student. Charts similar to the familiar ones one sees illustrating the relative size of the world’s navies or the comparative abundance of the wheat crops in various countries were used. Nothing was left to chance. Hence, in the future music will become a learned profession, and like wise an exact science.
 —o--------------
‘B'RIEFS
I’M TOO OLD
Vatro J. Grill, editor of the Equality (Slovenian Daily), joined the bands of matrimony Saturday, Dec. 28, with Miss Anna Bergoch, both residing in Cleveland, 0. Mr. Grill is also an attorney-at-law, and has been practicing law for a number of years. In addition to the. above, Mr. Vatro J. Grill is the supreme president of the S. S. P. Z. ,
Magdalena Erzen was killed when the automobile she was riding in collided with New York Central “20th Century Limited” while passing through Cleveland, 0. The tragedy oc-cured at 9 p. m. Sunday Dec. 29.
Fire destroyed part of the building owned by Dr. M. J. Ivec of Joliet, 111. His office is located in the same building.
Tom Nankervis and Joseph Skala who attend the Ohio State University arrived Monday afternoon in Ely, Minn The pair had driven 1,200 miles in an open Ford, and are spending the holidays with their parents.
Anton Vesel, Frank Champa and Matt Pluth Jr., students at University of Minnesota, are spending the holidays with their parents at Chisholm, Minn.
 o  —
Read the Pittsburgher
SPORTING BITS
POISE ESSENTIAL
A fidgety, uneasy person, who is always remembering something she has forgotten, an untidyr-minded individual, in other words, is totally without charm. There is a certain efficiency about the whole business of living that creates and develops self-assurance, well poised, well balanced self-assurance. When you study the classifications of women, ultra-attractive, attractive, fair and ordinary, and then study women who fit the types, you see plainly enough the striking advantages of poise. It tells in the walk. It tells in the grace of every little movement. It tells in the face. At least, it tells a very great deal in explanation of why more women are not referred to as charming.
-------o--------
PEACE
Be sure to read the column headed “Pittsburgher,” as it is an innovation in the NEW ERA SUPPLEMENT. Pittsburgher is the name of the lodge No. 196 of Pittsburgh, Pa., and, judging by the article, the members of this lodge have made a wise selection in the election of Francis J. Sumic as publicity agent, and writer of the article. As the heading of the column suggests, the article deals with the news of the lodge, containing many humorous points worth reading.
It is hoped that other lodges will profit by the example of the Pittsburgher lodge. No doubt, a majority of the lodges have their publicity man and it would be a wise move for both the lodge and the NEW ERA SUPPLEMENT to have this particular person submit matter in the interest of their organization.
As we have repeatedly said, we want to remind the members of the S. S. C. U. again of the fact that this paper is your paper. By communicating with the writer, news pertaining to the lodge and its locality will be published, making the NEW ERA SUPPLEMENT an interesting edition to read. This can be accomplished in only one way. And that is with YOUR CO-OPERATION. '
Editor.
What an age-old expression is the above. That sentimental feeling is discovered in all parts of the universe. But, how often is this phrase spoken in actual truth? The numerical representation of its utilization as a non-truth is greater -than that referring to its usage as a fact. The expression, under discussion, is probably spoken in regard to learning in more instances than in any other manner. People are never too old to learn. This has been so constantly and unceasingly proven that it has absolutely no connection with any theoretical proposition.
A person can become so far advanced in age that it is not possible to commit himself to physical undertakings. But under such circumstances people have been brought to light who merely thought themselves too old to perform the tasks which they were asked to do, or which they wished to do. It was discovered that their reasoning was unfounded.
People are only as aged as they^make themselves believe they are. Human beings give up too soon, and say, “We’re too old for that.” Often this is an unconscious prevarication; that mysterious machine which manufactures thought has made them believe before the actual coming of the fact. Age undermines physical ability, but it is possible for humans to remain youthful in regard to mental attitude. There are people who at the age of 65 appear to be 45, and bth’i^'Vho are just vice versa. Happy is the man who can say, “I am sixty years young.”	Joe	Golicic,
No. 41 S. S. C. U.
JOLIET DEFEATS WAUKEGAN IN BOWLING DUEL
BOWLERS HONORED AT BANQUET
Joliet, 111.—In one of the hottest and most interesting bowling matches ever staged in Joliet, the J. S. K. J. No. 66 five defeated the strong Waukegan Comrades No. 193 by a margin of 103 pins. Match games were played on Alamo Recreation Alleys Sunday afternoon, Dec. 22.
The affair turned out to be a real congress. Both teams had a host of rooters, filling the bowling alleys to capacity with spectators and fans. The Comrades of Waukegan, 111., came down with a wonderful delegation, and. I must say, they surely are entitled to such a following, as they have a wonderful team; although not quite as strong as Joliet, as is proven by the resulting scores. Fine sportsmanship was demonstrated at the contest, the boys handling themselves as real gentlemen. The same was true of the fans.
Just look at the following individual scores. For Joliet the honor bowlers were Kobe with 223, Bozich 226, Horwath 202, Gregorash 200, and for Waukegan Skoff, 205. Below are the scores:
JOLIET—2703				WAUKEGAN-		-2600	
Bozich 		.. 122	162	226	Zorc 		166	182	151
Kobe 		.. 223	188	177	Petrovich 		147	184	164
Bluth 		.. 164	196	174	Repp 		178	174	189
Gregorash .	.. 200	180	135	Korenin 		142	176	174
Horvath	171	183	202	Skoff 		194	205	174
Totals 		.. 880	909	914	Totals 		829	921	852
TALKIES BAN SHEIKS
The people of the world are undoubtedly in favor of the Kellogg pact, but whether the politicians are is another question. Politicians have seen too much of the seamy side of life to be overly optimistic. They can’t get it out of their heads that most treaties have been broken, and that war is an old, old game. Clemenceau expressed their creed accurately when he voiced the hope of peace, but doubted its realization.
Independent
It is much easier to move along with the crowd than to step aside and act independently, where there is any genuine occasion to do it. Often the habit of easy acquiescence in what is said and done soon makes it impossible to see an occasion for an independent course at all. That is why we progress but slowly and learn usually only through compulsion.
Talent Preferred to Looks
A change has gripped our Hollywood and chucked more good looks into the discard, while it has put a premium on brains and talent. Juvenile character men today are fai more valuable than mere good-looking leading men. A handsome leading man who cannot talk over the microphone, sing or dance isn’t worth an extra’s pay. The talkies want men who can act, not lounge lizards, cake-eaters nor yet good-looking men with shellacked hair and white teeth. There just isn’t a place for the fashion plates. Good looks, it has been decreed, are pleasant, but absolutely unessential in the talkies.
There is Will Rogers, for instance. Not even his most ardent admirers would call Will a sheik. He is just plain, down-to-earth cowboy with a drawling voice and sense of humor that cannot be downed. More important, he is a good actor. The voice with the gol den notes wins far more than good looks in this age of the talkies. John McCormack is portly and considerably past his first youth. But he can sing. Therefore, the Fox company is starring him in a suitable sound picture.
The boys who have been told they look like Richard Barthel-mes and have a profile like John Barrymore might as well give up the hall bedroom and go home. If they cannot speak lines, sing or dance they are just plain out in the talkies. --------------o-------
Speak not of melancholy things ivhen addressing your lodge.
As a preliminary to the big game, two other teams of SS. Peter and Paul Lodge No. 66, known as the Progressives and Boosters, engaged in a three-game series, Progressives winning with a score of 2352 to the Boosters’ 2169. The entire program was executed as planned beforehand. As the Comrades and other Waukegan guests arrived they were accompanied to the Rialto Gardens for dinner; from there the entire body went to the^ bowling alleys in preparation for the game.
MANY DISTINGUISHED GUESTS PRESENT
After the feature contest was ended, the invited guests met at the Rialto Gardens again. Seventy-five distinguished guests were present (invitations were extended for this particular affair). Among others were the following: Paul Bartel, supreme vice president of S. S. C. U., of Waukegan, 111.; John Zivetz Sr., president of SS. Peter and Paul Lodge No. 66; Joseph Zalar, supreme secretary of K. S. K* J.; Frank Wedic, supreme secretary of D. S. D.; John Petrovič, manager x>f the Comrades’ bowling team; Judge Joseph A. Zerbes; Julius G. Weese, president of Speedboys A. C., and Anton Nemanich Jr. Entertainment at the supper was furnished by “The Two Jacks,” popular singers—John Churnovich and Jack Meade—who thrilled the bowlers and the distinguished guests.
Next we went to the Homewood Grays’ Club, of which Bro. Johnny Horwath is president. A good time was enjoyed by all, the party lasting until midnight. Refreshments of all kinds were served, and at this wind-up we were again entertained by the “Two Jacks” and the popular Zlogar Brothers’ Orchestra.
This affair at Joliet on Sunday, Dec. 22, was not merely a bowling match, but an event that will go into the annals of the S. S. C. U. P’urthermore, a big step was taken in the hope of further promoting progress and welfare among the members of our organization. And it was performed through the proper channels, namely, by means of Americanized ideas such as bowling.
Therefore, better luck and more power to you Waukegans, and for Joliet. Hurrah! Hurrah ! Hurrah,!
John L. Zivetz Jr., Secretary No. 66 S. S. C. U. ------------o-------------
CAGE TEAM WINS
Lose in S. S. C. U. Bowling Tussle
Waukegan, III.—C o m rades cage squad won the fourth consecutive game last Saturday, Dec. 21, when they downed the strong Jadrich quintet of North Chicago, 111., by a score of 38 to 34, in a fast and thrilling game. Next Saturday evening the quintet will tackle the strong St. Joseph’s (KSKJ) five in a hectic and much talked of contest. Both teams are in first place in the Mother of God Church League.
During the bowling tussle at Joliet, 111., Comrades’ five lost to the SS. Peter and Paul Lodge of Joliet by a score of 2610 to 2703. Both teams are members of the S. S. C. U. and great interest was evinced at this contest. This was the first half of a home-and-home series; the last half will probably be bowled at Waukegan.
Next Sunday the Comrades’ pin five will meet the strong Knights of Columbus quintet at the Waukegan Recreation rooms in the first half of a two-game series.
John Petrovič, No. 193 S. S; C. U,
S. S. C. U. TEAMS OF LAND, NOTICI
:leve-
Joliet, III.—B o w 1 i n g team sponsored by lodge No. 66 of Joliet is desirous of playing a match game with any of the Cleveland, O., S. S. C. U. team. If matters can be arranged satisfactorily to both parties concerned, it would be of great interest to the S. S. C. U. organization to have intercity bowling. More will appear in this paper in connection with this matter.
The J. S. K. J.’s are still on the warpath, defeating the Occident Flours, West Side League champs, in two out of three games in the bowling match held Thursday, Dec. 26.
John L. Zivetz Jr., Secretary No. 66 S. S. C. U.
--------o-------
STOCK MARKET REPORT (By Iona Bond)
Vacuum cleaner—picking up.
Automobile tires, Inc.—deflated.
Otis Elevator—Up one minute and down the next.
Distillery stocks—highly watered.
Jello—very shaky,
ROGELJ, AN OUTSTANDING SLOVENE
Given Much Deserved Praise-Worthy Attention
(The following- article appeared in The Cleveland Press, the leading newspaper of Cleveland, 0. It is very seldom that any of the newspapers of Cleveland give so much attention to one individual. So it is with great pleasure that we reprint the article about Janko N. Rogelj that appeared on Monday, Dec. 30. Mr. Rogelj is a member of lodge No. 37, S. S. C. U., and was a delegate to the thirteenth convention held in Ely, Minn., during July, 1928, where he was elected to fill in the capacity of recording secretary.)
By THEODORE ANDRICA
This is not a stofy of success i engaged successively as a truck in the dollar sense of the word. I driver, railroad section hand,
It concerns an immigrant whose work among his countrymen brought him satisfaction and the realization of many dreams.
v •• •
i!Illilll
JANKO N. ROGELJ
Janko N. Rogelj of 6207 Shade Ave. is a tall, quiet-mannered Slovenian whose outward appearance does not suggest anything extraordinary. Yet, because of his participation in the activities of 14 Slovenian organizations here, he is one of the best known ,men among his co-nationals.
Coming from Primskdvo, a little village near Ljubljana, now part of Jugoslavia, an 18-year-old lad, he went thru all stages of life characteristic to immigrants. While in the old country he prepared to be a chauffeur, Here circumstances threw him into a multitude of occupations.
After his landing in Vancouver, B. C., 17 years ago, he was'English language,” Rogel said    o
baker, student, college instructor, editor and short story writer.
Today he is active member in 14 organizations. Recently he was re-elected for the seventh time secretary of the Cleveland Slovenian Sokols, , an organization which grew in the last five years from 50 to 200 mednbers.
When the Enakopravnost, Slovenian daily, started here 11 years ago, Rogelj was its first editor. The Ivan Cankar Dramatic Society, one of the most active amateur organization in Cleveland claims Rogelj among its founders.
Rogelj finds tjme to teach one of the classes of the Slovenian School for American-born Slovenian youth, held weekly at the National Home, 6417 St. Clair Ave. He taught Slovenian language while studying at the Dubuque College, Dubuque, la., in 1921.
While he makes his living selling insurance,, Rogelj devotes I considerable time to his duties as president of Slovene National Library, housed in the Slovenian Auditorium Building. He is also a director of the Auditorium, an executive officer of the Slovene Mutual Benefit Association, a correspondent for the Enakopravnost daily and the Nova Doba weekly.
The largest part of Rogelj’s work is accomplished among the Slovenian young people.
“Added interest is shown on the part of our Slovenian youth for information concerning the back ground of their parents, the Slovenian language and other Slav characteristcs. This is a fact, altho we already have a Slovenian weekly printed in
INTER-LODGE LEAGUE RESULTS
LITTLE INCREASE IN CARS SOLD
Gains over last year are reported by 23 basic industries, 3 reported no change in business, and 8 reported less business than in 1928. Thei-e were gains in clothing manufacture, electrical products, farm products and foodstuffs, glass, crockery and porcelain, hardware and tools, jewelry, leather, machinery, paper and pulp, stationery and printing, and other lines. Business was as good as last year in building supplies, textiles and metals. Sales of motor cars and accessories were not as good as last year. The demand' for chemicals, furniture, iron and steel, lumber, paints, oils and varnishes, rubber and ceramics was less. These facts are brought out by the annual trade survey of the National Association of Manufacturers. The old year has been a good year for business.
-------o-------
SAFEST CITY
COLD-STORAGE BETTER THAN FRESH
Cold-storage poultry and eggs may excel fresh goods, the Department of Agriculture tells us. Its experiments show that young, fresh-dressed chickens bought during the winter and early spring are inferior in flavor and tenderness to those stored in early fall. And fresh eggs coming on the market in hot weather often are inferior to eggs laid and stored during the cool months earlier in the season.
The department’s experts are able to find little or no difference in the taste between fresh eggs and poultry and the same products after four or fi,ve months in cold storage. Our contribution to the discussion is that it takes a Middle West or a Southern cook to broil a chicken properly, >vhether kidnaped from the roost at midnight or bought from the packer.
--------o-------
GOLD
Rochester, N. Y., is the safest city in America. For 62 consecutive days during the last year Rochester did not have a fatal motor accident. Balti more, with 830,400 population, was second in this nation-wide safest city contest, with 22 days without a motor car death. Louisville, Ky„ was third. Naturally the larger cities are handicapped in such a contest Which of them was the most careless of human life in 1928? That list should be given out, £lso.
Boosters Keeping Pace, With the Leaders; Washingtons Continue to Be the Big Surprise
Cleveland, O.—C o 11 i n wood Boosters Lodge, S. S. C. U., took two games from the Comrades, S. N. P. J., in the bowling match played Sunday, Dec. 29, and lost one, thereby keeping close to the top in the Inter-Lodge League standings. This was done in spite of the fact that Baraga, Boosters’ anchor man, was out of the lineup. It is hoped that our S. •S. C. U. leading contender for the championship Continues to show such good form. F. Launch bowled exceedingly Well for the winners, making a high run of 220 pins in one of the games. Fifolt, Turk and Kush-lan, as usual, were consistent good scorers for the Comrades. BOOSTERS
J. Laurich ..... 148	161	145
T. Laurich  178	220	171
J. Koren ....... 145	133	142
J. Kaplan ...... 169	141	103
M. Krall ....... 138	185	143
SCOTLAND McFADE
(Short Story)
Totals ....... 778	840	704
COMRADES
R- Turk ........ 141	180	187
J. Alich  133	142	172
H.‘Martin ...... 126	126	....
A. Kushlan .... 167	175	171
F. Fifolt ..... 161	192	147
Totals ...... 728	815	^ 837
George Washingtons continue to be the surprise of the Inter-Lodge League, winning three from ,the cellar champs, Progressives. It was decided at the league meeting the week previous that the Progressives were to be given a 50-point handicap in all of the future games. Taking this into consideration, it was no easy task to win three games, and, as the scores show below,, it seems as though the Washingtons are being molded into a real towgh proposition.
Jaklich, president of the Washingtons, continued to be one of the high men for his team, scoring 210 points in one game. With the addition of Arko, who made 217 in his last game, and Jaklich, this team has developed into a real championship outfit. Below are the scores:	,
GEORGE WASHINGTONS
Drobnič  146	154	174
Merhar ....... 1^5	  128
Kromar  142 110 ..............
J. Jaklich .... 143	210	174
Arko .......... 174	182	217
Glavan ............ 172	164
Totals ...... 740	831	857
PROGRESSIVES
Zeman ......... 146	155	147
Hillman ....... 150	172	157
Grill .......... 93	118	.
Kusav ......... 160	  125
Zelle ......... 122	157	166
Renner ............. '169	144
Handicap ....... 50	50	50
A shipment of $3,500,000 in $20 gold pieces reached New York the other day from La Paz, Bolivia. It was taken from La Paz to the seaport, Arica, in a freight car with just one guard to protect it. But when it reached New York, the gold shipment was met by a score of armored cars and a detachment of guards. New York police operate on the theory that an ourfce of prevention is worth a lot of embarrassing headline? in the papers.
Totals :....... 721	821	789
In the other S. S. C. U. bowling contest, Betsy Ross took one game' and lost two to the Loyalites, S. N. P. J. Betsy Ross are backed by the Lach Bakeries, while the George Washingtons have the Kozan Shoe Repair. Collinwood' Boosters have the Collinwood Dry Cleaners. By the way, the Boosters were wearing brand-new shirts, with the Collinwood Dry Clean-ers\insignia on the back. What is nrore, all of the bowlers had nice bow ties, making it a uniform team all around. Other teams kindly take notice.
---------o--------
FIRST WORLD FAIR
The first world’s fair in the modern sense of the term was held in the Crystal Palace in London in 1851. The next world’s fair was held in Paris in 1855.
“Next stop; Begin,! Begin, next stop!” shouted the conductor. The train had brought to Begin, Arkansas, a family, the McFades, as future residents. In three months’ time they were well known throughout the community. Mr. and Mrs. Parker McFade and son, Scotland McFade, composed the family. It is of the young Scotland that we are most concerned.
Young McFade was a friendly little chap. His playmates knew he was Scotch because his father and mother were such, so he couldn’t be French. They were very much interested in his conversations concerning the Scotch people.
“Scotty” (his pals soon gave him this nickname) was an intellectual lad. He really knew his A B C’s just before he entered the sixth grade. Again, to show his degree of intelligence, we rewrite the beginning of a composition which he was asked to compose while he was in this same grade.
“The Bare”
The Bare ain’t a bug, it is an animal. It lives in the summer and dies in the winter, and comes back alive in the spreng (teacher, we are supposed to write “spring” not “spreng,’ but I didn’t notice its spelled wrong till after I write it. It’ll be alright now, since, I have mentioned it, won’t it?) The Bare eats, drinks, and sleeps--I don’t know whether it snores or not—I never got close enough to notice it.
Despite his difficulties Scotland graduated and entered the home town high school. Oh! how he detested Latin, History and “Math.” Bookkeeping, shorthand and subjects of this type were interesting. Moreover, Scotty wondered whal was it to hjan if the Latin word fpr water was “aqua”? Surely he wasn’t hollering for aqua il he wished a drink. He would ask for water. Another thing, what did he care if, Washington licked Napoleon in a fist fight? Again, what did it matter to him if France owed America twenty-five thousand and two dollars and two cents? She owed him nothing. (If she did—he would collect.) x2+y3 = 16, “Scotty” knew that, but why should he worry over it? What if a straight line was crooked ; so Scotland concluded from his geometry. It was al) “applesauce” to him.
After graduating from high school, McFade studied business administration. His first employment was in an office at Finish, Arkansas, fourteen miles from Begin. Car fare to Finish and return was five cents—Scotty walked. It way here, while enjoying the fruit of his position, that he became acquainted with a Miss Easy. Scotty finally married the lady, but only after she consented to pay for the marriage license.
Success Is Attained
Scotland. McFade and his wife made the city of Detroit their home town. Mr. McFade was employed in the offices of an automotive concern, The Airomobile Company Inc., in that metropolis. The cars manufactured by this concern burned 97.3% air, an interesting proposition for any Scotchman.
Lo! Within two years Scotty was president of the firm. His wealth increased by leaps and bounds. What a marvelous thing. Success. It had crowned Mr. McFade’s efforts. Death brought to an end the life of a happy man at the age of ninety.
His last request was ' that thirty million dollars of his vast fortune be expended in building a home at Begin, Arkansas, to take care of those people who during their lives had spent foolishly and lavishly—
Phutiology
He : Hello, little girl, what’s your name?
Wise She: I can’t think just now.
He: Can’t think of your own name ?
She: No, no, just can’t think of a good one.
 o--------
Tramp: Mornin’, ma’am; kin I cut your grass for my dinner?
Kind Old Lady: Of course, but you don’t need to cut it; eat it just,as it is.
 o--------
Court Clerk: You must tell the truth, the whole truth, and nothing but the truth.
Witness: I’ll try my best, sir, but I’ve been married twenty-five years.
 o--------
Young Man (admiringly) : Juanita, you have such a wonderful taste in clothes.
Juanita: Yes, is that all? You keep telling me that all the time.
Young Man: Well, that’s all it is. Just a taste.
PITTSBURGHER
Burke: Hey, youth. Got a knife ?
O’Rourke: What do ya think I am. A Boy Scout?
 o---------
It was the day after Christmas, and Santa Claus had long departed. The kids were busy at their many toys, for this was the house of the rich and cultured Hastors. Little precocious Fitzgerald walked over to his mother 'and queried, “Maw-thah deah, I sayr, from where did all these pretteh toys come?”
“Why, Fitzgerald, Santa brought them,” was the immediate reply.
“Did he bring everything? Did he bring the electric train, the baseball glove, the ice skates—”
“Yes, my love, he brought everything.”
“Well, Mawthah deah, may Task, who buys all the damned things in the stores?”
HUH!
“I can’t sleep at night,” began the man with a long tale of woe.
“Well, that saves you from having bad dreams,” snapped his intended victim, as he hurried on.
-o-
WHILE IT LASTED
Mrs. Howard:	When my
daughter first married she lived at the rate of $50,000 a year.
Mrs. Jay: How long did they keep it up?
Mrs. Howard:	For their
seven-day wedding trip.
--------o-------
Anxious Visitor:	Do you
really think you can make me well, doctor?
Medical Man:	Without a
doubt. Your case is just my specialty. I’ve treated a patient for over twenty years who has exactly the same ailment.
--------o-------
Manfa, Isle of Wight, Eng.— The drouth prevailing during the summer in England has brought about such a scarcity of water to the Fen district that people are forced to drink beer exclusively. The Isle of our Dreams!
FIXING HIS CLASS
“How is that comedian?”
“A woman in the audience dislocated her jaw.” “Laughing?”
“Yawning.”
Investigating filling stations, the Cleveland Automobile Club reports 34 out of 87 giving short measure. One would think professional courtesy would deter fellow bandits from robbing such places.
had not saved—and were nearing the end of their lives in complete poverty. “Scotty.” Joe Galicic, East Palestine, O.
Pittsburgh, Pa.—A m i d the groan of the saxophone, the blare of the trumpet and the accompanying squeak of the violin, the curtain is slowly parted—the lodge Pittsburgher makes its debut into this NEW ERA.
Hello, everybody! We take this opportunity to wish you a happy new year and hope that your resolutions may chime with ours: in contributing regularly to the NEW ERA. This being really the initial step taken by us in contributing to the NEW ERA is really no sign that the Pittsburgher has fallen down in his first fervor. The disadvantage, the losing of our president and organizer, Louis Ilichtaric, under whom we labored, could perhaps explain to you the predicament we were in. Now that we have finally waded through all encumbrances we are on our feet again and hope to get on our toes in the frenzy with which we intend to push through no matter what confronts us.
New President
At the general meeting thej-e were four-fifths of us present, eagerly co-operating, as is characteristic of Slovenian youth, in the progress of the lodge. Frank J. Lokar was elected to lead us in our zealous campaign to forge ahead, as our president. In him we found a man capable, honest and fearless; not through any mass deliberation, but from his previous acts of unselfish progressive endeavor. He succeeds the honorable Wm. J. Antlager, who declined on the basis of many personal conflicting implications. “Anky” tells us that wedding bells will not break the gang as far as the lodge is concerned. Of course, this is only One of his principles; for we hardly think “Ank” will be the first to disgrace our club of confirmed bachelors.
Frank J. Krese was unanimously re-voiced for subsiding to Mr. Lokar. Frank’s business experience is of so much value to us all. Whom else could we find to fill the niche of secretary as adequately as Mr. John Golobic? He is what we term “the last word in secretarial work.” By the way, “Skits” has not only forsaken the secret den of the bachelors two years ago, but has joined the ranks of the heroic midnight floor pacers on the day of the general meeting. Here’s luck to the newly born Pitttsburgher.
Louis Kompare, one of the first members of the midnight lullaby club, was forced to do the stenographic work of the lodge between the acts. From statistics Thomas Antlager can be considered the most trustworthy brother in the lodge, for he has taken the duty of treasurer. We chose “Tommy” because his idea of money is different from all other ideas. He pictures money not as paltry weight of gold, but embodied human sweat in commutable form. We admire fellows who have such ideas, yet we find it hard to associate with them. Then, of course, every rule has an exception, and “Tommy” is one, if any.
Bachelor Club Slowly Waning
John Furar, another fore-saker of the bachelor club (and ardent lover of the song “I Wish I Was Single Again,” though we fail to see why), has been unanimously appointed to tTie seat of the board of trustees. With him the meek Frank Fahrenschaf and bespectacled George, Salomonec co-operate. At least we hope so.
George Salomonec again appears in the picture with Frank Sprahar on the sick list visitors. These fellows are admirable and companionable; yet, we hate to see them come around. This visiting the sick is an en-
viable position, f°r they smack the giggle water. Let’sU® ^ wish them hard	y.
line, not that we	|e
st {»'
anything, but just . of principle.
There was much
spent upon choosM ^ for this column. * }i ^ ‘ had to push it upon,^ tj, looking, women-h8^ . ary thumber. It's l] ^ proposition, folks, ^ ine a terrible oneto" . ships. If any of ntf ® unceremoniously1 ^ je.‘ in, please don’t j r invoke vengeance 15 ^ 1 leys; meet me in t ‘ give me a turtle’s ko * running. Clow-mo111 j nounce: “I refuse'® ® Pauline Antla£er'
lady member, the ^ ’ many others, found | of place, I think,;VI, t. . good-looking	o$t 1
her respect. We l: ^ ’ ladies will take tl1^ # help Pauline conquer.( ^ It is a primal instil ( , ^ to conquer the man,5 ^ many surprising ^ happen. So, girls, 1’ , stake; come one.,1", the fray and prcmacy. Help la , |,rp. yourself! And hel" 0t)) push the Pittsburgh ^ . famed limelight of , 1 There is hardly **
to be said at this t*» close as we beg»n’ all a happy new yei! sistent co-operati°I1( everybody. Music the air and slowly comes together.
Francis No- I96  —0
>e
k
3are F*
Railways Are Op Loss
ef*1
The railways
of
land are operated
Pi
Z 0,
P°2iv Pi Hi “fir,
Kc
sau
Po
to,
t‘li
minion governmen„ erable loss. The den was $2,160,000. 1» $1,455,000.
Maharaj*1
“Maharajah” >s Sanskrit and l*^1 j “great king.” certain petty Pr^C
,fȣl
A British man11
his firm would of business if ^ the demand frotfj ^ handcuffs. That;13
“armament’ out as yet.
we
A contribute1- ^
taxation problem® ing Jews to
coll'd
money and elect*
i]i£ *
to do the spendi*1,^ ^ That, it seems j merely create
A NATION-^ ,Jj'
picture houses.
Oe,
/
if
;‘.i
N
Hh
S
s
,^ai l^ci_ e i
V
%
s
v
te, št
%
Ho
i.
I)
mission rates, en^’ f
reels, is a conn11*’ prise.
Now father vVl home evenings. J ^
EVERYBOD^jj] the adage that
<!a
1 v ] ■. k.
ki °Pi
V
Jo
f<
must come
d°'vV ik
1 r
- n*
not with a du* - i"'0
think it will co^.J
*9
bright and inc
prosaic present Wall Street.
________-0'	J
Chicago
say that woffel1 ji, sume an aver^j 4^ _ working time a 'J*, ta ing the indispeI1‘ 1 proving make^P^ itj making a futile 1 j6 it, wise employe ^ ing mirror sPaCV«N,j tion may be speedily as posS	'
leP,
l\
h
\
%
I
for
j
rd lc( 3 W-ust f01
ipon
■tj,-	.	Joliet,	111
seJa društva sv. Petra st. 66 JSKJ, je bila
te lpen^nega- Udeležilo se jjj .P0 levilo članov, dasi —js ls[ab° vreme, ki sploh uch Ji^Ve^ tednov. Ena glav-jj Je bilo poročilo o vese-,e Je vršila 27. novem-5^1ere čisti dobiček je 2.00. Potem so sle-[t iS fPkti! 0 šP01'tnih in dru-ks>	pri društvu, kaj
0je 8 ‘n kaj se namerava lej-', ^a obrazih mladih in* ^anov se Ju eitalc ■ _ws0iZac^OVoljstvo in v le-1 u So dali ^upnico boru za redno in iz-°> Vodstvo in pravo ‘^lovanje.
** je^.Na 'n najvažnejša IS;jq volitev odbora za ’1,1 Uidi pri tem so čla
ie to«
? m)'1
vin®
. wait ice in t116 le’s & mou1 'use
lager.
lie
,un ii
k,
fell°"5J
tfe 1>C e the j
»nquer
Lstincf'
niaDi
Rej
«azal
*’ da vedo kaj dela;
%ali
'Prič
m
ng •is, y ie slio"'
jo
odbor, o katerem |an>, da bo deloval za ’ ^atstvo irt vedno večji Uto .ru®tva in Jednote. V jj -1?1 Velikih izprememb t 'k Je ostal stari, bla-
1 tako več drugil “‘Hov ‘
|93o
»ii
Le tajništvo bo Prevzela druga moč, °brat Frank Pirc. -
> paulSl!šita-ini
helpt^nj
s°brati in sosestre!
)U vi it
lly »"f lis
^Jm!i tako složno in brat
^Jnik se obračam dc ;J0’ da tudi z novim
J"**, kot ste z menoj. Sem iz srca hvaležen
tin’T So<lel
ran;
w yeil1
■atio»
usic
>wiy
da
°vanje, in prepri-vani bo tudi nov>
mcis 5.
•o-
Mi *l0sim člane, ki so kaj No 'iSesment°m> da te '4kak°r hitro mogoča. it 1 So mi neljubi, toda ^,ruSače. Nekateri ler e(l°lgo odlašajo, da it .^-velika svota, kar ' *ndividualnim čla F& 1ber štvu- Tajnik je ta-''u vzame za dobro 0pe4 ^ltla’ ki obljubi, da bo oss	si pa s tem nar
J Itin i sltnosti, ker mora hi»h kot aKent, (la
O„t^loi' Sv°J založen denar. men1, f cian	... . .
^pfic'fi v/ £ različnimi na-edel.»i' Nekn+ • •
0 in1 f, en lmaj0 nava-lUejjJJ0 Prvega dne v me *Jtit Vsako tretjo neradi1 Vsil'• Pred Ke'i°- ncka' * is ;kjaokl redni seji. neka-
lite^ f^io tta dom tajnika ali It is T^kai'la Vsaki trimesečni ,-inCcT^o; < ri’ ^ spadajo k vec Vf"" a» >‘i imajo ra/.-
važu
NEDELJO v mesecu, ob devetih dopoldne v navadnih prostorih. Seje se je premestilo na prvo nedeljo iz vzroka, da se da prilika prisostovati sejam članom, ki spadajo tudi k drugim društvom. —Poživljam tudi stariše, ki še nimajo vpisanih svojih otrok v mladinski oddelek JSKJ, da ne odlašajo več, ampak jih vpišejo pri prv: seji. — Z bratskim pozdravom.
Matt Karcich, tajnik.
Baggaley, Pa.
Člane društva sv. Alojzija, št. 13 JSKJ, opozarjam, da naj se v bodoče obračajo na novoizvoljenega tajnika, ki je Vincent Resnik, Box 168, Pleasant Unity, Pa. Priporočam' vsem članom, da gredo novemu tajniku na roke in mu ne povzro čajo nepotrebnega dela. Kon čno želim JSKJ mnogo napred ka, vsem članom našega dru štva pa vse najboljše v letu
1930.
vom,
Z bratskim pozdra Joseph Žabkar, bivši tajnik.
Reading, Pa.
Obveščam članstvo društva sv. Jurija, št. 61 JSKJ, da še bodoče ostane stari tajnik ir splošno v odboru ni bilo dosti izprememb. Kar se tiče plačevanja asesmenta, ostane po sta rem, namreč, da se samo za en riiesec založi za člana iz dru štvene blagajne. Oddaljeni člani naj pošiljajo vse, kar se tajništva tiče, na stari naslov Kdor ne prejema glasila, naj me obvesti, da pošljem uprav-ništvu pravi naslov. Priporočam tudi članstvu, da postane bolj agilno pri pridobivanju no vih članov; vsak član ali članica naj pridobi v tekočem letu veaj enega novega člana ali članico. — Z bratskim pozdravom, Anton Jaklič, tajnik.
Društvena zdravnika: dr. Lah mars in dr. Wellwood. Redne seje našega društva se bodo vršile leta 1930 vsako prvo nedeljo v mesecu in ne več četrto nedeljo kot dosedaj. Ne pozabite, da je prihodnja redna seja dne 5. januarja. Seje se bodo vršile ob drugi uri popoldne v pritličju dvorane društva Domovina. Na decemberski seji je bila sprejeta resolucija, tikajoča se izvanrednih sej ob času smrti člana (ice). Vsi, ki bodo obveščeni o taki seji in bi se je lahko udeležili, pa se je ne, bodo morali prispevati > društveno blagajno po 50c.
Dalje je bilo sklenjeno na tej seji, da vsak član (ica), ki ne bo plačal svojega asesmenta dva meseca, bo suspendiran drugi mesec, v katerem ni plačal asesmenta. To je seja sklenila vsled tega, ker je bilo naše društvo letos zelo oškodovano po takih članih, kateri so prosili, da se jih počaka in zanje plača, in da bodo poravnali svoj dolg, pa niso potem, ko se je več dolga nabralo, držali svoje obljube.
Anton Okolish, tajnik.
Export, Pa.
Oddaljenim članom društva sv. Alojzija, št. 57 JSKJ naznanjam tem potom, da sem bil podpisani izvoljen društevnim tajnikom za leto 1930. Člani naj se torej v vseh zadevah, ki se tičejo tajništva, obračajo na spodaj navedeni naslov. Prosim vse, da točno in pravočasno pošiljajo svoje društvene prispevke, da ne pride do kakšnega nesporazuma. K sklepu želim vsem mnogo sreče, veselja in napredka-v letu 1930.
August Stipetich, Box 701, Export, Pa
j bi
ated W
;f»C
anU
I haVI
it* rom * iat ve ca
posle, kot tr-Hl'?'10 tajniku, da naj tej 6 račun za asesment tek^sece, nakar ga vr-
\\
^ v pokritje istega. e lPo in dobro in pri aPredek društva . . .
tor
le«* ;
co<
ecti*1^ ndi^'.
“*s>:
lH	naj	veljajo	le
evilu članov, člani,
1 že v ra Vn a j ° svoje ases-\ h ’ tisti- k* tega ni-<l;, '<l. tudi vedo. Jaz le * bl bil0
^ ^Polnem redu v ja-^ilt I)revzame knjige J kr.Sedanji tajnik bo in vodil poslo-
vse lepo in
S pota.
V Gilbertu, Minn., je 17. dc-cembra preminul sobrat Joseph Kern, doma iz vasi Breg pri Komendi na Gorenjskem. Rojen je bil leta 1864 in v Ameriko je prišel pred približno 38 leti. Pokojnik se je pred leti pečal z gostilničarsko obrtjo. Bolehal je kakšnih šest let in zadnje čase je bil vedno v postelji, ker je bil mrtvouden. Družina mu je požrtvovalno stregla in zadnje čase mu je društvo št. 20 JSKJ, katerega član in ustanovitelj 'Je bil, poskrbelo še za varuha. Pokojnik je bii šaljive narave in je celo tekom hude svoje bolezni rad kakšno šaljivo povedal. Ko je par dni pred njegovo smrtjo neka soseda prinesla zanj kokoš in so mu o tem povedali, je dejal, da kokoš je še za lisico dobra in dobra bo zanj tudi kokošja juha. Poleg soproge zapušča pokojnik že odraslo družino. — Blag mu spomin, prd-ostalim pa iskreno sožalje!
Matija Pogorelc.
2S’ CJltl1
jmi^
f vvi
fS.
.°dn3e seje dne 19 v? ok, Pa naj se člani Seth^ti v vseh zade :%ikCej° tajnika na no k, f ‘ ^ fank Pirc-a, 316 0H 111. (Tel. No
H1
''	:ie	enkrat	zaliva
iat
4
c o inde
du'1
ent>
men 0i .rii*
A
e a A %
Canonsburg, Pa.
Člane društva Bratska Sloga, št. 149 JSKJ prosim, da se udeležijo rednih mesečnih sej polnoštevilno in da ne pozabijo plačevati svojih asesmentov pra-vcKŽasno, to je vsaj do 25. v mesecu. Pravila veljajo za vse enako, zato prosim vse člane, da vpoštevajo pravila, kakor jih hočem vpoštevati jaz. Ako bo kdo suspendiran radi neplača-nja asesmenta, naj sam sebi pripiše. Toliko v blagohotno naznanje. — K sklepu želim vsem čitateljem Nove Dobe, vsemu članstvu JSKJ in posebej še vsemu članstvu društva Bratska Sloga, št. 149 mnogo sreče, napredka in zadovoljstva v novem letu.
John Žigman, tajnik društva št. 149 JSKJ.
stu zahvalim vsem članom in članicam in društvenim prijateljem in prijateljicam, ki so vsi skupaj pripomogli, da je bila veselica uspeh. Posebno priznanje pa gre še društvenemu tajniku, ki se je največ trudil, da bi prireditev uspela kar najbolje.
V nedeljo 22. decembra so bili tukaj kegljavci društva “Comrades” iz Waukegana, ki so tekmovali s kegljavci društva sv. Petra in Pavla. Za enkrat je bila zmaga na strani Petra in Pavla, kako bo pa veter sreče pihal v prihodnje, to se bo pa videlo. Priznanje je treba dati kegljavcem in drugim članom obeh društev za tako lepo prijateljstvo in tovarištvo. Priznanje zasluži pa tudi John L. ži-vetz mlajši, ki je vse to na skrbi imel. Dalje ne smemo pohabiti s priznanjem Johna Horvata, ki je vse kegljavce in druge tako izborno postregel na njegovem domu. — K sklepu želim vsem članom J. S. K. Jednote mnogo sreče in zadovoljstva v letu 1930.
John J. živetz Sr., predsednik dr. št. 66 JSKJ.I
h
ft) v
,^jq ^članstvu .društva
Vat** sodelovanje ir?
, 2a časa mojega ^kovanja. Vse-"1C *■ S. K. Jednote \ -i„S5Gee in zadovolj
Davis, W. Va.
Oddaljenim članom društva sv. Janeza Krštnika, št. 106 J. S. K. J., naznanjam, da je bil za leto 1930 izvoljen društvenim predsednikom V a 1 e n t i n Puntar, tajnikom Frank Mah-nich, Box 332, Davis, W. Va., blagajnikom pa Louis Gruden. Vsi oddaljeni člani so prošeni, da pravočasno pošljejo svoje asesmente, in sicer na novega tajnika Franka Mahnicha. — Drugih novic nimam poročati od tukaj. Pozdravljam vse člane in članice JSKJ in jim želim sreče in uspehov v letu 1930.
Joseph H. Jeran.
Sii J1*1 L. živetz Jr., H aJnik	x.4	c
Jtl'k društva št. 66.
k Trinidad, Colo
, - Br^an*Ce društva sv
^ ^I)°^noštevilno ude-,^0* mesečnih sej.
,'v v i
6tn letu vršile red-Se3e vsako PRVO
84 JSKJ, poziv
važnega za oViVeščam članstvo.
Barberton, O.
Sledeči uradniki so bili pri društvu sv. Martina, št. 44 J. S. K. J., izvoljeni za leto 1930: John Balant, predsednik; Louis Shemrow, podpredsednik; Fr Virant, 590 Harrington Ave.-, blagajnik; Anton Okolish, 1078 Liberty Ave., tajnik; John Jene zapisnikar. Nadzorniki:	Mar-
tin Lužar, Joseph Križaj, John Klančar. John Balant, organizator. Jakob Boh zastavonoša,
Imperial, Pa.
Snega smo imeli v božičnih pravnikih dovolj, zato je pa tudi bil Božič nekako lepši in veselejši. Kakor že več let zaporedoma, tako smo tudi letos božični večer obhajali skupno v slovenski dvorani, namreč slovenska društva, pa tudi druge narodnosti. Dvorana je bila polna do zadnjega kotička, lepo ozaljšana, sprednji del pa je krasilo lepo božično drevo. Na oder je prišlo več šolskih deklic in dečkov,- ki so nas pozdravili in nam v angleščini zapeli par lepih božičnih pesmi. Občinstvo se jim je primerno zahvalilo. Veselje otrok je prikipelo do vrhunca, ko je prišel Miklavž in je vse obdaroval. Ko je bilo vse to opravljeno smo veselih obrazov odhajali v mrzlo in tiho božično noč. — Tudi staro leto se je že poslovilo od nas in odšlo v večnost; ostali so nam le spomini na naše doživljaje. K sklepu želim JSKJ mnogo napredka, vsem članom in članicam pa v vseh ozirih srečno in zadovoljno leto 1930.
Amalija Zupančič, članica dr. št. 29 JSKJ.
East Palestine, O.
Kakor menda vsakega Slovenca, tako tudi mene veseli, če se zamorem včasi malo pozabavati, posebno če morem slišati lepo slovensko pesem. In tako priliko sem imel 28. decembra, ko je bližnja naselbina Bessemer, Pa., povabila opernega pevca g. Sve-tozara Banovca, da priredi koncert. Bessemer je oddaljen od nas le 13 milj. Zbrala se nas je skupina in smo se podali tja. Najprej smo se ustavili pri družini Oblak, da se malo odpočijemo in poizvemo, kje je koncertna dvorana. Ko pridemo v dvorano, bila je že polna občinstva, ki je željno pričakovalo pevca. Najprej je stopil na oder neki rojak iz tamkajšne naselbine in navzočim lepo razložil pomen do-tičnega večera. Potem nam je še predstavil nekega rojaka iz Girarda, ki je na lep način govoril o slovenski pevski umetnosti, seveda pohvamd omenil g. Banovca'in tudi Miss Wahčič iz Clevelanda, ki je pevca spremljala na klavirju.
Ko je na to stopil na oder pevec g. Banovec, ga je občinstvo burno pozdravilo. Vseh pesmi ne bom omenjal, ker bilo jih je menda 15. Ko je odpel pesmi “Kje je moj mili dom in “Za-spančkaj,” je bil tak aplavz, da mu skoro ni bilo kbnea. Zelo dober vtis je napravil pevec tudi na tu rojeno mladino. Po vsaki pesmi so ga klicali nazaj, da bi jo ponovil. To je tudi storil v dveh slučajih, pri vseh pa ni mogel, ker sicer bi bil moral peti do druzega dne. Med seboj smo imeli tudi nekega pravega Američana, ki se ie zelo laskavo izrazil o petju g. Banovca, le to je obžaloval, da ni razumel besed.
Po končanem koncertu sp je pričela prosta zabava. Godci so svirali take okrogle, da se je vrtelo mlado in staro. Prehitro se je približala 12. ura, ko se je bilo treba posloviti.
Rojakom po drugih naselbinah, ki imajo priliko slišati g. Banovca, priporočam, naj je ne zamudijo. Njegovo petje jim bo ostalo kot lep spomin. Priznanje gre tudi naselbini Bessemer, ki se je zavzela in nam z omenjenim koncertom preskrbela tak užitek.
H koncu naj se še zahvalim za
izkazano nam gostoljubnost družinama Jacob Oblak in Anton Zakrajšek, nakar želim vsem ameriškim rojakom mnogo sreče in uspehov v letu 1930.
Valentin Dagarin, tajnik dr. št. 41 JSKJ.
naše ljudi v Clevelandu in okolici. Obrnili smo se tudi do So-držanov na Ely, Minn. Tam se je zavzel za to dobro in koristno stvar John Marolt, ki je nabral sledeče prispevke:	Po	$2.00:
John Marolt, po $1.00: Vincenc Vesel, Frank Perovšek, Simon Marolt, John Marolt, Marija De-jak, Frank Marolt, Ant. Peru-šek, Josef Gačnik, John Zupančič, Frank Dejak, Marija Prijatelj, Frank Hočevar in Matija Marolt; po 50 centov: Marija Perušek, Ana Pluth, John Zobec, Viktor Novak, Lojze Lesar, Joe Prijatelj, John Lovšin, John Arko, Peter Krže, Louis Perušek, Matt Oberstar, Marija šuš-terčič, Ivana šega, Stanko Vesel, Jože Klun in Ivan Tavželj; po 25 centov: Steve Banovec in Joe Palčer. Kakor vidite, naš opomin ni bil zastonj, zakar se vsem in vsakemu naj iskrenejše zahvaljujemo.
Frank Belaj, John Samsa,
Vinko Levstik.
JOLIETSKE VESTI Pri kegljaški tekmi, ki se je vršila v Jolietu v nedeljo 22, decembra med našim društvom sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ in društvom Comrades, št. 193 JSKJ iz Waukegana, so Joliet-čani odnesli zmago z 2703 proti 2600 točkam. Večina je torej znašala 103 točke. Omenjena tekma je bila nekaj imenitnega in se je v naj lepšem redu za-vršila. Tudi celotni program od poldne do polnoči je bil iz veden v najlepšem redu.
Bratom, ki so prišli na to tekmo iz Waukegana, moramo priznati, da so dobri kegljavci, ob enem pa tudi dobri športi. Dasi so izgubili v tekmi z Jo-lietčani, so se pokazali v vseh ozirih gentlemanske. Več 'o tem najdejo čitatelji v angleški sekciji Nove Dobe.
Manica Komanova:
NOVO LETO SEM VOŠČILA
* *
Tukajšnja Western United Gas & Electric Co. je za božičnico počastila svoje dolgoletne uslužbence z zlatimi in z demanti vdelanimi iglami, ki po svojem izdelku označajo dolgost službovanja. Najstarejši teh je Patrick Flannigan, ki je v službi omenjene družbe že 47 let. Med uslužbenci, ki so pri omenjeni plinski družbi vposleni po 25 let ali manj, je tudi več Slovencev. »
* *
Tukajšnji angleški dnevnik Herald News, ki poroča o nekaterih važnejših dogodkih, kateri so se dogodili pred petimi leti, navaja tudi, da je bil takrat izvoljen predsednikom društva sv. Petra in Pavla, J. S. K. Jednote John J. Živetz Sr. — Omenjeni je bil na decemberski seji 1. 1929 že šestič izvoljen društvenim predsednikom.
* *
Različnih dai'ov za mestne potrebne se je nabralo za Božič v vrednosti $2,355.
John L. Živetz Jr.
Novo leto je tu. In zopet se križajo med prijatelji in znanci razne ustmene in pismene čestitke kakor:	“Veselo	novo
leto.” “Mnogo sreče,” “Zdravje in dovolj penezev” in podobno. Kaj hočemo, je pač t> star, ukoreninjen običaj.
In kakor drugi, tako jaz, kajpada. A prejšnja leta mi je na moje iskreno voščilo ta in oni prijazno pokimal in me kviti ral s “Hvala lepa,” “Enako tc bi” ali kakor že. Toda letos -saj ni da bi govorila!
Pred dnevi sem se mudila neki trgovini. Z uslužbenko se poznava. Ob slovesu sem ji voščila, naj se o praznikih dobro ima. Toda prodajalka jc nekam čudno nakremžila obraz-
— Kako naj se imam dobro-ko pa čujem, da letos niti tri naj ste plače ne bo.
— No, no—pravim tolažilno, če si dobila druga leta —	1
— Slabe govorice so rade resnične, mi seže v bt^sedo. — Trgovci godrnjajo nad slabo kup čijo in se izgovarjajo na prc velike davke. O, res bo, res!
V tem je'vstopila nova stran ka in jaz sem se poslovila v zavesti, da moje voščilo ni našle prijetnega odmeva. I seveda! Trinajsta plača! Kaj pa misli te!
Na Frančiškanskem most u sem srečala znanca Petra. Mor da bi bila po običajnem pozdra vu šla kar mimo njega, toda pra\ takrat je nastala na pločniki’ tolika gneča, da smo morali pa-santi za trenutek postati. Ta hip sem porabila in izrekla Petru novoletne čestitke.
Stisnil mi je roko in reke1 trdo:
— Ko bi ne bil prepričan, da ne veš o mojih težavah, bi re kel, da se mi rogaš. O, jaz že imam novoletno darilo, — je vzdihnil bridko.
— Peter, — vprašam sočutno. — kaj se ti je pripetilo?
— Kaj neki! Gospodar mr podi iz stanovanja. In v tej zimi ! Kam naj grem z družino?!
— Ali Peter, saj vendar sta novanjski zakon'—
— Molči o tistem stanovanjskem zakonu, ki ga ne razume niti Bog, niti vrag, najmanj pa ljudje. Jaz vem le to, da bom brez strehe, — je ves razburjen skoro zakričal ubogi znanec.
Med tem se je cesta izpraznila in šla sva vsak svojo pot. žal mi je bilo zelo žal, da sem bleknila o čestitkah.
Stopila sem v kavarno in sedla na svoje navadno mesto. Nata kar mj prinese “Slovenski Narod” in jedva se dobro zamaknem v branje, pristopi kavarnai resen mož, a poštena dobričina, in kažoč na časopis, reče šegavo:
— Ste videli, kakšno novoletno darilo dobimo kavarnarji?
— Nisem še prečitala. Kaj pa?
— Tu berite! Po polnočni uri bo moral vsak gost plačati deset dinarjet takse.
— Ni mogoče, — vzkliknem zelo neprijetno presenečena, kajti jaz — kaj bi tajila — često smuknem v kavarno.
— Da, da, — mi kima kavar-.nar. —Glejte, radi te “novolet-nice” bomo kavarnarji primorani zapreti lokale.
Joj kako sem na tihem hvalila ljubega Boga, da nisem ka-varnarju omenila kakšnih novoletnih voščil. No, ta bi jo mi bil šele zabrusil!
Ko stopim iz kavarne, prihiti mimo moj brat, prava gorenjska grča. — No, — si mislim, — tega ne briga trinajsta plača, kavarnar tudi ni in stanovanja mu ne more odpovedati, ker ima lastno hišico, torej temu že lahko malo povoščim. Zgrabim ga za suknjo in brž rečem:
— Vesele praznike in dobre potice ti želim!
— Eno figo ste vredni tule \ mestu, da veš, eno figo! Nove leto — ha, saj ga imam in potice tudi, pa kakšne! Pomisli sestra, štiristo dinarjev mi je odnesel ta falot.
— Kdo, kdo vendar?
— Kdo neki! Tisti one, saj ga poznaš. Poldrugi mesec sem mu dovažal mleko. Pa kakšno mleko! Za plačilo in zahvalo ga je pa vzela noč. Menda je odfrčal v B'eograd. Zdaj naj ga pa iščem! Pa — meni se mudi na. vlak. Pozdravljena!
Pa jc oddrvel kakor burja in šc na potice me ni povabil, ta strela. Zdaj pa imam! Nove leto brez potic, ej, puščoba!
— Danes pa nikamor več — vzdihnem polglasno in vsa potrta krenem domov. Tik pred hišo pa naletim na poštnega uradnika Jankota, veste, to je tisti, s katerim sva si nekaj v sorodu, takole v petem kolenu
(Dalie na 6. strani)
■
Jo'.iet, 111
Veselica, katero je bilo priredilo društvo sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ na večer 27. novembra, se je zelo dobro obnesla. Kot društvenega predsednika me veže dolžnost, da se na tem me-v ' ‘ ' '' •
Cleveland, O.
Iz naše stare domovine sedanje Jugoslavije, prihajajo . vsakovrstne prošnje. Tako smo tudi mi dobili prošnjo od gasilnega društva v Sodražici, da bi tukaj šni Sodržani nekoliko pomagali domačemu mestu, da si nabavijo gasilsko orodje, ki je ne-obliodno potrebno iz gospodarskega stališča. Opozorili smo
LISTNICA UREDNIŠTVA
Društveni tajniki so prošeni, da imena in naslove novoizvoljenih uradnikov pošljejo na GLAVNI URAD, kakor hitro mogoče po volitvah.
Uredništvu se naj pošiljajo le izprememb e naslovov za člane, v kolikor je to potrebno za redno pošiljanje uradnega glasila. Naslovov, oziroma imenika novoizvoljenih društvenih uradnikov pa NI TREBA pošiljati •uredništvu, kajti to p r e j m e urednik iz glavnega urada. ■
Kakor hitro ima glavni tajnih imenike novih krajevnih uradnikov od večine društev v rokah, pošlje jih uredniku, da jih ta pri prvi priliki in skupno priobči.
Nekateri tajniki imajo navado, da poročajo imena novoizvoljenih uradnikov še v posebnih dopisih, lfar je le nepotrebno delo za nje same in za urednika. Poleg tega naj bi cenjeni društveni tajniki tudi vpoštevali dej stvo, da koncem' starega in začetkom novega leta zelo rado primanjkuje prostora v listu.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Potrtih src naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znanccm žalostno vest, da je po dolgi in mučni bolezni mrtvoudnosti, previden s tolažili za umirajoče zu vedno zaspal ljubljeni soprog, oziroma oče
JOSEPH KERN
Pokojnik je bil rojen v vasi Breg' pri Komendi na Gorenjskem, Jugoslavija 14. marca 1864; umrl pa je 17. decembra 1929. Pogreb se je vršil no katoliškem obredu in z mašo zadušnico ter ob veliki udeležbi sorodnikov, prijateljev in znancev dne 20. decembra na pokopališče v Gilbertu.
Pokojni je bival v Zedinjenih državah približno 38 let. Spadal je k društvu sv. Jožefa, št. 20 JSKJ, katerega ustanovitelj je bil, in sicer na Sparti, Minn.
Težko je najti pravih besed, da bi se zamogli dostojno zahvaliti dobrotnikom, ki so nam pomagali za časa njegove težke bolezni in skušali lajšati gorje njemu in nam. V prvi vrsti naj bo izrečena zahvala in priznanje društvu št. 20 JSKJ, kjer imajo tako urejena društvena pravila, da ne pozabijo svojih sobratov, kadar so v veliki potrebi. Priznati je treba, da dr.uštvo pokojnika ni pozabilo, ampak je nudilo njemu in nam pomoč in tolažbo, dokler ni bil pokojnik položen k večnemu počitku.
Prav lepa hvala Za 'vence in šopke, katere so darovali pokojniku v zadnji pozdrav sledeči: društvo sv. Jožefa, St. 20 JSKJ; Joseph Babic in Louis Prosin družina; družina Frank Žganjar; družina Anton Žganjar; Joseph Žganjar; družina Frank Lapp; Miss Catherine Ravnikar; družina Frank Peternel; družina Frank Verbič; F. J. in A. W. Indihar družina; Mrg. J. Kern in družina; družina Frank Krall; John Gašperlin; družina Jacob Ahčan; družina Mike Semeja; družina Herman Frajola; družina John Ocepek; družina John Drešar in družina Mike Koilar. Hvala lepa tudi sorodnikom in znancem, ki so darovali za maše zadušnice in ki jih je bilo 22. Hvala dalje vsem, ki so dali brezplačno na razpolago avtomobile za pogreb, in vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
Ti pa, ljubljeni in nepozabni oče in soprog, počivaj v miru v hladni ameriški zemlji, rešen zemeljskega truda in trpljenja. Odšel si od nas, toda Tvoj spomin ostane vedno med nami. Trudili smo se, da Te še ohranimo med nami, toda usoda je zahtevala drugače in posloviti si se moral od nas za vedno.
Žalujoči ostali; Frances Kern, soproga; John Kern, sin, s soprogo in dvema otrokoma. Vsi v Gilbertu, Minnesota. Brat Martin v starem kraju.
Gilbert, Minn., 23. decembra 1929.
pomočjo povzročila motnje in vprašanja jasno i parlamentu i nered na Balkanu. Italija bi javnosti.”
bila prva pripravljena v kritič .	-----
nem trenutku žrtvovati Bolgar | Dolgo, že dolgo, sedanji sko. Tako je bilo doslej in po upravitelj jetnišnice v Litiji g. dobno je sedaj z reparacijami Juvan tega še ni doživel, da bi V trenutku, ko so na Bolgar- izvesil na svojem oddelku belo skem najbolj proslavljali faši- zastavo. To se je te dni zgo-zem in zvezo z Italijo in ko je dilo iz vzroka, ker so postale bil v Sofiji odkrit italijanski vse ječe na mah—prazne. Bela dom, sta Mussolini in Venizelo? zastava je vzbudila sevedh raz-podpisala tajno pogodbo ter od- veseljivo pozornost. No, pa je šla v Haag, da nastopita proti ostala samo poldrugi dan na Bolgarski. Vsekakor je potreb- svežem zraku, in so jo zopet no, da odgovori vlada na ta skrili.
Stalna konservativna rast	^
Dvanajstleten reden napredek
Debra investacija na prve vknjižbe	4>
Denar posojen večinoma našim ljudem na njih domove Zanesljivo vodstvo in prijazna postrežba	T
Plačujemo p« 5% od vlog
The International Savings & LoanCo,
6235 St. Clair Ave.	819	E.	185th	St
Cleveland
PREMOŽENJE: OKOLI DVA MILIJONA IN POL
Sprejemamo denar is vseh krajev Amerike
fggp'li.WP
  ■ = »iF:'i :
^111111! 111 fll I i III11111111111111111111II111! 11111111111111IIIII11U111 Illllll 111111111«; [|
<mm	Ma
i i '	*	=
j POTRESNA POVEST |
=	Spisal Franjo Maselj-Podlimbarski	=
I TiiniiiiiiiiiiiiiimniiiiiDiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiimniiiHiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniir
feJ-	^11*. - --gžgfc
(Nadaljevanje)
f/ '	XIV.
Krulčev Peter je bežal domov. Povest ob Urijčkovem Matiji mu je zadala takšen strah, da ni vedel, ali je živ ali mrtev. Taka groza ga je obhajala, da ni hotel iti v svojo sobo. Potrkal je na Andrejeve duri. Nerad mu je šel stric Andrej odpirat, šklepetaje z zobmi je stopil tesar k prijatelju.
“Ali si dobro zaprl vrata za seboj ?” je vprašal stric Andrej, ko je legel v posteljo. Peter si je z dlanjo obrisal mrzlični pot z obraza in prikimal.
“Le bi pogledal, Peter, v svoj konec . . . Glej ga,! Po kaj si prišel sem? Le meni verjemi: tat nikdar ne miruje.”
“Oh, kaj mi more vzeti! Orodje imam pri Porenetu, dru gih stvari pa ne najde pri meni.”
“Ker vse zapiješ,” ga je pokaral Andrej.
“Gol sem se rodil, gol pojdem s tega sveta! Naj se zgodi sveta božja volja! Oh, Andrej, mrliči vstajajo iz groba!”
“Ti si se ga menda zopet nalezel. Kje vstajajo mrliči i z groba?”
“Urijčkov Matija je vstal.”
“A—saj še pokopan ni. čemu tvezeš take neumnosti! Ampak v svoj konec idi! Tat ti lahko vzame kožuh. Pri Koritniku so lansko leto pokradli vso obleko, naj je bila kaj vredna ali nič. Le posluhni me in poglej, če je vse zaprto in pa če si dobro zapahnil za seboj! Ti rad pozabiš.”
“Oj, Andrej, ne bodi tako nezgubečen,! Ne boj se tako za svoje zaklade, v večnost jih ne poneseš s seboj!”
“Kaj brbljaš vedno o zakladih, ki je nimam! Kolikokrat sem ti že rekel: naredi nov zapah iz hraščine, bukov ni za nič: ti pa vselej pozabiš.”
“Pusti črvom in moljem, kar je minljivo, in se obljubiva v samoto delat pokoro, zakaj prišla je velika žetev in angeli poneso v božje shrambe dobro pšenico.”
“Pozebla je pšenica to zimo. Kako bodo ljudje plačevali obresti!” je vzdihnil Andrej, ki ni dosti pazil na tesarjeve opomine.
“Prijatelj, vsa znamenja na nebu in na zemlji kažejo, da se nam bliža nebeško kraljestvo. In glej, nobena zapirka ne bo držala bogastva in odvzete ti bodo vse minljive stvari, naj tudi ležiš na njih.”
“Na čem ležim, avša neumna! Vsak praznik se ves dan potepaš po vasi, zvečer pa tukaj rogoviliš. Bolan sem, pa me tako žališ.”
“Naj bom neumen, če sem. Tisti hudo učeni ljudje, ki nam pošiljajo novine in bukve, ne bodo deležni nebeškega zveličanja. Preprosti, ponižni ljudje pridejo tja, kjer vsak dobi plačilo. Ampak, Andrejka, ti ne veš; kaj se godi po vasi. Ljudje molijo in jokajo v dva cepa, hiše škripajo, dimniki se gugajo, mrtvi vstajajo in z našega zvonika je padla streha na tla.”
“Stara je bila tista streha. Moj rajni oče so pravili . . . ’ “In čudeži se gode po vasi, kakršnih ne popini živ človek.’' “Kakšni čudeži?” je vprašal malomarno Andrej in zazeval. “Tolarji so padali včeraj na zemljo.”
“Kje?” je vprdšal stric, obrnil glavo k tesarju in raz širil oči.
“Pod Cijazovčevim kozolcem. Oh, to so znamenja!” “Tolarji, praviš? . . . Kakšni tolarji?” je zakipel hipno Andrej z velikim zanimanjem za ta čudež.
“Polgoldinarski, okrogli ... na videz pošteni, cesarskega kova.” ,
“Na zemljo so padali? Iz Cijazovčevega kozolca?' Postelja je zaškripala in krčevito se je dvignil bolnik, kakor bi se bila sprožila neka tajna sila v njem.
“Ali so padli iz kozolca ali z neba ali jih je vrag vrgel iz zemlje, tega ne ve živa duša. Najbrž jih je metal izkus-njavec.”
Stric je te besede živo poslušal. Obrnil se je na postelji in podprl težko glaVo z roko. Grozne misli so ga burile. Noge je premetaval pod odejo, kakor bi ga pikale vanje strupene živali. “Poprej si rekel, da so padali, zdaj pa praviš, da so padli. Enkrat praviš, da jih je vrag vrgel, potlej pa, da jih je metal. ' Ali jih je bilo več in večkrat?” je vprašal po kratkem premolku.
“Drug za drugim so padali, če niso prišli iz zemlje. Tvoj brat Jože je našel enega zjutraj, enega pa opoldne na trati pod znamepjem.”
“Poprej si rekel, da pod kozolcem!” se je razburil bolnik ter ostro uprl oči v Petra.
“A kaj vem, kje je bilo! Prišel sem prepozno h kozolcu in sam nisem videl, kje so padli in odkod. Tolarja sem pa oba videl v Cijazovčevih rokah. Kakor sem kupil, tako ti prodam.’ “Dva torej,!” je zastokal stric Andrej. Zgreznil se je vznak v posteljo in sklenil roki. Zelenkasta bledost se je razlila po njegovem velem obrazu, iz katerega se je svetilo dvoje sivkastih, globoko vdrtih oči. Nekaj časa je otrpel ležal, strmeč v zakajeni strop. Ko se je osvestil/je zopet dvignil suho postavo, naslonil se na komolec in milo zaječal:	“Oh,
Krul-Krul-Krulčev Peter ... idi gori ...” Tu se je premisli) in s posiljenim kašljem si je prestrigel besedo. Zopet je ležal liki mrtvo telo in hropel. Visoko so se mu dvigale prsi, ker huda ura je razsajala v njih.
“To je strašno, Peter! Ali si nisi morda sam izmislil, al> si pa napak slišal?”
“Kaj si bom izmišljeval? Vsa vas je govorila o tem Opoldne je Gijazovčev Tone zlezel v kozolec.”
“Kakšnega gruma je*iskal tam?” je zavpil bolnik z ozlob ljenim glasom in divje zroč v tesarja.
“Denarja je iskal. Lakomnost ga je zvabila. Pogledal je za streho ...”
“Za streho?” je siknil bolnik in se primeknil k steni, da bi bil dalje od tega hudobnega Krulčevega Petra.
“Za streho je gledal, tja noter za križ, pa razen podgan ni dobil ničesar.”
(Dalje prihodnjič)	•
NOVO LETO SEM VOŠČILA
(Nadaljevanje iz S. strani)
menda. Sicer sem zatrdno sklenila voščiti nikomur več, toda navada je železna srajca, pa sc je otresi, če moreš. Sama nisem vedela, kdaj mi je prišlo-na je zik in že sem čivknila:
— Srečno novo leto. Janko!
— Vrag naj te vzame, — je zaropotal ogovorjeni tako divje, da sem se vsa prestrašena stisnila k zidu in obstala tam kakoi* ■cip. Šele ko sem se uverila, da je s svojim “odzdravom” goto\ in da se me tudi dejansko ne mi sli lotiti,..sem jeknila pohlevno:
— Prijatelj, prav do danes sem na tihem upala, da me vzame (do drugi, ti pa me naprtavaš <j samemu vragu. Počakaj vsaj dc <3 moje smrti! Potem bo ali Boj> ali vrag. Eden se me bo že mo ral usmiliti!	<)
— Le norčuj se — je sikni) <] jezno, toda njegov glas je bil že <) nekoliko bolj človeški. — Ali n veš, da sem ravno danes prejel dekret, s katerim me prestav- <] ljajo doli nekam v Macedonijo <] Lepa novoletnica, kj*i! Saj čf n bi bil sam, nič bi ne rekel. Ta- a ko pa, lani sem se oženil, žena a je že zelo — uh — človek bi zno <j rel.
Nisem mu čmrknila niti bev y niti mev. Kar smuknila sem i / vežo in odhitela po stopnicah. ' Oddahnila sem se šele v svoji v sobici. Ampak, čestitati k praz- ^ nikom ne maram nikomm? več’ | Nalca, jaz že*ne!
GLASOVI Z RODNE GRUDE
Poslanik angleške delavske stranke Smith, čegar udeležba na kongresu za mir je vzbudila splošno pozornost, je izjavil dopisniku “Avale,” da namerava po končanem kongresu posetiti Jugoslavijo. “Posetil sem vse večje države,” je izjavil g. Smith, “in ne morem zapustiti Balkana, ne da bi posetil Beograd in Jugoslavijo, ker bi mogla biti moja sodba o tej državi pristranska, dokler je sam ne vidim in se na licu mesta ne prepričam o faktičnem stanju.’'
Med bolgarskimi in italijanskimi listi je nenadoma nastala ostra polemika. Sofijski “Mir” z diie 4. decembra objavlja uvodnik, v katerem polemizira s pisanjem lista “Giornale d’ Italia.” “Mir” ugotavlja, da tako pisanje ni v skladu z mednarodnimi pravicami kadar gre aa ministra zunanjih zadev tuje države. “Tako se ni postopalo,” pravi list, “niti v izjemnih primerih ,ko bi moral minister zunanjih zadev postati žrtev. Tako ravnanje je mogoče samo, kadar gre za oster diplomatski spor ali za kampanjo med posameznimi državami. Rimski in milanski listi so napadli ministra zunanjih zadev Burova, češ da vodi protiitalijansko politiko. Listi pa ne povedo, kakšne so pogreške g. Burova. Bolgarski minister zunanjih zadev je (^dgovoren za svojo politiko bolgarskemu državnemu poglavarju in bolgarskemu Sobranju, pa nikomur drugemu. Vplivi, -čeprav bi prihajali s simpatične strani, kakršna je Italija, pa ne morejo in ne smejo odločati o usodi bolgarskega .ministra zunanjih zadev. Bolgare ni moči deliti na Italofile in Italofobe, ker je obče znano, kam bi'prišli s tako taktiko.”
Tudi socijalistično glasilo “Narod” se bavi v dolgem uvodniku z inozemskimi glasovi o Bolgarski in izvaja med drugim : “Arogantni članki italijanskega časopisja izhajajo od tod, ker menda v Italiji mislijo, da bodo našli na Bolgarskem vedno dosti državnikov, ki bodo njihove proteste sprejeli za resne in ki so pripravljeni voditi svojo, oziroma italijansko politiko. Do tega sklepa pridemo tudi, če upoštevamo, da podpira Italija po končani svetovni vojni Grčijo in da rabi Bolga rijo samo za to, da bi z njeno
SLOVENSKO-AMERI-KANSKI KOLEDAR
za leto 1930
Cena 50c
je letos izredno zanimiv. V zalogi imamo tudi knjige Vodnikove družbe v j Ljubljani
Cena $1.50
Naročila pošljite na:
GLAS NARODA
21« W. 18th St., New York, N.Y.
>■' .	•	f,v	k;
  ...
GLAS NARODA
NAJSTAREJŠI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI.
J* najbolj razširjen slovenski list v Ameriki; donaša vsakdanje svetovne novosti, najboljša izvirna poročila iz stare domovine; mnogo šale in prevode romanov najboljših pisateljev.
•Pošljite $1.00
In pričeli ga bomo poSiljatl. Vsa pisma naslovite na:
GLAS NARODA
21G W. 18th St., New York, N. Y.
VSE1 GLAVNIM ODBORNIKOM 1 VSEM DRUŠTVENIM URADNIKOM S VSEM ČLANOM IN ČLANICAM |
«
, w	•	I
Jugoslovanske	| Katoliške Jednote j
r * * 8
g
ŽELI PRAV MNOGO NAPREDKA	!
NA JEDN0TNEM POLJU V LETU 1930
S
i'
i
Ameriška Domovina!
SLOVENSKI DNEVNIK	!
;
-	*	i
Prva slovenska tiskarna v Zedinjenih državah
6117 St. Clair Ave.	j
Cleveland, Ohio.
wait ums	mm	vma	vma imsams
ANTON _ ZBAŠNIK 1
Slovenski Javni Notar	Jl|
5400 Butler Street	Pittsburgh	j
eicif
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake.'7*^®'/JnffW • i vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za
»tari kraj. Pišite ali pridite osebno.	K,
s^Enier,
’	"	              m	&0,2
Najv^fja Sn naJstarcSfs slovanska zlutsrElt« trgorina v Zlatarske predmete v*eh vrst, gramofone, piane in rad' in izdelkov dobite pri nas.	Iti*
FRANK ČERNE	f
«033	St. Ciair Ave. in 93* E. 79th St.,	[
ZASTAVE, REGALIJE
in vse druge društvene potrebščine. Pišite po vzorce in cf,njio):	5
jaka, sobrata in večletnega trgovca (Agency lor Sparton	y u ge
IVAN PAJK, 24 Main St., Conemaugh, P* I % i
____________________________________________v
 ---	 -........................................PO
SLOVENSKA CVETLICARNA V JOHNSTOflJ©*«
nudi rojakom po, zmernih conah VENCE in CVETLICE za najraz '	#J).
— Istotam si lahko izposodite slovenske knjice.	j	JB	uina
MRS. MARY TOMEC 120 Market St., Johnstown,	Pa.	Jt W
(Tel. 6211-B)	i„
----------------------------------------
 *    ----------------------------------------------------------- F	Clair
I ^\jci
BOŽIČNO DARILO TRAJNE ' |Sa VREDNOSTI	.tj*
e s A'
Denar, naložen na obresti, je edino darilo, ki ’ie obdrži svojo vrednost, temveč postaja nepres a	I -*ik
i	k Us
vredno.	|k „
nA^fie'?
VLOŽNA KNJIŽICA je posebno PRIMERNO^^A^ok LO za otroke, da postanejo v mladih letih v'	v-
in se navadijo rednega varčevanja.	e
. nM#KC
Denar, ki ga naložite v naši banki, je
VARNO in se obrestuje po	jj^’
4Vz%
I ‘as
fSAKSER STATE BA^p
82 Corllandt Street
NEW YORK, N. Y.	£%
.. - i «lc
 ------------------------------------------
—  HF MB —
Evercady Model 52—*157.50 without tu j M,
i	With	built-in	electrtbdynam	speaker
VARIOMETER	jj
IN NEW	A
\ EVEREADY SCREEN-^ jf
RECEIVER	[S
EVEREADY mrežasti urejevalni sistem	'i	f
variometer in tri izpremenljive zgoščevalec, ‘ ^fj1 ^ se operira na en gumb. V sodelovanju te	^
različnih urejevalnih priprav daje Everea(‘-	W
boljše prednosti obeh. Znanstveno korekM*! jlr ^ j	ditev,	ki	vam	da	novo	dovršeno službo—'et	\ ^
čutljivost in izbiro. Pridite, da se boste razkazovanju tega, na spodnji naslov—-še
JOSEPH MANTEL	|
Hardware-Furniture flt> ^ Phone 56-R.	Ely,
I eVEREADY	I
/j	TRAOt	MARK RECltTCftCD	j
i	RADIO	RECEIVERS j
Madm by the sponsors of the Eveready Hour	L
v	Uecnsed	nnder	patents	arid applications of RCA	.i1	1,	!)j|
m II'
I |t^- -	  ^00^