HOUSKIM Protest zoper preganjanje nemških katoličanov. Svet je postal pozoren na položaj katoličanov v Nemčiji po papeževi okrožnici »S pekočo skrbjo« (s temi besedami se namreč začenja) z dne 14. marca 1937. Papež Pij XI. je v tej okrožnici z dejstvi dokazal vse kršitve konkordata, ki jih zagrešuje narodno-socialistični režim v Nemčiji, in težak položaj nemških katoličanov. Ko je katoliški svet to spoznal, se je v njem dvignil oster protest zoper počenjanje narodno-socialističnih mogotcev. Zlasti v Ameriki je nastalo odločno protestno gibanje. Znane so izrazite in ostre besede, s katerimi je kardinal Mundelein v Chikagu obsodil postopanje narodnega socializma in njegovih voditeljev proti krščanstvu, zlasti proti katoliški cerkvi. Kardinalu so sledili drugi škofje, ki v poslanicah in na zborovanjih protestirajo zoper pritisk, ki se vrši nad nemškim narodom, zoper uničenje svobode združevanja, tiska in vesti, ter prosijo Boga, da bi krščanska Nemčija, sedaj tako hudo preganjana, čim prej zopet prišla do svobode, miru in napredka. Val protestov je zajel tudi Južno Ameriko. V Braziliji so izročili katoličani pisan protest, podpisan od 70.000 katoličanov, nemškemu poslaniku v Rio de Janeiru (glavnem mestu Brazilije). V njem protestirajo zoper kršitve konkordata, zoper uničevalno borbo, ki se vodi iz sovraštva zoper Kristusa in cerkev, zoper omejevanje in uničevanje verskih šol, zoper gaženje pravic krščanskih staršev, zoper pogansko češčenje plemena in države, zoper razširjanje nemške narodne cerkve, zoper to, da se z vsemi sredstvi dela za odpad od krščanstva in Izstop iz katoliške cerkve, zoper izrivanje kristjanov s področja pouka, vzgoje, socialnega in političnega življenja, zoper uničenje edinega obrambnega sredstva katoličanov: svobodnega tiska, zoper strastno-hudobno propagando, ki se vrši potom najetega tiska in radija zoper krščanstvo, predvsem zoper katoliško cerkev. Ta protest, ki je hudo razburil narodno-socialistične mogotce, pred vsem svetom razsvettjuje žalostni položaj katoličanov v Nemčiji. Komunistični agitator — milijonar. Komunistični program ne dopušča zasebne lastnine. Po programu bi se morali ravnati komunistični voditelji. Ako posameznik po programu ne sme ničesar imeti, marveč je vse last družbe, odnosno države, bi se predvsem moralo zahtevati od voditeljev, da se odpovedo zasebni lastnini. Pa ne store. Drugače govorijo, drugače delajo. Da bi svoje bogastvo odstopili družbi ali državi, jim niti na misel ne pride. Nasprotno, čim več morejo premoženja nagrabiti, tem ljubše jim je. V nebeški raj kot brezbožniki ne verujejo, pa si hočejo na tem svetu raj ustvariti. Delavci si tega ne morejo, raztrgani in lačni hodijo okoli. Tako se dogaja v Rusiji. Voditelji so postali milijonarji, množica ljudstva pa je osiromašila kot nikdar prej. Smo že večkrat navedli v našem listu imena teh pijavk ruskega delovnega ljudstva, ki so nagrabili milijone ter jih naložili v inozemskih bankah. Nič boljše ni v Mehiki, kjer je komunistični prvak Calles milijonar, ki svoje milijone komaj prešteje. Tako je tudl v rdeči Španiji. Za prlmer naj služl barcelonski župan dr. Mlro Aguada. Po svojem poklicu je zdravnik. Ni se pa za svoj poklic nlfi brigal in zato tudi ni nič zaslužil. BU pa je ognjevit komunist ter vnet agitator za komunizem. Ko je bila proglašena katalonska republika, je postal dr. Aguada župan v glavnem mestu Barceloni. Tako lepo po »komunistično« je upravljal mesto, da je v kratkih mesecih obogatel. Prej ni imel niti dveh pezet v žepu, leto dnl pa je zadostovalo, da je »zaslužil« dva mllijona pezet. Svoj jezik pa še yedno obrača proti kapitalizmu in delavcem pridiga komunizem. Vera in voditelji Indije. Poljska vlada je poslala učenega katoliškega duhovnika dr. Andreja Krczesinskega na potovanje po svetu, da preštudira povsod sodobna vprašanja in razmere, ki vladajo v posameznih državah. Dr. Krczesinski je prišel na svojem potovanju v Indijo, kjer je spoznal razne narodne voditelje. Razgovarjal se je z znanim indijskim voditeljem Gandhijem ter spoznal, da je Gandhi v verskem oziru brezbrižen in mlačen ter iz tega razloga nasprotnik krščanskih misijonov. Drugi indijski voditelji So večinoma do vere in katolicizma dobro razpoloženi. Pandit Nebru, voditelj ene najveejih indijskih strank, je izjavil: »Nimam vere; če pa bi hotel kakšno vero imeti, bi prišla samo katoliška vera v poštev.«