ZAKLJUČEKi
Ob vseh omejitvah. ki izvirajo iz narave In-strumenta in situacije zbiranja podatkov - tah-ko oblikujemo sklep:
1.  da so inovacijske dejavnosti v opazova-n(h TOZD sorazmemo maloštevitne. nizko or-ganrzirane in malo sttmulirane;
2.  vkijučevanje   raziskovalne  dejavnosti  v razvojno detovanje opa2ovanih TOZD je pre-težno nesistematično, naključno utemeljeno na prifožnostne pogodbene osnove in izven sistema menjave dela;
3.  predstave o razvojnih problemih - ter o možnth prispevkih znanosti pri njihovem reše-vanju niso dovolj  izoblikovane, dovolj kon-kretne - in to Mjub izraženemu zadovoljstvu nad dosedanjim sodefovanjem z razisfcovatni-mi ustanovami,
4.  povezovanje s samoupravno raziskoval-no skupnostjo je v povojih in kaže doslej le posamične rezuitate: vključenost TOZD v razi-skovaino skupnost je predvsem lormalna.
Osnovna ugotovttev pričujoče ankete je stej ko prej dejstvo, da je inovacijska dejavnost v opazovanih TOZD dokaj Sibka, siabo organizi-rana tn premalo ter neustrezno stimulirana. Prav pa je. da ob tem poudarimo tudi to, da zaradi tega naša občina v povprečju ni nifi slabša od drugih, saj pride npr. v Jugoslaviji letno en izum na 22.306 prebtvalcev oziroma en patenf na 757.869 prtsbivatcev. kar v bistvu pomeni, da smo precej v ozadju. Kar 28 držav je pred nami oziroma - praktično ves gospo-darsko razvitejfii svet.
Ta uvod je potreben zategadetj, da poudari-mo Sinno teh probJemov. ki so si povsod bot/ ali manj podobni. Anketa sicer govori o lwn. da v TOZD primanjkuje precsj strokovnih ka-drov, vendar to nikakor ne more biti opravifiilo za tako siromažno inovacijsko dejavnost.
Ljudem je treba dopovedati (praksa /e tois potrdila). da novatorstvo v nobenem primaru ni in ne more biti domena strokovnjakov. Dru-ga stvar. s katero je treba razčistiii, je visina nagrad, pri lem pa je Se bolj kot vsota sama važen način in hitrost izplačita. Povsem jasno je. da je to moč izpefjati le v dobro organizirani srodini, anketa pa je pokazala, da organtzira-nost mofino Sepa in da je v bistvu vsa ta dejavnost nesistematična, bolj nakljufina kot rte.
Anketa sicer ni vsebovafa vpraSanja, kaj bo-do posamezne TOZD ukrenile, da bi zmanjSale kadrovski deficit. vendar ta podatek niti n\ bistven. Po našem mnenju je v naSih TOZD treba najprej napraviti dobre pravilnike za množično investivno dejavnosl. To velja tudi za tiste TOZD, kisov anketi odgovorrie, <3a jjh že imaio, kajti sodeč po rezultatlh zagolovo niso lako dobri. kot bi lahko oziroma morali biti. Treba jih je torej enkrat pregledati, popra-viti in dopolniti.
To mnenje se vsiljuje zategadelj. ker tani ni bil v naši občini pnjavljen niti en tehniCni izum, da so bile tudi izboljšave nadvse skro mne in končno tudi zato, ker anketa kot cetota kaie na to, da v noboni TOZD ne posvetajo inovacijski dejavnosti tolifco skrbi, da bi imeli urejeno vse, kar je anketa zahtevala.
Potrebno je torej čimprej urediti tri stvari, ki tvorijo izhodišfis za uspeSno delo na tem po-droCju; postaviti praviine retacije med Ijudmi, ki bodo izkJjučevale zavisi, dopovedati J/udem, da je inventivnost stvar nas vsoh in končno! nafančneje in pravičneje je treba roSitr vpraia-nje tako imenovarve »pravične odškodnine«.
\z ankete je razvidno, da anketiranci nimajo jasnih predstav o razvojnih probfemih oziroma o moinih prispevkih znanosti pri njihovem reSevanju. Vključenost TOZD v raztskovalno skupnost je zgotj formalna, sodelovanje z raz-nimi raziskovalnimi ustanovami sicer obstaja, toda ta odnos je povsem formalen, pogodben, odločno premalo je vsebinski. Glede na to. da so nekateri anketiranci odgovorili. da so z dosedanjim sodelovanjem zadovoljni, bi tahko sklepali, da se v TOZQ veliko premalo zaveda-jo, tako pomena inovacijske dejavnosti kot tudi de/stva. da mora inovacijska dejavnost Živeti s proizvodnjo. Prav bi bilo. da bi se o teh rečeh pogovorili s prizatjetimi.
Le tri opazovane TOZD imajo danes proiz-vodnjo. ki je pnmerna tudi za izvoz. Zaskrblju-joč podatek, toda Se »težjj« pa \e ta, da kar tri TOZD nimajo izdeianegasrednjeročnega pro-grama razvoja. Kar devet TOZD žeii zaorati ledino na tujih trgih, o&sm jih želi modernizi-rati, izboljšati tehnologijo. To so podatki. ki dobesedno krifiijo po veiji ustvarjalnosti zno-traj TOZD in večjem ter tesne;$em povezova-nju. Dejstvo je namrefi, da je od domače ustvarjatnosti, domaČih inovacij odvisen na-daljnji razvoj domače znanosti, gospodarstva, s tem pa tudi vse naše skupnosti. PrepriCani smo (ahko, da pri nakupi tujega znanja pravi-loma nikoti ne dobimo ngjnovejSih stvari, tujci imajo zase vedno fie nekaj boljSega.
Ker imajo TOZO pred seboj modernizacijo, je nemudoma treba zagotoviti takšne pogoje, fci bodo delavce motivirali k razmiS(janju ne glede na to, kje je zaposien.
DokajSnja nezainteresiranost (ali pa neorga- -niziranost) potrjuje anketa v tistem delu, ko govori o sodelovanju z raziskovalno skupnost-jo. Vsiljuje se naslednji zaključek; izgovarjanje na pomanjkanje kadrov ni najbolj umestno. bolj umestno bi bilo zaostriti vprašanje odgor-nosti. ki je v zvezi z inovacijami. Sedanje ob-naftanje je tako rekoč n©dopustno, saj zavira hitrejši razvoj tehnologije v naši družbi.